8tev. 293.
»SLOVENEC«, torek. 1«. decembra НШ-ХХ.
Str »o S
KULTURNI OBZORNIK
Koncert Akademskega zbora
Med najpomembnejše vokalne koncerte v vna-Kokratni glasbeni sezoni smo vedno itell konrert Akademskega pevskega zbora. To po vsej pravici. Koncert APZ je vedno pomenil nekak mejnik v razvoju naše vokalno glasbe. Dirigent Ma-rolt nam je ■ svojimi pevci na teh koncertih odkril ali vsaj predstavil v novi doslej nepoznani luči kakega skladatelja (Foerster); z vrsto stilnih koncertov nam Je prikazal posamezne dobe našega vokalnega glasbenega ustvarjanja prav od prvih početkov pa do zadnjih desetletij; našo ljudsko pesem je zgrabil pri korenini, pokazal je nje pravi ohraz In dal poslušalcem spoznavati njene slogovne poeehnosti, po katerih so bistveno loči od pesmi drugih narodov, kakor ima s »orodnimi narodi nekatere skupne poteze. Koncerti APZ eo bili pomembni tudi v tem, da so bili vedno skrbno pripravljeni In je bilo na njih tehnično podajanje skladb nekaka visoko šola za naše pevce in dirigente, pa tudi za skladatelje. Vpliv te šolo Je čutiti ne samo v središču, ampak tudi v podeželju, kamor je pač zanesla službena pot Maroltovo pevce.	.... .
Svojevrsten dogodek je bil tudi letošnji prvi koncert tega zbora. To pol nam Je nudil od dobrega najboljše. Na sporedu so bili avtorji, ki eo pisali sicer neproblematične, a za izvajanje in poslušanje hvaležne skladbe, kot Je na primer Foorsterjeva Zvonlkarjeva, Jenkova Lipa, Baju-kova Srce le žalostno, Kocjančičev Vinski brat ali Devova Flosarska. Od teh jo znaten akok do Adamičeve pesmi Od mrtve deklice. Utripanju naše dušo sta posebej prisluhnila Tome, ki je imel na sporedu »Uri skladbe, in dirigent Marolt, ki jo bil zaatopan s sedmimi skladbami. Dela zadnjih dveh so tudi a lehnično-skladateljskega vidika svojevrstno grajena in nudijo zboru doell prilike, da pokale gvojo glasovno-tehnično iziolanost, izvajalske zmožnosti in smisel za pravilno interpretacijo danih skladb.
Te odlike ima APZ v kar moč dosegljivi meri, tako da očlto izstopa iz vrste ostalih naših zborov. To je rezultat po skrbni preskušnjl Izbranih glasov, stroge Šole dirigenta Marolla. pa tudi naravne glasbene inteligence sodelujočih članov. Glasovno Jo zbor Idealno izravnan, kar je opazno posebno pri polifono grajenih skladbah, kjer so si melod№ne linije posameznih glasov enakovredne. Intonacija je bila z malimi izjemami ahsolutno čista. Dinamično ima zbor velike izrazne možnosti: od komaj zaznavnega pinnissima se postopoma razvija in dobi v forte značaj blestečega orgelskega tona. Fraziranju, ki ga mnogi dirigenti dosti površno obravnavajo, poeveča Marolt izredno pain jo. Dirigent Ima tudt poseben čut za to. da di vsaki skladbi svojsko lice. Čeprav eo skladbe v posameznostih do podrobnosti skrbno izdelane, vendar pri tem ne trpi celota. Marolt tudi najdaljšo skladbo arhitektonsko tako jasno izdela in jo tako rekoč razgrne pred občinstvo, da je njen ustroj tudi glasbenih zakonov neveščemu poslušalcu razviden. Kot vsak pravi dirigent, tako je tudi Marolt vedno skrbno čuječ, da ne bi nastali v Izvajanju kaki glasbeni zastoji; zato je v tempih dosti svoboden, včasih kar presenetljiv. Njegovo izvajanje poslušalro eugestivno zajame in jih drži v napetosti do zadnjega akorda.
Pri koncertu sta sodelovala kot solista dr. Ludvik Pui In gdč. Nada Stritarjeva. Prvi Izra zit Lsritonist, je verno zadel dolenjski izraz v Kangalilejski ohceti; aopranistka gdč. Stritarjeva pa je z razumevanjem odpela solistični del v pesmi »Pojdem v rute«. Oba solista kakor tudi zbor z dirigentom vred so želi za ta prepotrebni koncert navdušeno odobravanje prenapolnjeno union-ske dvorane.	M. T.
Delajmo jaslice!
Kakor »mo že pred dnevi omenili, j« založba »Nova stvar«, ki je pred kratkim izdala svojo prvo publikacijo »Odkod sem. mati?«, izdala sedaj tudi v lični opremi arh. Gajška času zelo primerno knjižico: »Delajmo jaslice!«, ki jo je spisal prof. Niko Kuret, znani propagator slovenskih obrednih iger in navad. S to knjižico je hotel prireditelj razložiti робtanek jaslic in njih namen ter njih priljuh-Ijenoet in izdelavo pri Slovencih, zraven tega pa tudi dati navodila, kako ee lahko napravljajo z majhnimi, vsakemu dostopnimi sredstvi, lepe in okusne jaslice doma. Ni pa prof. Kuret mogel lep-ie začeti svoje knjige, kakor s staro slovensko narodno pesmijo: »Ta svetla zvezda, ta je vzšla ...«, ki jo je leta 1607 zapisal v prvi slovenski katoliški knjigi Italijan Sommarippa, pa jo je že tedaj za pisal kot 6taro, še izpred luteranskih časov.
Celo studijo je razdelil v tri dele: 1. preden govori o nastanku jaslic, oz. omenja razne pobude, ki eo navajal« .judi k upodabljanju božičnega prizora (najdba jasKc, obredne igre), dočim so prve zgodovitKke jaslice izpričane za leto 1223, ko jih je ev. Frančišek postavil v votlini in opravil prvo polnočnico; jaslice v našem pomenu pa 6o nastale v Nemčiji L 1252, v Italiji pa I. 1478. Potem govori o raznih oblikah jaslic (za časa baroka, italijanske in alpske itd.), o razvoju figur, ter e« še posebej ozre na razvoj jaslic v Sloveniji, kjer se je uveljavil predvsem alpski tip jaslic (zanimivi ostanki voščenih figur pri jaslicah v loiki kapucinski cerkvi v narodnih no&aht). Slikabi so jih tudi Layer, Lingua, Subic. Kotni lip jaslic, ki se je uveljavil pri nas, pa ematra pisec za izraziti slovenski lip jaslic! Po vojni «o svoje jaslice dali Gaspari, Tone Kralj, Oralenzuerjeva in Oorše v zadnjem Koledarju. Razvoj sam med narodom pa je ostal na mrtvi točki, daei je veliko samoukov skušalo po zgledu cerkvenih jaslic napraviti več namiznih tipov. Reprodukcije teh ljudskih rezbhrjtv, slikarjev In lončarjev so prav zanimive in pričajo, kako je navada jaslic prodrla globoko v narod.
Drugo poglavje govori o pomenu jaslic, je napisano kot nalašč za adventni čas ter ima značaj poglabljanja v duha jaslic in nj:hov vzvišeni pomen. To so oznanilo ljubezni in miru. tolažba žalostnim, zgled preprostosti in zadovoljnosti, požrtvovalnosti in pokorščin«, zato morajo po svoji miselnosti v vsako družino, kateri naj bodo v opora in up. Smisel pa dobijo, č« jih človek sam postavlja. predvsem otroci v družini ker s tem se vživljajo v skrivnosti Kristusovega rojstva in eo-doživljajo pravo adventno pripravo za božič, ta veliki katobiki praznik. Tu |e piscc napravil tudi opombo o božičnem drevescu kot tuji navadi, ki pa naj ne izpodrine naših narodnih jaslic. ki naj imajo prvo mesto v slovenski družini.
Zadnji del pa je posvečen praktičnemu postavljanju jaslic. Tu eo navodila o izberi oblike jaslic, ki jih je več tipov, o izberi visokosti in sloga (ali slovenske ali jutrovske!) toda treba je va rovati enotnost sloga. Dalje govor o načinu jas lic (etUizirane, posnemane!), o izdelavi, orodju in gradivu, o načrtih za jaslice (ponazorjenih je več načrtov!) dalje o jaslicah za začetnike, o iaaličnem
hribčku in hlevčku, o odrskih jaslicah, o hiiah in mestu Betlebemu, o ozjdju, perspektivah in rastlinah ki obdajajo pokrajino, ter o drugih posebnih delih. Po vsem tem pa tudi o razsvetljavi, lig lirah, prtih — govori ta knjiga, ki pred.-tavlja tudi jraktični priročnik postavljanja jaslic m |e bogato ilustrirana z reprodukcijami domačih in tujih jaslic ter načrtov.
Prof. Kuret je s to knjižico, ki je samo izvleček iz večje razprave o jaslicah sploh, ki pa je še v rokopisu, napisal lepo adventno knjižico, ki naj pripravi na4e misli na božič, in na; oži« ir da ceno stari naii navadi — jaslicam, katere je že tako prisrčno in goreče priporočal veliki škof Slomšek. Z veseljem jo bodo vzeli v roke vsi ljubitelji naših domačih navad, pa tudi dušni pastirji, kajti v tej knjižici ni samo zgodovina jaslic in njih praktično postavljanje, temveč tud: duh. iz katerega izvira ta pobožna nnvada. Sai so jaslice tako prirasle k srcu človeka, slovenskega še posebej, da jih ne more pogrešati za božič nikjer, pa naj ga hidi pot popelje od doma v tujino Ko je veliki cerkveni shkar Führich moral bežati iz revolucionarne Prage, je vzel od V6eh svojih del samo — jaslice, — kot svoje največje bogastvo. In tako tudi naš človek roma po sv»tu z milijo na jaslice, na slovenske jaslic«, ki jih bo leto« postavil vsak, kdor jih bo I« mogel.
Zato je založba Nova stvar — k* ie vzela svo-ime po svetem pismu iz stavka: Ako je torej t do v Kristusu, je nova stvar — naredila prav, da je v svojo preroditveno g banje vzela tudi to delce o jaslicah, ki ga je okusno opremil arh. V. Oajiek.	1	Id.
e
Kramole-Tomr: Pesmarica. V nekaj dneh ho Izšla pod gornjim naslovom zbirka pesmi za
K razstavi Debenjak-Jakac-Mihelič — Božidar Jekec: Vodnikov trg
uporabo v vaeh vrstah šol. Od bivšo Kramolc-Tomčeve Pevske vadnice eo dobili letos učenci v roke samo teoretični del, praktični del, brez katerega si ni mogoče mislili pevskega pouka, je bil v novo nastalih razmerah neuporaben. Zato sta avtorja zbrala 93 pesmi, ki se vse pöjejo na ozemlju Ljubljanske jwkrajino. Med njimi so narodne, umetne in nekatero [lonarodelo nabožne od najlažjih, petju v ljudskih šolah namenjenih, pa do težjih tri in itiriglasnih za mladinsko petje. Nekatere pesmi Imajo tudi klavirsko spremljavo. Da ne bi bila zbirka preobširna, bo izšlo k več pesmim posebno klavirsko spremljanje, namenjeno zlasti učitelju Cena pesmarici ho 14 lir. Nanjo opozarjamo šole. pa tudi posameznike, ki se zanimajo za mladinsko glasbo.
Spori
Okrepljena »Ljubljana« ni bila boljša od kombinirane
enajstorice... In |o dosegla Io rezultat 2:2 (1:0)
Ljubljana, 15. decembra.
Kljub resnemu stremljenju, katero kaže vodstvo Ljubljane, leze naš nogometni voz silno počasi, škriplje in poka, ee pomakne komaj vidno naprej in zdrkne spet nazaj. Fantje, ki ga vlečejo, so z dvomi, tremi izjemami nad vso pridni, največ pa zaležejo seniorji slovenskega nogometa Lah, Doberlet, Slamlč In drugI. Dobro je vlekel včeraj tudi mladi Hermožan Raxbornik, ki je prišel ljubljanski enajstorici v pomoč. Voz pa je »pet obtičal na težkem terenu Grešili bi, Če bi krivili vodstvo ali pa če bi grajali mo&tvo, ki je bik» gotovo srečnejšo sestavljeno kot prejšnjo nedeljo. Odkar Je Ljubljana Izpadla iz tovarUiJe Bska. Gradjanskega in drugih, odkar nimamo več v Ljubljani velikih tekem, Je zanimanje za igre na zelenem polju popustilo. Včeraj smo se ponovno prepričali, da nimamo več prvorazrednega nogometa.
Kljub vsemu ae Ljubljana trudi, da bi storila vse za eventualno uspešno gostovanje v Padovi in Turtnu. V ta namen Je priredila včeraj žc drugo trening tekmo, ki je napravila brez dvoma boljii vtis od ono proti Marsu, katero je okrepljena enaj-storica izgubila s 3:5. Tudi včeraj so vpregli v voz naSega prvaka kar pot izposojenih moči, ki oo v glavnem dobro vlekle. Gostovali so 2igon, Doberlet m Slamič od Marsa ter Razbornik in Klančnlk od Hermesa. Tekma so je vr&la v znamenju najtežjih okolnosU. Na Igrišču Je teiala tenka plaši grhastega zmrznjenega snega, pred vralmi pa Je bilo pravo drsališče. Ob času, ko bi morali začeli z igro, so vzeli krampe in lopate v roke, da so vsaj na najvažnejših mestih popravili teren, ki je bil za igro preveč spolzek, trd in nevaren. Ko eo se v megli in mrazu pojavili igralci na jK>lju, so ugotovili, da nI sodnika. Na »sploSno željo« Je priskočil na pomoč športni poročevalec »Slovenskega rtoma* g. Makovec, ki je odloiU plaič in prevzel dolžnost sodnika.
Reprezentativno nvoÄtvo »o spstaviH takole: Krtfe, Ceglar, KlamCnik, Pupo, SlamiČ, Pel icon, Ha-
der, Lah, Zigon, Razbornik, Doberlet. Nasprotno moitvo eo sestavili iz igralcev Jadrana, Svobode in Ljubljane. V vrstah Ljubljane sta manjkala dva dobra, Smole in Bertoncelj.
Trening, ki smo ga gledali včeraj, Je bil brez dvoma koristen zlasti v kondicijskem oziru. Požrtvovalno ao Igralci obeh front naekakovali žogo, jo odbijali s polja v polje, slartali in tekali. Tehničnega znanja pa nleo motfll niti pokazati, niti pridobiti. Čevlji so brustali po trdem snegu, bitri starti «o izzveneli največkrat v drsanju s padcem, žoga pa je odskakovala na zmrzlem in hrapavem terenu več ali manj v poljubno smer. Oha vratarja, KriJe in Rogl, sta zmrzovala med podboji in sta bila dejansko bre« posla. Le tu pa tam so se posrečile napadalne akcije, pri katerih je imela Ljubljana vse. kakor večji delcL Po prvi gneči na Roglovem pragu Je priSlo do 11 met rovke, katero pa je Lah pognal previsoko. Proti koncu prvega polčasa se je Ljubljani le posrečilo, da Je poslala po Razborniku prvo žogo v mrelo.
V odmoru je LJubljana spremenila postavo. Namesto Laha, ki Ima hotno koleno, in Haclerja sta se jiojavila na igrišču Stare m Udovič. Igra je bila vos čaa živahna, tehnično pa v znamenju razmer. Razbornik je povičal razliko na 2:0 za Ljubljano, za tem pa so nastopili ie svetli trenutki za modre, ki so bili precej enakovredni in dosegli po vrsti dva gola, tako da se je končala včerajšnja tekma z 2:2.
Vsi, ki poena jo trenutno moč ljubljanskega nogometa, s« si edint v lom, da ne moremo sestaviti enajstorice, ki bi jo lahko poelali na gostovanje. Najbolj se zavedajo tega v vodstvu LJubljane samo. Kaiko ae bo stvar razvila, je nemogoče napovedati. Tudi ni gotovo, če bo Ljubljena ie nadaljevala a pripravami. Ce bi bilo Igrišče v redu, moitvo pa kompletno, tedaj bi lahko in upali, izidi zadnjih nedelj pa govorijo dovolj Jasno, da bo treba Se pridnega dela z naraščajem, če nam Je na tem. da ee vrnejo časi, ko bomo «pet lahko ponosni na svojo Igralce nogometa.
V	italijanskem drž. prvenstvu ie vedno vodi Triestina
V	državnem nogometnem prvenetvu, katero obiskujejo ogromne množice športnega občinstva, so odigrali včeraj osmo kolo. Triestina, ki je gostovala v Genovi, se je ponovno afirmirala in si priborila na tujem terenu dragoceno loiko. Zanimivo je, da so ae končala vsa včerajSnja srečanja vodilnih klubov z razpredelnice z izidom 0:0. To volja za enajstorice Trsta, Benetk In Rima. Vse tri so si priitole po eno točko. Sedaj Jih imajo po 11 in so ostalo tudi vnaprej po istem vrstnem redu na Čelu razpredelnice.
Podrobni Izidi 8. kola državnega prvenstva v A-diviziji so bili naslednji: Koma : Venezia 0:0, Napoli : Lazio 1:1, Livorno : Florentine 3:1, Moden« : Ambrosiana 1:1, Bologna : LLguria 2:2, Juventus : Torino 3:0, Genova : Trieetrna 0:0, Ata-lanta : Milan 3:1.
Prvim trem sledijo potem po Številu točk Florentina 10 točk, Liguria, Juventus In Torino po
9	točk, Amhrosiano, Lazio in Genova po fl točk, Atelanta in Livorno po 7 točk, Milano 8 točk, Bologna in Napoli po 5 točk. Na koncu je Modena a 4 točkami.
Tudi v B-dlvizljl so igrali v polnem obsegu. Rezultati »o bili naslednji: Prato : Spezia 3:0, Alessandria : Fiumann 2:1. Pro Patria : Lucchose 2K), Novara : Posrara 8:1, Padova : Sienna 1:0, Bresela : Reggiana 2:1, Fanfulla : Pisa 2:0, Udineso : Sa-vona 2:0, Vicenza : Bari 0:0.
V	R-diviziji Je po včerajšnjih tekmah naslednji vrstni red: Venezia 12 točk, FanfuUa, Novara, Alessandria in Padova po 11 točk. Bari In Breecia po
10	točk, Pescara in Udinese po 9 točk, Prato in Reggiana po 7 točk. Speeia In Savona po 6 točk. Sienna In Pisa po 5 točk. Pro Patria 4 toike, Fiu-mana 3 točke in Lucchese nohene točke.
Sport v kratkem
Prijatelji travniškega hokeja so povabljeni na sestanek, ki bo 16. L m. ob 18.30 v uradu CONI-ja. Na tem sestanku ae bodo pomenili o organizaciji nove vrele Športa pri nas.
Amsterdam imacsl na plavalnem trohoju. V Sportfondsbaadu v Amsterdamu so imeli nedavno veliko plavalno prireditev — troboi med repre-zentancimi Rotterdama, Haarlema in Amslerdama. Tudi tokrat so dosegli nizozemski pjavald ved
odličnih časov, ki zaslužijo, da jih zabeležimo ludi pri na«. 100 m hrbtno dame: 1. Feggelen 1:15; 2. Westbelle 1:18; 3. Semf-Sckeffer 1:19. — 400 m prosto gospodio: 1. Van Der Kuli 5:14; 2. Van Merkestijn 5:14.1; 3. Sckeffer 5:21. — 200 m prsno gospodje: 1. Rmitsknyzen 2:47; 2. Kuitkof 2:48; 8. Van Feggelen 2:4». Po točkah je zma-zmagata reprezentanca Amsterdama pred Rotter-damom in Haarlcmom.
Odlična Čase je dosegla danska prvakinja Ragnhild Hveger v nedeljo v dunajskem Amalien-badu. Najprej je nastopila proti dunajski štafeti, katero je sestavljalo jest plavalk v kravlu na 400 m. Dunajska šesterica je prispela na čili le dv« desetinki sekunde pred Hvegerjevo, ki je dosegla izborcn čas 5,15,2, V prostem slogu na 100 m ie zmagala Hvegerjeva z 1.08.8. druga p« je bila Winterjeve z 1.19. Se dva rezultata slovite rekorderke moramo zabeležiti: 100 m hrbtno 1.17 in 200 m proeto 2.28.8.
Rdeči križ sporoča
Zastarelo pošlo naj dvignejo: Ahčin Marija, Bcrbcič, Čuden Slavka, Cerne Angel, Cernač Fra-nja, Cecilija Ivan, Cretnik Kozika, Ceč Angela, Cu-ček Benjamin, Cuznar Lojzka, Dcvetak Sonja, Errath Ivan, Ercigoj Firdo, Fröhlich Oto, Fakin Mi-mica. Fajier Mara, Havlič Jože, Herbst Darja, Hab-janič Mimica, Jelen dr. Stanko, Kokalj Franc. Kol-man Dragotin, Kovič Minka, Kavka Miha, Kranjc Janko. Kukec Marko. Krivec Joiko, Končan Pavla. Kosmač Ela, Kosmač Dore Kobi Irena, Leopold B., Lorger Nežica, Lavrenčič Avgusto, Lokar Ste-lan, Ložar Radoslav, Luznar Stane, Logsr Ivan, Maksimovii Milica, Machrcda, Mokar Karel, Mi-hajlovič Dušan, Marn dr. Jadviga, Maguia Ludvik, Nesting Jožica, Novak Milka. Piki Edvard. Peter-lin Mariia, Orožen Rezi, Pilih Ana, Pirnat, Poto-kar Stanko, Polenec Anton. Podlesek Joiko, Pip Ivan, Pirko Mila. Perne Tončka, Ravnikar Marija, Rekar Mila. Rutar Peter, Rutar Ivan, Remic Tone, Rutar Marija, Stare, Dvofakova 12, Srečnik Ana, Seljsk Marija, Sosič Jožica, Svet dr. Marta, Seraj-nik Milena, Stritih Fani, Strman Božo, Suhadolc Peter, Stegu Velimir, Sapi« Anton, Segula Janja, Verčon Milan. Tušek Kati, Vidmar Tončka, Beethovnova 7, Vončina Pepca, Vagaja Božena, Tron-telj Alojz, Zupan Ivan, Zorjan Martin. Zveza trg. združenj, Zupančič Silvo, Živkovič Ciro, Zupan Ivo, Zirman Albina, Lupjehovec Jovanka, Muriito Act.
Novejio poito naj dvignejo: Burger Kajetan, Brajnik Anica, Cerar Danica, Cerar Ciril, Cimper-man Anica. Cileniek Mira, Cescnj Dušan, Dckieva Bogomir, Eksport Špedicija, Gorjan Miroslav, Golja Marija, Hladnik inž. Stanko, Hrastelj Joža, Jesih Mara, Josilovič Lepa, Kane Alojz. Karitzky Marica, Košir Olga, Kregar Anica, Kompare Antonila, Kolenc Marica. Lah Markee, Lah Zinkica, Mačej Zofija, Mohorič Milica, Modic Ludvik, Močan Jožica, Morde Franjo, Pak Rok, Pečovnik Da-ia, Piri Jože, Periin Mihael, Rajhman Zlatka, Ravnikar Franc, Renec Ivanka, Rcmec Anica, Sitar Milcnka, Slapar Stanko, Sok Lcnči, Stefančič, Skra-bel| Tončka. Sultar Janoz, Verk Kari, Vodopivcc Anka, Zor Mara.
Balanč Marija, Bizjak Stane, Briinik Anica, Domoljub uprava, Dolničar Uča. Drčar Ludvik, Gerbec Miro, Hartman M, Hude Drago, Kitek Ljudmila, Koiak Miro. Mencinger Ljubica, Miko-lič L, Nanut Franc, Rejc Marija, Skupin Joiko, Banka Slavija, Stare Martin, Selovin Josip, Tron-teli Alojz, Teržan Ivan, Zgonc Matija, Zupančič Terezija, Zamejič Ema.	/
Bogateli Avgust, Cileniek Mira, Kutin Mara, Lövingvr, Golob Nasta, Sadar Marija.
Cerne Marija, Golja Marija, Kotnik Rajko, Kotnik Mira. Menart Ivan, Mesar Minka, Pipan Tone, Ramiak Marica, Stross, Štrukelj Ivan, wenigerholz Milka, Nečak Svotozar.
Ahčin Marija, Сајпкаг Feliks. Cadež Nada, De-vetak Viktor, Irina Ivanova, Kalin-Katič Fani. Od-poiiliatelj pisma Koren Uriula, Lcder Nada, Mila-vec Ela, Mravljak Milan. Merhar Stefan, Nahtigal Marjan, Pintar Rado, Podržaj Ems, Remic Tončc, Rsmiak Marica, Ravnikar Mariia, Inž, Spasenovič Tih., Šalamun Miia, Tominiek Manja, Visenjak Redim, Verbajs Tončka, Zei Zlatko.
V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se javijo: Kucler Maks, Lah Boris is Veržeje, inž. Lah Rado, družina Mertel. Radulovič Bogdan, Tramiek Micika, Kovačič Ladislav, Mori Remic, Kolodvorska 28, Svojci Rozmana Franca.
Poizvedovalnemu oddelku so darovati: uradniitvo Narodne banke 220 lir, Subert Josip in Jožica iz Ljubljane 250 lir, Hočevar Jože iz Male Slivnice, namesto vcnca na grob blagopokojnega Viktorja Medena, 100 lir, rodbina Milavec iz Dolenje vasi, namesto venca na grob blagopokojnega Viktorja Medena 200 lir. Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
Vsi oni, ki so prejeli od vojnih ujetnikov denar v jugoslovanski valuti, naj se oglase v tajniitvu poizvedovalnega oddelka RK na Tyrievi 11. S seboj naj prineso dokazilo, da je denar res od vojnega ujetnika (pisemski ovitek, v katerem je bil denar poslan itd.) in na listu sledeče podatke: 1. seznsm bsnkovcev, serijo, številke, 2. sorodstvo do ujetnika, 3. natančen naslov.
Vsi ti podatki so potrebni v svrho sestave skupne proinje na Bancs d'Italia za zamenjavo tega denarja.
Iz Novega mesta
Radiacijski večer društvo »Družine« bo v petek 19. t. m. (in ne v torek, kakor je te dni napovedal tiskarski škrat).
S steklenico po glavi. 21 letnega hlapca Antona Rožiča iz Vrha pri Semiču je v prepiru nek posestnik udaril s tako silo s steklenico po glavi, da mu je prizadejal težje j>oškodbe. zarodi katerih se je Rožic zatekel v novomciko bolnišnico.
Črnomelj brez snega. Dočim v Novem mestu in okolici spet. oziroma še, leži sneg. ki ie zapadel pred par dnevi, je Črnomelj brez bete odeje. Čim se z železnico pripelješ skozi tunel proti Sevnici opaziš, da si prišel pod milejše podnebje Bele krajine, ki ji je tokrat sneg prizanese!.
Prorsčun okrajnega cestnega odhorn sprejet.
V sredo, dno 9. dec. se je tea'a skupščino novomeškega cestnega okraja in sklepala o proračunskem predlogu za 1. 1041, o katerem smo že poročali. SkupSčina |e proračunski predlog sprejela kakršen je bi! predložen. Za kritje izdelkov cestnega okraja bodo torej prihodnje leto pobirali 30X cestno doklado na vzporedne državne davke. Eventualne pismene pritožbe proll proračun« morajo bili vložene tekom 14 dni. Pritožbe ie koi-kovali s 12 lireazL
Pred sodiščem

»Da. priznam, da tem bil le kaznovan zaradi vlome, tatvine vlačugerstva, poneverb in kriv« prisego: toda povojto mi človeka, ki bi bil brez napak?'