Anton Martin Slomšek.
Vo J. Lendovšku opisal Ladislav  Ogorek
lovenska mladina nima izlepa tako krasnega zgleda vztrajne, neuniorne pridnosti in delavnostt, pobožnosti in plemenitosti ter Ijubezni do slovenske prelepe govorice in do naše pre-krasne domovine nego ji je Anton Martin Slomlek, katerega rojstveno stoletnico praznujemo Slovenci baš ta mesec.
Od preprostega vaškega dečka se je dvignil raini SlomŽek po lastnem trudu in naporu na Škofovski sedež, odkoder je z globoko ljubeznijo v srcu do zadnjega diha neopisno mnogo koristil   ljubljenemu  slovenskemu narodu.
Zdi se mi umestno in potrebno, da pokaže tudi >Zvonček< svojim mladim bralcem pravo sliko velikega slovenskega škofa Slomžka, ki je vse svoje žive dni živel samo Šoli in cerkvi ter je tako blažil, učil in plemenitil ves slovenski narod.
Slomšek si je postavil s svojimi deli sam nerazrušljiv spomenik v slo-venskem narodu, ki se tega svojega velikega učitelja in duhovnika spominja v globoki hvaležnosti zlasti letos, ko mineva stoletnica njegovega rojstva.
Ljubi bralci »Zvončkovi«, gotovo ste že v mnogih šolskih knjigah brali SlomŠkovo ime. Nastopne vrstice naj vam kaj več povedo o tem slavnem slovenskem možu, da ga boste tudi vi pobliŽe izpoznalil
Anton Martin SlomŠek se je rodil dne 26. listopada leta 1800 na SI o m u pri Ponikvi na Spodnjem Štajerskem kot sin kmetiŠkih staršev. Solal se je najprej na Poniicvi, potem so ga poslali starŠi v ŠoJo v Celje. Višje šole je dokončal v Senju in Celovcu, kjer je dovršil tudi bogoslovne nauke. Kot kaplan je začel službovati pri Sv. Lovrencu na Bizeljskem blizu Brežic, odkoder je prišel k Novi cerkvi blizu Celja. Besedo božjo je razlagal v lepi, gladki in čisti slovenščini, in pravili so o njem, da govori kakor bi — rožice sadil.
Kmalu je bil Slomšek poklican v celovško bogoslovnico, kjer je oprav-ljal z vso njemu Iastno natančnostjo, vestnostjo in gorečnostjo velevažno službo. Bogoslovce je temeljito poučeval v slovenščini, ker je dobro vedel, da mora duhovnik popolnoma razumeti jezik izročenega mu Ijudstva. A Slomšek je ustanovil tudi slovenski učni tečaj za vnanje slušatelje, v prvi vrsti za uradnike in skrbel je tudi v krogu svojih  prijateljev za gojenje slo-
-3*    198    .<-
venskega jezika. Tako je pridobil Slomšek mnogo prijateljev slovenskemu jeziku. Toda kmalu je izprevidel, da so te pridobitve brez podlage, dokler se ne prenarede šole. V ta namen si je izmislil krasno osnovo nedeljskih Šol, ki so slovenskemu Ijudstvu v oni dobi innogo koristile.
O počitnicah je prepotoval skoro vse Koroško,   Štajersko,   Kranjsko in Goriško   ter   velik  del  HrvaŠkega,   da   bi   bolj   izpoznaval   razna   slovenska
plemena,   njih   govorice,   navade  in  šege   ter  njih   dobre   in slabe  lastnosti.
Česar se je nauČil  na  potovanju,   to je  obrnil v knjigah v prid Slovencem.
Ker je dobro vedel,  kako  neizmerno  vpliva   petje na človeško srce in
kako lepo petje zbuja rodoljubje   in   Ijubezen  do materinega jezika, je izdal
-*4    199    t<g-
leta 1833. zbirko pesmi, katere je nabral na svojem potovanju po Koroškem in Štajerskem.
V Celovcu je deloval devet let, potem pa je prišel za nadžupnika in dekana v Vuzenico (Saldenhofen) na Štajerskem. Kot dekanu mu je bilo tudi izročeno nadzorništvo ljudskih šol, in kot nadzornik je imel dovolj prilike, da je prav izpoznal prežalostno stanje tedanjega šolstva. Ves goreč za omiko dragih rojakov, je spisal torej knjigo, ki je bila v prvi vrsti na-menjena nedeljsldm šolam, pa tudi porabna za vsakdanje Šole — vsem Slo-vencem dobro znano knjigo »Blaže in Nežica v nedeljski šoH*. Ta knjiga je Slomškovo najizvrstnejše delo.
Kmalu potem je postal SlomŠek stolni korar pri Sv. Andreju v Labodski dolini in Šolski nadzornik za vso Škofijo. Na tem važnem mestu je zopet jako mnogo pomagal Ijudskemu Šolstvu do napredka.
Leta 1846. meseca malega travna je nastopil SlomŠek opatijo v Celju, a že meseca velikega travna istega leta je bil imenovan za knezoŠkofa lavan-tinskega. Tu je Šele SlomŠek razvil vso blagotvorno svojo moč, ki je prinesla toltko koristi slovenskemu slovstvu in šolstvu. Za oboje si je pridobil ne-precenljivih zaslug zlasti s tem, da je po dolgotrajnem trudu in z velikimi žrtvami preselil Škofijski sedež od sv. Andreja na KoroŠkem v Maribor, kar se je zgodilo leta 1859. Zavoljo te preselitve so bili vsi Slovenci >Malega Štajerja« združeni v Lavantinski Žkofiji.
Največjih zaslug si je pridobil Škof Slomšek Da polju slovenskega žol-stva. Pravo priložnost za to mu je naklonilo burno leto 1848. Istega leta je proglasil naŠ milostni cesar enake pravice za vse avstrijske narode, a uvidel je tudi potrebo, da se morajo ljudske Šole prenarediti na narodni podlagi. Grof Leon Thun, tedanji naučni minister, zaprosi Slomška, ki je slovel gledč šolstva kot izvrsten strokovnjak po vsi Avstriji, podpore in mu piše, da neče, kar se tiče prenaredbe ljudskih šol, ničesar storiti brez njegovega sveta. Štiri leta sta si dopisovala Slomšek in Thun, in iz teh pisern posna-memo, da je v tistih letih Slomšek večinoma sam osnoval in spisal vse slo-venske šolske knjige.
Iz Slomškovega delovanja razvidimo, da je posvetil ves svoj trud izomiki slovenskega naroda in to na eni strani s tem, da se izboljšajo šole, na drugi pa s tem, da se začne obdelovati slovstveno polje in da pride vedno več dobrih in koristnih knjig med Slovence. Ze leta 1845. je name-raval ustanoviti »DruŽtvo za izdavanje dobrih knjig«. Iz te namere se je potem rodila »Družba sv. Mohorja«, ki je ponos vsakega SJovenca, saj Šteje n. pr. letos ogromno število 78.596 Članov! Nobeden narod nima v primeri z maloŠtevilnimi Slovenci take in tako mnogobrojne družbef Zdi se mi, kakor da bi ležal nad to družbo blagoslov boiji, ki ga je klicai nad svoje rojake plemeniti Slomšek.
Slomšek sam je spisal jako mnogo. Prva knjiga njegovih zbranih spisov n. pr. obsega 135 pesmi, druga pa 77 basni in prilik, 102 povesti, 100 pri-jetnih pripovedi za otroke in 100 kratkočasnih pravljic. Tudi njegove »Drob-tinice« so dobro znane.
-*+   200    h6_
Po teh velikih svojih delih je šel končno Slomšek po plačilo k Bogu. Umrl je dne 24, kimavca leta 1862. Slovenci so rnu postavili v mariborski stolni cerkvi krasen spomenik, a najlepši, najtrajnejši spomenik —¦ kakor sera že dejal v začetku teh vrstic — si je postavil SlomŠek sam s svojimi spisi in s svojimi deli v hvaležnih srcih vseh Slovenk in Slovencev!