222. številka. Ljubljana, četrtek 30. septembra. VIII. leto, 1875c SLOVENSKI NAROD. Izhaja v-nak dan, ^vzemai ponedeljke in. dneve po praznikih, ter velja po poeti prejeman, za avstre-ogersk« dežele za celo leto 16 gold., za pol le^a 8 go d. za četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 aold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za toje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša — Za gospode učitelje na ljudskih fiolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po p o »ti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne petit-vrate 6 kr.. Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka. Dopioi naj ae izvole trankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvn a» i t-.-- j raj ic u.a*ov'i;ro pošilja.1 t aro .i-1 in«, n-kiamaciie, OSnanila, . j. "idminis^rativne reči. j« v „NArod-'i tiskarni" v Tavčarjevi hl<*l Vabilo na naročbo. Vse dosedanje gg. naročnike, katerim naročnina poteče konec septembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". ..Slov. Rairo«!" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .... 3 gld. :iO kr. Za en mesec .... 1 „ tO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po posti velja: Za četrt leta .... -A gld. — kr. Za en mesec .... 1 „ -40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za tlijasltc velja ziai-žii u ti cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ Administracija ,,Stav. iYV«fo*/«**. 0 občnem položaji. Iz Zagreba, 28. sept. [Izv. dop.] Hercegovsko-bosenHka vstaja bliža se vidno Bvojej krizi. Besede Nj. veličanstva cesaro-kralja avstro - ogerskega, govorjene delegacijama, so začetek krize. Proti tem besedam so Aedrassvjeve enuntijacijc na Hay-naldovo interpelacijo otle fraze, nemajoče niti u»j nanje politične važnosti, kajti inače bi bile oporek besed Nj. veličanstva. V VBtajniškem taboru bodo besede našega prevzvišenega vladarja gotovo nove nade obudile in z navdašenjem sprejete. Kar vstaj-niki nijso iz Kragnjevca čuli, čuli so iz Dunaja. In s to izmeuo so gotovo več t ridobili nego izgubili. Do sedaj je bilo težišče bo- &let®k. Potovanje na Grossglockner. (Spisal Viktor Orešek.) (Konec.) Naša naloga je bila, 7000 ' visoko ležečo „Janezovo kočou dospeti, kjer smo imeli prenočiti. Vedno navkreber je bil pot. Uže smo bili na planinah, kjer so planša-rice pri na pol odprtih dnnh pogledovale za ii.ni!. Gozde snio prekorakali, jeli smo iti po travnikih, lepo pisano oblečenih. Po 2luruej hoji smo prvič počivali na Elizabe-tinej višini. Tn je napravilo nemško planinsko dni 6tvo zavetje za potuike. Do tu je cesarica dospela, Česar nas uže ime spominja. Iz tega kraja sem videl tri vrhove, sloneče na „Zvonarju," globoko v dolini pak lednik, katerega deli prepad v dva dela, manjšega sensko-hereflgovskega vprašanja v Belgradu, od teh mal bode pa na Dunaji. Srbija si je dala po diplomaciji vodstvo turških Slovanov iz rok izviti. Ona je prestala biti odločilen faktor na slovanskem juga in domnevani poklic jugoslovanskega Pijemonta je denes za njo karikatura. Srbija je, in ni j. — Za politične težnje nas avstro-ogerskih Jugoslovanov je skoro bolje, da Avstro-Ogerska z jugoslovanskim pokretom ravna, nego Srbija, ki je do sedaj samo zastavo izključivega Srbstva razvila. Na besede Nj. veličanstva bodo čini prišli in morajo priti, kajti take besede se ne govore v svet brez pošteva na vse mogoče konesekvencije in dogodjaje. Avstro-Ogerska, kot neposredna mejašica, j« naravno „v prvej vrsti" zadeta po nasledkih bosensko-kercegoviuske vstaje, njej pristoji tedaj v prvej vrsti, da svoje koristi v teh pokrajinah neokrnjene obrani in ohrani. Toje Avstro-Ogerska uže sama sebi dolžna. Pru-sija je rekla, da nema tu dole nič opraviti. Geografična oddaljenost mrj njo in Turčijo je tolika, da je ta izjava celo resnična. Rusija je sicer bližja, vendar pa nijao njene koristi daleko v onej meri v Bosni in Hercegovini zadete, kolikor Avstro Oger-ske. Besede „v prvej vrsti padajo tedaj z vso resničnostjo na stran Avstro-Ogerske. Bodemo le videli, kako jih bo naš vnanj> urad zastopal, in izvel. Bojimo se, da bo izvedba bolj v magjarskem, nego v avstro-ogerkem pomenu izvršena. Prošlost Andrassyjeva ne da nobenega poroštva za to, da bo njegovo zastopanje naše munarhije nasproti uuan-jemu s vetu v pravem smisla besede avstro ogersko, kar bi moralo v prvej vrsti biti. spodnjega in večjega vrhnega. Dosegli smo tudi Franc-Jusipovo vršino, imenovano po Nj. veličaustva cesarju, dospevšem do tu. Mnogo gora 8e je uže pogreznilo pod nami, prosto sem dihal planinski zrak. Komaj še tisoč korakov, in strmeč sem obstal pred skalo z vdelano marmorovo ploščo, katero je napravilo in posvetilo tudi nemško pla-nivsko društvo neutrudljivema bribolazcu in ustanovitelju društva gorskih vodnikov pri sv. Krvi, Fr. Hotlmann-u, padlemu pri Se-danu 1870. Ob pol osmih Brno dohiteli na svoj cilj, — v Janezovo kočo. Priprosta, a čedna in lepa je , prebiral sem liste, knjige za tujce, ta ležeče, in sem se vpisal tudi jaz in potem zaužil od vodnikov pripravljeno večerjo. Potem sem legel na slamo na deskah. Vodniki so Šli iz koče, opazovali zrak, sapo in oblake, in se veseli vrnili, Češ, lepo bode vreme. — Zazibal me je sladki sanj! Petek zjutraj 16. julija so me iztrgali lu evropske velevlasti, zlasti Anglija in Francoska, se Avstro-Ogerskej akciji gotovo ne bi opirale, kajti v interesu obeh dveh leži, da se Avstro-Ogerska spet ojača: Angliji zato, ker računa, da utegne Avstro-Ogerska kedaj njena zaveznica proti Rusiji biti, Francozkej pa zato, ker računa, na Avstro-Ogersko kot zaveznico v kedajnej rc-vanžuej vojski proti Prusiji. Iz cele situva-cije se vidi, da je položje Avstro-Ogerske jako povoljno. — Turčija nasprotno nema nikjer, razen morebiti pri katerih sultanih v globokej Aziji ali Afrike, zaveznikov v Evropi. Diplomacija in narodi so njej hrbet obrnili. Niti moralične, niti materijalne pomoči nij za njo od uikodar. Naj večja njena moč je verski fanatizem, ki trni i kralovega in slepega v vojno žene. — Kakor je Avstro-Ogerska v prvej vrsti poklicana, da čuje nad svojimi koristi v Bi>sni in Hercegovini, ravno tako uaj tudi vstajuiki v prvej vrati svoje zaupanje v Avstro-Ogersko stavijo, saj vido, da njim od Srbije in Crnogore pomoči ne pride. Z jugoslovanskega bojišča. 1» Spljeta, 25. sept. [Izv. dop.] Predvčerajšnjem je bil tukaj Miroslav Habmajer, potujoč iz tabora vstašev, ki so okolo Trebinje in Glavska, ter šel v liosno na gornjo Uoo, da prevzame tam poveljništvo pri vstasih, ali da jih organizira. Poslan je tja od vrhovnega poveljništva vstašev. Pripovedoval mi je različne podrobnosti iz Hercegovine in svojega početja tam, in nekoliko vam hočem iz tega pogovora naznaniti. Iz boja 18. t. m. pri Glavskom ali v uže ob eni črez polnoč iz morfejevega naročja. Použivši mali zajutrek, smo s svetil-uico razsvitali si daljni pot; koračili smo po moreni in nastopili pot po lednik u. Okolo pol nre široko ledeno polje smo prošetali, večje razpoke obšli in manje preskakali in tako smo prišli do podnožja „Zvonarjevega.u VVailner predkorakajoč, je vedno preiskaval trdnost in zanesljivost steza, mej tem ko je Tribuzer nosil provijant. Sigurnosti radi so me natvezili na vrv, navezali mi derezo na noge in tako smo šli zdaj desno, zdaj levo po ledniku in po skalah do Salmove koče, katero je dal sezidati kardinal S al ni, ko je leta 1800 prvi pot obiskal „Zvonarja." Oslobodili so me od vrvi in tu . iw> eno aro počivali in použili knhano vino, katero sta vodnika pripravila, in ne podali črez „Iloken-schvvarto" na „Adlersruhe.u — Kaj sem tu zapazil? — ime svojega rojaka, zapisano na skali, 11.000 ' visoko nad morjem. Franjo Kadilnikovo ime je bilo, zapisano 7. avgusta Prostovoljci bi bolehali in bi bili vstašem le maka. — Oni, koji žele udeležiti se boja, naj rajši gredo v Bosno. — Vstaši so se utaborili na Glavskom. — V Dubrovniku se je Miroslav moral dati fotografirati. O Srbiji se iz Carigrada „W. T." poroča : Srbija je takaj sem naznanila, da bode dala srbskemu narodu določiti, ali se čuti v nevarnosti zarad zbirania turške vojske na srbskej meji. Turčija je na to odgovorila, da to nij narodu, ampak vladi v Srbiji določiti. Veliki vezir s Srbijo neče diplomatizirati. — Mej srbskimi ministri Bta Gruič in Nikolič za vojno, Ristić se nij še odločil. — Povedano je uže bilo, da so Turki dva srbska oficirja ustrelili. Imenujeta se Dimič in Rajaković. Bila sta v celej uniformi na meji, ko so Turki na nju streljali. Zadeta sta od mnozih kugel. V srbskej vojski vlada za to veliko razdraženje. Vpije se po maščevanji. Najnovejši dopis v „Deutsche Zeitung" iz Kostajnice pravi, da je slovenski prostovoljec Česen vendar le res od Turkov ujet, torej v dragic, ker je bil enkrat ušel. — Tudi „Obzorov" dopisnik iz Kostajnice v listu od 28. t. m. piše: Turci so ujeli jednega Slovenca iz Ljubljane 23. sept. „Teško si ga njemu" misli dopisnik in pristavlja: ves svet pripoveduje, da je v brdu nad Kostaj-nico jeden vstaŠ živ nabit na kolec. — Iz Bel grad a se poroča „W. Tagbl." 27. sept.: Cela dežela je vojnemu ostrogu podobna. Strelivo, orožje, kanoni se od vseh tvrdnjav na mejo nosi. Rus Krekovski, uradnik ruskega ministerstva je skozi Cetinje v Belgrad prišel. — V Kragujevcu noč in dan Srbi kanone li jejo. Iz Carigrada Turki poročajo, da je šest bataljonov Turkov zmagalo vstaše v boji pri Zanje vini, 4 ure od Gačka proč. Drug dan zopet, pravijo Turki, da so pri Besogi zmagali. To je Čudno! Kedaj in kolikokrat so uže Turki poročali, da vstašev nij, da so uže davno potolčeni. Politični razgled. notranje olskema silniku i njegovemu protektorju Bonaparti. Kadar nam je hotel prečiti, da bi pridobili zopet slobodo Bvojej domovini in proglasili pravico Mesini. Glasoviti državnik, veliki angleški domorodec lord Russel našel bode v bratiuskej in človekoljubnej volji svojih rojakov ono sladko zadovoljnost, olajšati nesrečo v katero je toliko revnih rodbin zabredlo, katere pod ostrostjo jatagana stradajo ali umirajo. Zahvaljujem se vam tudi, ker me je vaš podporni komite počastil z naslovom jednega vašega. Vaš udani G. Garibaldi." Dopisi Iz /uiiriiic na Dolenjskem 27. sept. [Izv. dop.] Pravite in citirate radi da je „ju8titia regnornm fundamentuni". Da, imelo bi tako biti, ali . . . več ne govorim, utegnil bi si kako konfiskacijo na glavo na- Glavskom dola mi je pripovedoval sledeče dr ob u os ti: 250 Črnogorcev (a ne 800, kakor je bilo brzojavljano iz Cetinja) pod Peko Pavlivićem, dalje vojvodom banjanskim Maksimom Bakčevičeni in popom Milom vzeli so turški provijantni koloni 1808 ovac in 250 govedine, in sicer brez velicega boja. Živino je gnalo nekoliko Torkov pred pol are oddaljeno vojaško kolono, in bilo je tedaj lehko vse vzeti. Vstaši so spravili ves plen v varen kraj, ter se potem združeni z Ljnbibra-tičevo vojsko okrenili proti turškej vojski, katera je bila okolo 1200 mož močna, mej njo več agov in begov. Pri Žabici se je začelo po p61a dne ob 4. streljanje, koje je trajalo do petih. Tarči so se spustili v beg in ta so izgubili največ, in izgubili bi bili še mnogo več, ako bi vstaši po starej šegi ne bili tako obsedeni na — turške glave. Miroslav mi je pripovedoval, da vsak Hercego-vineo, ako ubije Turka, po turškej šegi slednjemu odreže glavo, „ker bi mu nikdo ne hotel verjeti, da ga je res ubil." Miroslav pravi, da je izpodbujal vataše, naj palijo za Tnrci, pak posle neka režejo glave, če ne morejo drugače, ali zastonj, in temu se imajo zahvaljevati Turci, da jih je prišlo še toliko nazaj. — Po konzularnih spisih manjka Turkom 105 svojih. Miroslav je videl na tem mesta 55 odrezanih turških glava, mej njimi 1 baj (obrist) in 1 major. Naštel mi je več imen odličnejših agov in begov, koji so pali, mej njimi Nadži Agipović, Nizdarević, Omeragič, Bra-skovič i. dr. Pri glavne j provi jantuej koloni dobili so vstaši 25 konj jahačev, 48 konj tovornikov z moko. Mnogo orožja in sicer zadanek preko 250, lepih jataganov, revolverjev, sabelj, in okolo 4000 patronov za zadanke. 0 številu vstašev v okolici trebinjskej mi je Ilubmajer pravi!, da jih je okolo 600 in sicer onih 250 Črnogorcev pod imenovanimi vojvodi in okolo 300—350 Hercegovincev pod Ljubibratieem, Prostovoljcev je jako malo še. O teh slednjih je pravil Miroslav jako čudne stvari, koje jim nijso nikakor na čast. Pokazavši mi moj dopis v „Slov. Narodu" o prostovoljcih, rekel je, da sem jo popolnem uganil, in da so moje slutnje istine. Rekel mi je, da je najbolje, da ne dojde nobeden več, posebno zdaj, ko začenja biti zima, in je po noči po hribih, kjer vstaši noč uje jo pod prostim nebom brez vsega pokrivala za vsacega teška stvar. 1872; tudi smo tu opazovali vshajajoče golnce. Ognjeno rudeča obla, lehko smo jo gledali, je vshajala in spreminjala lednike v ognjeno morje! Strmel sem! Crez snežnike Brno se popenjali kvišku in smo dospeli ob 7. uri na prvi vrb. Vse gore, katere so se mi od svete Krvi zdele visoke, so bile pod menoj, nič mi nij mejilo pogleda v daljavo. A najvišji vrh je bil še nad nami, i njega smo morali skušati doseči, če tudi ne brez nevarnosti. Drsati se nam je bilo po skalnem grebenu, pokritim z ledom in snegom, oziraje se na desno in na levo črez nepre-vidljiva brezdna; tu je napeta črez brezdna žica, zu katero smo se poprijemali, — kri mi je zastajala po žilah, koža se mi je ježila, mislečemu: naj bi se le jeden od nas treh izpodtaknil, le jednemu naj bi izpod-lettlo in — z bogom svet! ne bode nas več nazaj. — Ali srečno smo dospeli na vrh „velikega Zvonarja". Nebeški razgled! Vse Alpe pod menoj. Vsi veljaki in orjaki Alp so bili pod nami; veliki „Venediger", „Dreiherrenspitz", tirolske Alpe, Tnre z „Brennkogelnom", „Hoch-narrom" i. d.; najlepši hribje solnogradski so bili videti. Pogorja moje domovine, hribe Kranjsko-Slovenske sem si dobro ogledal; Triglav, Babji zob, Grintovec, vsi so lesketali v solncu. V* ure sem se oziral, kar me opozori vodnik, da bi bilo dobro vrniti se. Udal sem se osodi. Obiskovalni listek sem vrgel v pu-šico, v kateri je uže bilo kacih 35 druzih. Srečno, brez najmanje nezgode smo prišli ob 7. zvečer proti vasi. Kar začujem pok možnarjev; vprašam, kaj da to pomeni, in vodniki mi pravijo, da vsacemu srečno vračajočemu potniku streljajo v čestitanje. Posamezni tu bivajoči potniki so nam bili prihiteli precej daleč naproti. Radovednosti njihovej zadostiti, mi nij bilo mogoče. Zvečer sem se zabaval z dvemu Angležema, hotečima drugi dan iti na Zvonar. Nerad sem zapustil to druščino, a narava in noč imata svojo moč. Dve noči se nijsem mogel odpo-čiti, torej me je tri bolj zaspanec. Sel sem v svojo sobo in spal drngi dan do devetih. Komaj sem pozajntrkoval, uže me je čakal voz pred hišo, da bi se odpeljal v Vogliče. Poslovil sem se od gostilničarjevih in druzih vaščanov, pri katerih sem se tuko dobro počutil. V treh urah sem bil v imenovauej vasi. Od tod sem lezel črez „Iselsberg", hoteč iz Lienca v gornji Dravburg gredoči omnibus prestreči, a sreča mi nij bila mila, zamudil sem voz in kaj sem hotel storiti. Peš sem kopati. Le to naj omenim kako je z justi-cijo pri nas. Tu imamo necega Korošca, Stahca po imena, za adjankta. On sodi nam, pa ne ve kaj sodi, ker nas ne orne, slovenkega jezika ne zna dovolj. Za torej ima tolmača. Kakšnega, zapriseženega? Kaj še, necega pisača, rojenega iz Kočevja, ki tadi doBti ne umeje našega jezika, tako da sodnik-adjunkt in njegov tolmač oba ne vesta, o čem pravico iskajoč ali kot priča zaslišani kmet govori. Pisalec tega je govoril sč štirimi pametnimi možmi, kateri so bili kot priča zaslišani. Ti so pravili, da je po uro trajajočem izpitavanji in tolmačenji g. Stohec imel onega ki je dražega tepel, za poškodovanca, za pobijalca. Kakšne morajo v tacem slučaji prve preiskave kakšne sodbe! G. Stahca ne rečemo nič. Osobno je pošten človek. Če slovenski ne zna, pa naj ga mej Nemce prestavijo. Tndi kmetje, ki so mi to pravili, rekli so: „nu, saj gospod še ne bi bil ravno napačen ; on bi | ali ne more, pa ne more! ne zna!" — Tedaj vse graje so vredni le oni, ki so g. Stubca, našega jezika nezmožnega, posadili sem v Za-tičino, kamor ne spada in kjer sve tej nalogi justicije zadostiti ne more. Zakaj Slovence mej Nemce rinete, nam pa nesposobneže silite? Denite domače ljudi mej domač narod, kajti zavoljo enega c. kr. adjunktka se nečemo ponemčiti, — gora ne pojde k Mohamedu, a Mobamed Stnhec tudi neče h gori, ker se jezika, brez katerega vestno in po dubu prave jurist eri je tirado vati ne more in ne sme, dovolj se še sedaj nij naučil. Iz TlarilHira 28. sept. [Izv. dop.] Gotovo bode tudi marsikaterega zanemi-valo slišati kako so naši mariborski pruso-fili nemške naravozuance ali „Naturforscherje" sprejeli. Kakor vselej, kadar v prasovskem Gradci kakšen Nemec zacvili, pri nas v Maribora vsi prusaki z všesi začn6 migati, tako se je tudi zdaj prigodilo. Komaj je počil glas, da pride 60 teh vsegamogoČnih Nemcev — kričačev — v slovenske Ruše neka izkopanja gledat, aže so se mestni očetje zbrali v izvenrednej seji in dovolili, da se sme 300 gl. iz mestne kase porabiti za nemške goste" za to, da se najame posebni vlak iz Ruš, da se naroči v kazini pojedina in da se najame godba itd. To vse za za-Blužene mestne krajcarje, mej kterimi je gotovo l/a naših slovenskih vmes, ki nijso za to, da bi se za Prusijane rabili. Dalje, naj se okinčajo hiše prek ulic, po katerih se bodo toti gostje premikovali. Tako je bilo vele-vano, ali kinčanje hiš je bilo res ubožno; zunaj moral korakati jedno uro. Svoj cilj „kapan" sem dosegel in prenočil tam. Dobra je in nij draga ta gostilna: tako sem plačal n. pr. za lepo svojo sobo in postrežbo 12 kr.! V nedeljo 18. sem se probudil in čakal v soboto mi odšli omnibus, da sem se v g. Dravburg in od tod peljal po železnici v Celovec. To je lepo mesto; okusno zidano, lepi trgi in ulice polne podob in kipov; ulice so vse široke, posebno kolodvorska. Le malo časa mi je bilo mogoče ostati v glavnem mestu Koroškega. Se tisti dan zvečer ob osmih sem se odpeljal z vlakom v Ljubljano, kjer Bem ob dveh srečno izstopil. Nepozabljiv mi bo za zmirom veliki Zvonar. nekaterih pruskih zastav je bilo vse izostalo. Naši mestjani so namreč sicer bogati, pa ne bahači. Večina ne more zapopasti, kako da so mestni oča „kačegazda" mogli 300 gld. meni nič tebi nič proč vreči ker na dru-gej strani n. pr. za mestnega inženirja ni krajcarja ne pripuste, Se ravno noia" sami vedo, da je silno potreben. Naj vam tedaj povem kako so bili ti prusaki sprejeti. Na kolodvora so se zbrali mariborski veliki Nemci „in corpore" frak in pina sta se odlikovala, to se ve, da so bili eni z govori in navdušenjem oboroženi in pričakovali so z godbo vred napovedanih 60 „Naturforscherjev". Vlak pridirja in pripelje željno pričakovane „Naturforscherje" in sicer vseh skupaj devet 9 (sage 9 Sttlck) čudnih patronov. Gospod podžupan dr. Du-hač začne prvi svoj pozdrav govoriti, nagla-šaje na ne m š k e j zemlji, nemška „kultura" nemška zveza, in nemško besedo, in nemško znanje in zopet nemško pa le nemško! Da bi se v Rušah naročeni obed mogel res pojesti, — naročeno je bilo namreč kosilo za 80 mož, vzeli so kakor svatbar v svetem pismu vse, kar je bilo soboj, tako da je društvo vseh skupaj narastlo na 30 osob, kateri so imeli težak nalog za 80 osob pripravljene jedi pojesti, ali — za ravno toliko tudi novce šteti, zakaj krčmar nij hotel škode nositi, kar se pa našim „\Vei nforscherjem" nikakor nij dopadlo. Iz CjrOrlce 27. sept. [Izv. dop.] Na meji Furlanije v Savodnjah se je 26. sept. s pomočjo učiteljev, ki so v k me t js kim tečaju v Gorici, 8 pomočjo g. Klavžarjain Le-bana iz Gorice napravila veselica z deklamacijo, petjem .in igro županova Micika v šolskej sobi, katera je bila lepo z venci in zastavami okinčana. Dohodek, katerega so v obilnim številu rodoljubi kot vstopnino prinesli; je namenjen v nakup učencem sa-vodnijške šolske občine potrebnih učil. Vesel'ca se je slovesno v sedmi uri zvečer pričela. Gospod učitelj Benko, kateri si je nže veliko zaupanje v občini pridobil je goste s primernim govorom pozdravil in se zahvalil gospoda županu in de kletem Savod-njskim za sodelovanje omenene veselice. Pred igro so se vršile deklamacije in pelo se je „slava Slovencev", slovenska deklica, rožica, slovo od domovine in sabljenka. Pelo se je pod vodstvom g. Lebana učitelja iz Gorice, kateremu gre hvala, ker se je prizadeval 8 pomočjo nekterih g. učiteljev, kateri so v kmet. tečaju v Gorici, ki so prav dobri pevci, petje prav izvrstno urediti. Igra županova Micika se je igrala s splošno pohvalo. Posebno izvrstno sta igrala g. L. Cvek kot župan in gospodičina Ivanka Mozetič kot njegova hči, katera je tudi pri deklamaciji svojo nalogo prav dobro izvršila. Reči se more, da se je vsa veselica prav dobro vršila, da si ravno so bili razun jednega vsi prvikrat na odra. Le to opozorujem, da bi bilo želeti, da bi se v drugo pri jednaki veselici priprosti ženski spol malo bolj mirno zadržal, da bi ne motil inteligentnih poslušalcev. S l»iike 22. sept. [Izv. dop.] Da so naša narodna društva velik pripomoček za narodno izobraženje, to omenjati zdi se mi nepotrebno. Vendar pa nahajamo mej prostim ljudstvom veliko tacih ljudij, ki sicer pripoznavajo korist združevanja, a nijso še na tako visokej stopinji izobraženja, da bi se pridružili iz zgolj domoljubja temu ali onemu narodnemu društvu. Pravi domoljub ne gleda koliko dobička bo imel od tega ali onega društva, cegar ud je, nego njemu je le na tem ležeče, koliko bode s pristopom k društvu koristil občnemu izobraženju. A s premalo izobraženim človekom nij tako. Oa zahteva od društva le za-se koristi; za splošni blagor združevanja se pač malo briga. In ravno iz tega uzroka se marsikdo odteguje, da ne pristopi k društva. Eaakim Ijadem prigovarjati, da naj pristopijo k društvu, je vse zastonj, trdi so ko bob, in če še tako dolgo mečeš bob v steno, ne bo [se je prijel, je vse zastonj! Ravno tako se ne prime domoljubna beseda te vrste ljudij. Torej je treba vbrati tukaj drugo struno. Bilo je 19. t. m, ko sedim z več drugimi v nekej čitalnici. G. blagajnik čitalnice me opomni, da dolžujem za drugo polovico t. 1. društveni douesek. Jaz odgovorim, da bom uže plačal. Potem obrne se g. blagajnik na diuzega moža in pravi: „Zakaj se vendar ne vpišete v nase društvo. Glejte, koliko časopisov boste lehko brali, za ta bori letni donesek". ,,.'.'./. sem predaleč od tukaj doma, jaz nemam časa brati", odreže se mož na kratko. Mej tem vzamem jaz listnico iz žepa, in ne da hi kaj rekel, odrajtam g. blagajniku dolžni polletni donesek. In glej! Mož o katerem tukaj pišem, vzame tudi svojo listnico iz žepa in pravi: „No pa tudi mene vpišite" ter takoj odrajta celoletni društveni donesek. Takoj sem se spomnil latinske prislovice: „exetnpla trahunt". Na ta način bi se morali tudi slovenski časniki širiti. Iz It iiiim i It.i. 28. septembra. [Izv. dop.] Neki Človek od tukaj v svojej strašuej suši na dubu nij zadnjikrat druzega vedel poročati „Slovencu," nego po krivičnem obirati O8obstvo kamniškega poštnega urada, češ, da tu je pri nas gnjezdo — nemškuta-renja. Naš poštar, g. Debevec, pa gotovo vse prej zasluži, kakor tako natolcevanje. On namreč uže od nekdaj podpira vsa narodna društva, in to gotovo ne iz dobička-rije, ampak ljubezni do narodnega prospeha. Enako tndi v tem, kar se tiče poštnega aradovaoja, on rad vsakemu postreže slovenski, kakor tudi njegova hči, gospica Mici, ki mu pomaga, in o kateri „Sloven-Čev" dopisnik prebedasto laže, da jej slovenski napisi prizadevajo težavo, kakor kaka kitajščina. Na vse to le toliko še: Kam bomo prišli, če bomo svoje poštene narodnjake zaničevaje dražili jih in pehali od sebe, kakor se to godi v pobožnem „Slovencu" ? Domače stvari. — (Miroslav Ilubmajer) nam piše: Uže nekolikokrat se je pripetilo, da so prostovoljci pod mojim imenom brzojavili v Prago ali drugam za denarno podporo. Javljam, da nijsem niti jaz nikoli prosil, niti ne pooblastil koga drnzega, v mojem imenu prositi kateri odbor za denarno podporo, in slavni odbori naj nikdar ne slušajo enake prosbe. Miroslav II u b m a j e r. — (Sokolski večer.) Kakor slišimo, bode prvi letošnji sokolski večer soboto v čitalničnej restavraciji po svojem programa jako zanimiv. Ker je dohodek ..tega večera namenjen ubogim pribeglim Bošnjakom in Hercegovcem, vabi se slavno občinstvo k obilnervn obiskovanja. — Darila za loterijo naj se blagovoljno odbornikom „Sokola," ali pa kustozu čitalnice izročujojo. — (Za izkopavanje ostali n na-kolnih stavb) na ljubljanskem močvirji se je „pii konjičku" nakegljalo 100 gld. — (Glasbena matica.) Najnovejše delo, katerega bode razposlala svojim udom „glasbena matica" je pesen „kranjska dežela", besede Franja Cimpermana, uglasbil za en glas se sprcmljevanjem glasovira Anton NudvčJ. „Glaobcua m«tica", ki marljivo bkrbi za razvitek in razširjenje dobrih slovenskih kompozicij, ustregla bode s to izdave gotovo vsem domačim pevcem, kajti sestavljena je ta pesen tako, da jo more vsak ;;evec, bodi si tenor ali basist pevati, zraven je v lehkem stilu in jako melodijozna, kar jej bode mnogo pripomoglo, da postane kmalu priljubljena. Tudi vnanja oblika je prav čedna, tako, da jo lebko priporočamo vsem prijateljem domačega petja. Na prodaj se dobiva pri kujigarjih: Giontini, Lercher, Till in Klerr. (Jena ji je 30 krajcarjev. — (Hercegovina v civilno-sod-nijskih aktih v Ljubljani.) Gospodu Orehku je imel te dni deželne sodnije sluga izročiti nekov odlok; a ker je omenjeni gospod tudi mej prostovoljci v jugu, relacijo-uii.il je sodski sluga lakomčno sledeče: „Kol,nte nieht zugestellt wcrden, \\ eil sich lleir Orchck unbekannt wo in der Herze-govvina beiindet. Ktfckkehr aucb unbekannt." — (Goriška slovenska čitalnica) napravi v soboto dne 2. oktobra besedo, h katerej uljudno vabi društveni odbor. Ves dohodek je namenjen v pomoč hercego-vinskim in bošnjaškim ubeglim družinam. Program je: I. del. 1. Balkan tužni velikan, (moški zbor), uglasbil A. Leban. 2. Cigan, (deklamacija), zložil Dragotin Dežman. 3. Jadransko morje, (moški zbor), uglasbil Hajdrih. 4. Grande Fautai&ie brillante sur le Prophete. (Igra na glasoviru.) 5. Večerna, (moški zbor), uglasbil Wendler. 6. U boj, (moški zbor), uglasbil pl. Zaje. II. del. Uskok. Šaloigra v 1 dejauji. Vstopnina znaša za ne ude 40 kr. Ker gre za jako blag namen, priporoča se odbor občni rado darnosti. Začetek točno ob G. uri zvečer. — (Nesreča). Iz Gorice se man piše: Pretcčeoi teden je skočil podčastnik tukajšnjega polka raz leseni sočiui most v Sočo. A glej čuda! k ljub u strasne j visočini pal je tako srečno, da e mogel še plavati in si skesan živenje podaljšati. Izvlekli so ga uže onemoglega pod mostno bivajoči barvarji. Pravijo, da si je hotel vsled čudne ljubezni — prevroče srca v Soči ohladiti. — Druga nesreča se je pa v nedeljo v StraČicah v Ritter-jevej tovarni pripetila. Baje vsled lastue neprevidnosti, je zgrabila mašina necega delavca in ga tako strašno do prsi zmestila, da je revež bil takoj ob življenje; ko so mašino vstavili, obvisil je z odprtimi očmi, in groza je Človeka prijela, gledaje ta strašni prizor. Nesrečnež je zapustil mlado >dovo z otrokom. Tujci. 28. septembra: Uvrujpa: M.irtinoc iz Pulja. — Risuioudo iz Trsta. — Ktinis iz Siska. — Payer iz Gorice. — dr. Rus iz Dunaja. — Tasovec iz Broda. _Pri .slonu: Philibcrt iz Pariza. — Moler iz Gradca. — Branche, Nicolas iz Pariza. — Jaklič iz Reke. Pri HallAI: Dragovina iz Trsta. — Mus([uiter iz Kanižo. — Nadvojvoda Kamer iz Dunaja. — Kiithel iz Kočevja. — Spiler iz Gradca. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in liiez stroškov po izvrstni RmlesciuTB h Banj 28 let uže je a i j bolezni, ki bi jo ne bila ozdra- • ila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i itrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni i želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, uepre-'»avljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slaboBti, zlato rilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iunienje v ušesih, slabosti in bluvanje pri nosečih, jtožnost, diabet, trganje, Bhujšanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, iego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.UOO spričo-nl zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri levala profesorja Dr. "VVurzerja, g. P. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, cdrnvilncga svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cainpbella, prof. Dr. Dćde, Dr. Ure, grofmje Castle-itUi rt, Markize de Hrehan a mnogo ilruzih itnenftnih >sob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zaBtonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega Bvetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 185'j. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na ,i adi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in 0 kr., 24 taa 2 golo 0 kr., i8 taa i gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. 1 .: >!o-m.;:>, fralUaoh^ttsae it. S, v ILjubljuuJ Ec H\«.hr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Ura«l«l bratje Oberauxineyr, v au« ,.e»lia Diochtl & Frank, v €eIowi P. Birn oaohor, v lion£l Lndvig Mrlller, v m mrl bor i M. Morio, v m vrtina J. B. Stookhauien, s «»4^r«'i>u v lekarnici usmiljenih sester, v Čer- ii «• \ i v it n pri N. s n i Hi n, v Oseka pri Jul. Da vidu, lekarju, v Gradca pri bratih o In rranz-meyr, v Temcsvarn pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarja, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai« • Umi pri lekarja dr. A. Bal te rja, kakor v vaob ciostih pri dobrih ina^rjih in »pocurijakih trgovcih; tndi ruzpoiilja duc^j«!'* hiša na vas knde po bitnih-.auMnioai. ili nov«-tjm. (2.(2) Tri in* c«»nv v Ijubljani 29. septembra t. 1. Pšenica 5 gld. 20 kr.; — rež .'i gld. 60 kr.;. — ječmen 2 gld. 50 kr.; — oves 1 gld. 90 kr.; — ajda — gl. — kr.; — prosd 2 gld. f^O kr.; — koruza 3 gold. — kr.; krompir 1 gld. 70 kr.; — fižol 5 gld. — kr.; masla funt — gld. 52 kr.; — mast — gld. 48 kr.; — speh frišen — gld. 46 kr.j — špeh povojen — gld. 44 kr.; jajce po 2'/2 kr.; — mleka bokai 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — telotnino fant 27 kr.; svinjsko meso, fant 28 kr. — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slamo cent 1 gld. 25 kr.; — drva trda 6 gold 80 kr.; — mehka 5 gld. — kr. j^un&jttJtfe uoraia 20. septembra. (lavirno t3legrati6n<. porodilo.) Uni dri. dolg v bankovcih . 69 gld 85 k*--notni drž. dolg v srebru . . 73 „ 40 18ft0 irž. posojilo .... lil „ 60 Akcije nArodne banke , 914 , — Kreditno akcija .... 208 n 60 London........111 , 75 Napol ....... 8 „ 91 V, C. k. cekini...... . 5 „ 35 » Srebro . . (01 _ 85 Kozlerjeva pivarna na CM'lovNlt<\j «-«'sii. odprta jo zopet po zaključbi Kozlcrjevega vrta, za jesenski in zimski čas. Ko so p. n. gostom za mnogobrojno obiskovanje v Kozleijeveiu vrtu prijazno zahvaljujem, prosim z zagotovljeni cm pazljive in brze postrežbo, dobrih jedil in pijačo za prav obiino obiskovanje tudi v BOđaJ otvorjeuej pivarni. Z odličnim štovanjem B. Jančigaj. Svojim prijateljem in znancem na Dolvui-Hkcui kličem pri svojem odhodu prisrčen „na idarl* Št. B upor t, 2 -i. sept. 1875. <324> Rad. Pukl. Lekarna Piccoli. Menoti-Pastilje (ki so na d u najskej svotov-nej izložbi 1873 dobilo darilu). Te pastiljo čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki se še le začenja, proti hr:pi, boleznim na pljučih in v grlu, m proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Skatljica velja 75 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek užc poskusil sam na sebi, se bode radosuio prepričal, da je najmočneje iu zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z čisto kemičnih tvariu. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč In »lih urin h človeštvu, pri vsili notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstue rane itd. 1 steklenica 40 kr. Rajževi pulver. izkijučijivo iz vegeta- biličnih tvariu, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje Olje, pošiljano na ravnost iz mesta liergeu na Norveškem, brezkusno in ne alabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih aredatvlh iztlačeu. Učinkuje znamenito krepiluo iu okušajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—112) Naročila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. i »mu.u m ufck jhaiiuLk ubkaiue".