W m4 flolMtaj». glasilo .^OVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE l riQBHll atofi: HfT .«A» XVII. irVS* irzojavke iz bele hiše rova senzacija. Inik Coolidge pravi, da «ta njegovi brzojadri, poslani hgcLeanu, izključno zasebnega značaja. JLIDGE JE BRZOJAVIL 1D-B. McLEANU V PA» BEACH. jTiahington, D. 0. — Dve brzo-ivki. ki ju je poslal predsednik oliclge Edwardu B. McLeanu v Beach, Fla., sta prišle v za-srnatucga odseka, ki preje oljni škandal. , hiša je nemudoma izdala ivo, v kateri pravi, da sta bile ojsvki izključno zaaebnega .iaja. Tozadevni brzojavki se glasita ol t: 'Washington, D. C., 12. janu-rja, 1924, ob devetih zvečer: •Edward B. McLean, Palm eh, Fia. : Prescott je izven me-Povejte to Slempu (predsed-koverau osebnemu tajniku), irim bom konferiral o tej za- Potrjenje. — Calvin Coo »» a hiša je pojasnila to brzo takole i "Brzojavka se nana komisarijat distrikta Co-ii. Samuel J. Prescott je re-iblikanski mestni načelnik, in dnik bi bil rad konferiral e 0 distriktnih zadevah." iga brzojavka ae glasi: Bila hiša, Washington, D. C. Dne 12. februarja 1924 ob de-in 17 minut dopoldne. — '«rfl B. McLean, Palm Beach, : Hvala lepa za brzojavko. Vi bili vedno kar najiakçenejéi. Coolidge iakreno pozdravlja z vred vas in go. 1 Coolidge," tej brzojavki pravi izjava hiše: "Brzojavka je bila po-McLeanu dne 12. februarja «ovor brzojavki, ki jo je po-predsedniku McLean ter mu jo Mtal k izjavi glede se-rezolucije, a katero je hfc K« pozvan, naj prisili mor-®«ga tajnika Denbyja k re- m. % : prva je radi datuma izgle-"kor da se nanaia brzo-na predsodnikov govor, ki v New Yorku o priliki »Ino ve obletnice. Veliko čestitk je doepclo v J"." "Javo k Robinzonov! re-Jwji mznewyorikim govorom. iXSPX? Pr««kanju ao pri- L t* d° da ae ^ J«vka do McLcena nanašanj Dpnbyjevo zadevo." Voiekovi člani «o naznanili, da «•uradniki telefonake in brzo-►^ družbe pod kaznijo po,va-' ^ odsek, ki jih hof-e zasliia kako je s stransko brzo- J Î r.a,,bno brzojavno žico pJeh X v Palm jo pregledal in preUkal Tisto predsednikovih tfrzo- 1 na kv< " ^»jo Rr^do Chicago, III., sobot«, 8. marca (March »), 1924. 18 °° STEV.—NUMBER. 58. 3É= f— Im —ti», nas. A«t .i Oh. s, laif. .«tUeM M Ame ta, ins. Pregled dnevnih de-gsdksv. ,r\ ( Amerika. \ Coolidgeve brzojavke eo nova zenzacija v petrolejskem ikan dalu. Kongreanika, ki ata odbolicna podkupljcnja, sta republikanca Lfngley in Zihlman. Bonus za bivie vojafie sprejet v zborničnem odseku. Dohodninski davek , bo morda znižan Se pred 15. marcem. Kinematografaki igralci ae p? previjajo na itrajk. Inozemstvo. MacDouald pravi, de krščanstvo ue more rešiti socialnih problemov. Francoski frank je padel pod štiri cente. Poincare je tarča na padov. K leri kaln o-li beralna koaliciji ostala na krmilu v Belgiji; V Poljska burioazija je proti re viziji veraaljske pOgodbe. Bonus zmagal v zbor nično« odseku. Waahington, D. 0. — Finančni odsek poslanske zbornice gm je 16 proti 4 glasovom izrekel za sprejetje vojaikega bonuaa na le toinjem kongresnem' zaaedanju Danea ae peča odaek s urcdlogo, da jo pripravi za priporočitev pred zbornico. Kakor je bilo razvidno iz debat, ki aojM vriile včeraj v odseku, bo treba več dni. preden bo predloga tako aeatav-ljene, da bo zadovoljiva za večine v poslanski zbornici. \ * Ods^tova seja ee je pričela mir-no. Ali kmalu pa ata ai akočila v lase republikanska poslanca Tre adway ^ «M) zanj. Beseda je dala beeedo, In po alanca ata se obkladala z ne bal posebni priporočljivimi psovkami. Naposled fta skočila na noge, in le malo jc manjkalo, pa bi pesti igrale veliko vlogo v tem pre- , ----------/ L poslanec Bacha- rach med nju ¿er ju jel miriti. To posredovanje je bilo uspeino, in rezjarjena poslanca «ta ae pomirila ter ae vrnila vaak na svoj ae-dcl. nih kongresni-kov objavljeni. Zihlman ia Karylanda in Langley iz države Kentuoky sU vedela, da leti sum na nju. ÖK STA KftIVA, JU ČAKA IZKLJUČITEV IN BO D It O PRR ; OAK J AN JE. Washington, D. O. — Poslanec Frederick M. Zihlman ia Marylancia in poslanec John W. Lang-ley iz države Kentucky ata priznala, da jima je priilo na uho, da sta njuni imeni v zvezi s poročilom čikaško veleporote, ki je pro-iskovala ikandal veteranskega u» rada. Kakor je rečeno v poročilu, je vejeporota v posesti dokazov, ki pričajo, da ata dva kongresilika prejela podkupnino. Zihlman in Lengley sta zatrdila, da niata kriva. Njuni imeni ni» ata bili dqplej Ae navedeni v zvezi a to zadevo. • Poslanec Zihlman je rekel i "Priilo mi je na uho, da aem jaz eden tistih dveh kongresnikov, ki ju je čikaika^veleporota obdolži-la podkupljivosti. "Sedaj Čakam na dejansko ob-dolžltev. Sedaj Io ne vem ničesar o celi zadevi. Zato tudi ne morem reči ničcaar drugega kakor to, da sem za temeljito preiekavo in da niaem imel, nobenega atika z zadevo, ki mi jo očitajo govorice, "Samo enkrat aem ae pobegnil za enega zveznega jetnika. In ta je bil neki mladec in Htggeratow-na/ki je bil zaprt, ker je bil ob-dolžen zlorabe zvezne pokte. Slo je v tistem slučaju približno za vzoto v znesku 'po $32." y in Crowther. Prvi je bil Vioto v »eiku po $32." t*+m\i nasUl ss*al 2*1.4 vojaškemu bonuau, drggij* A J« v biatvtf f rf ■« P SO 61 pOO 3 ti H dijaT, de jc aliial govorice, ki de- f fUltU «da je dala beaedo, In po- ^goto ime v zvezo e Ikan • na »voji ekaekutivni ieji mk* letina vredna 12 «i.ljard. D. 0. _ L«tl.i i» ^ """»" »» tnerilkik To , , r ,J' l'«rt»«nt U teden. * » i ÎOl°00'000 ^ ^ k'**' Î" .biU, ***** $9,953,-an,^;;^' pridelki p. Ib.. Od tega je treba *pHnost krme ca krme za živali i^ J «na..u $3,860,000.000. ' ^Ji >♦> na slabem. Kajti /Z St n>ih»' Pinion ce- |L^:6,fKK)f000, dočim ao H23 km Sfci;;ll.nakim na $SSûï P» na $2,080,000,000. ^ ^naj«. siaa^'L— I % ''''naju viharne de- cr,:' bančnih B ' lO.fiOO stavker- 0 ulicah Policija a - f" ••ll. 191« Dohod, davek znižan io prod 15. ntareoni? Waahington, D. O. — Adminl-atracijski voditelji v kongresu ao nemudoma aklenili znižati dohod-ninski davek za 1. 19213. za 25 odstotkov neoziraje ae na to, ali bo predložena davčna predloga do tlej aprejeta, ali ne. Zbornični in aenatni voditelj ae atrinjajo v tem, da je treba to Storiti le pred 15. marcem, na kateri dan morajo vai davkoplačevalci predložiti davčne pole pri stojnim oblaatim. Republikanski voditelji ao trdno prepričani, da ai demokratje ne bodo upeli glasovati proti te mu nujnostnemu davčnemu zni-žauju. Sporazum glede taklne rezolu cije je bil doaežen takoj po kon ferenceh, ki ao ae vriile med poslancem in načelnikom finančne ga odacka v .poslanski zbornici Urecnom in eenator)em Smootom, ki, je načelnik finančnega odaeka v eenaiu. Tadva možakarja ata prišla do zaključka, da je tekojž-nje 25-odatotno znižanje davka na lanske dohodke nujno potrebno, in finančna odseka ata potem odobrila njano ataliičc. vajo njegovo ime v zvezo a Ikan dalom veteranakega urada. Ali nikakor 'mu pa ne gre v glavo, kako to, da je priilo do kaj takega. Saj se vendar ne zaveda nobenega nepoafkvnega dejanja. Poslanska fbornioa jc soglasno sprejela rezolucijo, v kateri je pozvan pravoaodnl minister Den-gherty, naj pVedloŽi -poslanski zbornici imeni obdolženih poslancev in pa obdolžitev proti. njim. Oe bo dognano, da eta osumljenca prejela podkupnino, bosta apodena iz zbornice in poaajena na zatožno klop pred zveznim eo-diičcm. Kdaj prido Hughes v i preiskavo? > ■ Laboriti v Angliji bi radi znali, «akaj oljna prciakava ogiblje državnega tajnika, ki je poao jeval bojne ladje oljnim magna torn. Waahington, D. 0. — (Foder. Press.) — "Labor",, glasilo ie-ItsniČarakih unij, je te dui objavilo poacbuo depešo iz Londona, ki se glasi, da je državni tajnik Hughes najel bojno ladjo aa agente Standard Oil kompauije, kateri so iskali koneosij v Aziji in Albaniji. DepeAo ao poalali delavski poslanci v angleškim parlamentu. Heber Blankenhorn, ki Je podpisan na brzojavki, vprašuje: "Zakaj je ameriški d rta vn i department pod vodstvom Hughesa interveniral v oljnih distriktih Bfozula v prid Standard Oil tru sta.M i Blankenhorn dalje poroče, de ee Delevska atranka Čudi, zakaj senatni odaek, ki preiskuje petro-lejski ikandal, ne poaveti v oljno diplomacijo državnega tajnika. Ramsay Mac Donald ae trudi, da očisti anglelko zunanjo politiko oljnih inadežov, toda ovira g« oljna politika. Hugheaova zahteva "odprtih vret" v Mozulu je pr£ dobila Bockefellerju 25 odstotkov petrolejakih vrelcev v Mozulu, ko ao anglcike družbe moralo odeto-piti polovico avojih koneeaij. Angleški laboriti bi tudi radi znali, zakaj je ageut Standard Oil trusta lansko leto potoval na ameriškem rulilcu "McFarlandu" v Albanijo iekat petrolejakih koncesij. Ali ao tudi ameriške bojm-ladje že poetale privatna lastnina oljnih kraljev f NoniSiJa noée nadzor-atva. Theunia ostane na krmila Belgije. Bruselj, t. merea. — Strah pred eocielistično vlado ali razpustom parlaiArnta je zopet združil bel-gijeke liberelce in klerikalec, ki a<» ae dogovorili, da ostane prejšnji ministrski predaednik Theunia Ir nadalje ne vladi. H tem Je kriza zaenkrat končana. Prejinji zunanji minister Jasper noče ostati ta na njegovo aaeato pride Paul H y-O^nernl de LongrcTille, vrhovni pqfveljnik belgijskih M v Porurju, Jê sprejel portfelj voj 9m mm*m UCgZ SOV» V IC!<1 H || kS CL, 1 ""•J'nimi* bajoneti, toltfko liberalna krt prrj. Hoeiall ^"•Uvkar* j sti eo opozicija Streeaemann je lijavll v zbornici da vlada na bo sprejela aklepa glede jamstvene komisije. Berlin, 7. merea. — Zunanji mi nieter Streeemann je včeraj rekel v parlamentu, da Nemčija ne bo eprejela aklepa poalsaiikega sveta glede jametvene komlaijc Lige narodov, katera 'ima psziti na Nemčijo, da oetane rezoroženu Streaemann je dejel, da Nemčija noče nikakrine etraže, pač pa zahteva povečanje armade, da ae lahko zavaruje proti notranjemu eovrafniku. HOVA PEAVOOtKA POt»I-§KA PAENIKA Mew York, H. L. P. A.) — Predlog, ki pooblaiča francosko plovbno črto izdati dodatnih delnic za 4 do. 12 milijonov frsn-kov v avrbo zgradbe dveh novih potniikih parnikor, ki boete vozile med Havrom in New Yerkom, je odobril finančni odaek poslan, ake zbornice. Novi ledji bosta ne-domeičale parnika La Hevoie in Le I^orraine, ki ata po mnenju poalanee Valuda prepočasna, da bi mogla tekma vat i e tujimi plovb-nimi družbemi glede na freneo-eko potniško obretovenje in pošto. Ogrodje no vik ledij bo seetev-jeno morda že prihodnjo pomlad Podobni boete perniku Parizu Kurjava M aa olje ia njuna hi-troet bo tolikšne, da boste mogle prevoziti oeean v mani kakor le-stik dnek. , Poincare je zopet sagrosil z ostavko, ¿a senat ne sprejme njegove ' , davčne predloge. Pariz,- 7, merea, —— Frank je včeraj dosegel nov rekord nižine. Padel je pod itiri cente. Neprc* steno padanj* fsaneoske valute v zadnjih dveh mcaecih kljub veem naporom vlade, da prepreči padanje, je izzvalo ljute napade no Peincareja v časopisju. Celo "Tempa" In drugi poluradni listi se jeze in zahtevajo akeijo. Listi primčrjajo Poineareja z Napoleonom, ki je toliko časa rogoviIII, dokler ni naletel na poraz pri Wat4rlooju. Poincare pa le vodno trdi, da bo njegova davčna reforma rešila frank. Toda davčna reforma počiva v francoskem senatu. Poincare je včeraj del ultimet senatne mu finančnemu odseku, da poda oatavko prihodnji torek, ako od sek ne predloži njegove davčne^ predloge v debato. Predloga je bila že sp/ejeta v nižji zbornici. macdonald je okrcal laži-kristjanstvo. Ali je eerkev odpravila bedo? Ddkler je beda na avetu. mora kristjane peči vest, je rekel de-lavski ministrski predsednik. EDINO BVOLUOIONABNI 80 OIALIZBM P&EUSTROJI DRUŽBO. London« 7. merea. — Delavsko, socialistični ministrski predsednik MacDonald je bil povabljen, da uagovori delegate narodne avo-vodne cerkve, ki zborujejo v Hrightonu. Vabilu se je odzval včeraj in v avojem govoru Je temeljito okrcal danaluje laži-kriatjanstvo. • % Dejal je delegatom, da njihov največji problem mora biti deba v človeški dužbi, ne problem neenakost^ marveč degradiran je ljudi radi revičine. "Kristjane niora peči veat, krlstjanaka vera ae mora čutiti nemirno toliko Čaaa, dokler je beda na avetu," je rekel MeeDo-nald. "Dokler obstoji vpraianje bede, morajo biti krlatjani v veliki zadregi. Danea ae cenijo ljudje le po njihovem materijalnom imet ju. Kadar ae ljudem zahoče časti, kaj atoref Kupijo ai čast s denar jem 1 Ljudje, ki ao bogati, ljudje, ki nimajo finih čutov gentlemnnu so navadno mogočni ljudje v teh časih. To je materijaliatična doba in ni je treba zagovarjati a bum-bugom." MacDonald je v avojem govoru vpraial, kje je ona stroga nedelja dan etrogeva delopusta, ki je bi1 nekoč na škotskem. Delaveo dn-nes ne dobi počitka niti od nedeljah. . . JZ,- MacDonald je zaključil i bese dami, da preustroji družbe, aoclal-na rekonstrukcija pride le z evolu eionarnim socializmona Vains za davkoplača-vales. e ne odgovorno pismo od muh poduaeli da udovoljiino Vlak mora čakati, da ao osobje najo. Španija v škripcih. Bebelni Msroèani zopet pode •pance is Afrike. London, 7. ms res. — "The Dsiljr Mailov" poročevalce- v Tangieru javlja, da so Maročani včerej zjutraj napadli ipanak" čete v Tizzi in La< io Midarju ip ujeli 600 mož. Rebeli ao spravilt na tla štiri španske eroplane in dosegli točko tri milje od Nador Ja' a Na Spanakem vlada veliko raz burjeajjO. Diktator Primorivere je poslel vse čete iz Alffeceireea v Malillo. Veročeni ae bližajo Me lifft Wvališ/a v okolici ao že v plamenu. ^ Ohiotgo, HI. — Lakota tega ali onega Železničarja je nad voznim redom vsakega vlaka. Vlak mora čakati, dokler se železniško osobje ne nasiti. ( ' l Tako je službeno ukrenil zvezni železniški delavski svet v za devi zavirača J. 11. Kinga, ki je ustavil svoj vlak v Carlinu, Ne v., ker ae jo hotel najesti. "Nezaželjeu uslužbenec," je dejala železnica, ko ga je odslovila« iz služb^ "Vzemite ga nesaj v službrf!" je neročil železniški avet železnici. "Tudi mu vzpostavite alaroat-no pravico I Nadalje mu tudi plačajte mezdo za ves čas njegovih prisiljenih počitnie!" King Je bil lačen, In to%Je tudi navedel za vzrok, zakaj je ustavil vlak v imenovanem roeetu. Delal j« trinajst ur, ne da bi dobil kak grižljaj pod zobe. In tako ae je zgodilo, da ga je «nlnila potrpežljivost. Ustavil'je vlek ter šel jeet. železniški delavski avet je tu da odločil, da nima želeanica pravice odsloviti človeka, ki ne me. rs sprejeti manjše pleče, kakor je določena v unijski pogodbi Za to etver j« šlo v zedevi O. O. Hmi-the proti pennsylvenski železnici, Priobčiti smo več spisov o plačevanju direktnega davka, ki ao bili poslani ed Jugoslovanskega biroja, od4clka Informacijske službe tujih jezikov, in nekaj, ki so bili napisani v uredništvu. Iz raznih vprašanj je bilo razvideti, ki ao došla uredništvu,,da davkar-ji ponekod uočejo odbiti onim določeno kvoto, ki akrbe v starem kraju sa avojo otroke ali druge o-sebe, ki eo odvisne od njih podporo kot glavnih podpornikov j o-brnll se je predsednik S. N. P. J. «opet na Jugoslovanski biro, da nam pojasni, po katerem odloku so napisali informativni in podučili članek.,Odgovor na predaedni-ka S. N. P. J. ae glasil Mr. VIncenI Calnkar, preds. Slovenske narodne podp. Jednote, 2057 S. l.awndalo Avcnu», Chicaso, Illinois. žtovanl «oapodlnet— Oprostile, šlo pri rUino na Vaše cljen 27. feb., ali amo oi potrebne korake, Vašem ulainu. IJ prilogu Šaljemo Vam Helease, kojega amo poalali svlni novlnema. Tuj članak |e snecljalno Isrsdlo lluresu of Interna! Hevenuc na naš aahlijev, a na polica! Vufteg plsina. Alnnak posvetna potvrdjujc našo nrljašnje članke, pn smo uilijell' ii članak i nekoje stavke urenslPskom Jeslku, da ae tiiuv mogu naši ljudi poilušltl, kad Itn Cnlleelor neče da Eriann pravo na odbitke aa djecu, olii Šive u atnroiu kraju. Nadurno ae, du če ovaj članak nalčl na Vale zadovoljstvo I da Ir Io upravo ono, što ale aalilljevali Izmed t»li lr»h otrok. t. j. do «kup* nega odbitka aa odvisna oseb« v sn»sku II.2*0 NI pa oprfHčen do nlkak»gtf «»dbilka rs l»no. Nastanjen 7nor»m#r, na prim»r, hI Je glavni vadrl»vai«IJ poštama matere, s**lr» pod IZ. lelom ali pohab-IJrn»ga brala, bi llvljo v slarem kraja, J« vpravl/ei» do odbitka po S400 sa vsakega iim»d teh odvitr.U os»b" 'A lazpayer ia entitl»d to a »redi^of $VK> for »eeb person, otk»r than hosband o r ivife, d»-p« od« nt upon and reeelving h is ehief supp«irt from tb» tezpe^er, (Dalje ne 2. etrani.* * =m=o= PROSVETA GLASILO >LOVENSgJE NA TÄifmwA •LovnimÜ K «i JIPNOT» ¡jcpmótI leu |lUu Cm« «glasav m — W»fc>»._ BB Zadia jane ftjftjtm» Ctlin) |§.0S m leto. 7HTS Ma II 11.26 M ^ --------- tri i» M ► JIM« Chlcac«) $S 00 na kto fl.M M m poi bhMsli htm 1 ^""Z"""'""" 'T.ROSVETA- A s0s7-s0 s#. afww, ofay^ mmete. THE JEM LIGHTENMElf T Orni «Im Wwrwlt NiHml BwwWt |nlUy. i», .ans ~w - ss. -**• ------ z t-r^ .""3——ji labacripUua: Unit* «co »« 60. i i é. »n>li d im. ■!■«■ S7T iTtifc D«l«a » old «paja pr> (Merae 11*14) MNai »»■ ja • twi 1mm, dm M TM N WU»I lift. va*#fa !»••• m miIm* PtMvtto Je pfin KJER GOSPODARI KLERIKAUZEM Starejšim slovenskim delavcem je dobro v spominu, kako je bilo v starem kraju, ko je klerikalizem imel še veliko moč v nekdanji habsburški domeni. Delavec ni bil le brezpraven rob v slovenskih pokrajinah, ampak je prejemal tudi najnižjo mezdo zunaj Galicije, kjer je bil klerikalizem še bolj zasidran kot v slovenskih pokrajina]}. Marsikateri slovenski delavec, ki je v onih časih prišel v Ameriko, v kateri se tudi nista cedila med in mleko, se je široko oddahnil, kakor da se mu je odvalila težkajnora s prsi, ko je lahko prvikrat saj svobodno govoril, ne da bi mu bili za petami duhovni in posvetni žandarji. Minila so leta, v starem kraju se^e marsikaj spremenilo, ni se pa nič spremenilo, kjer klerikalizem še danes neomejeno vlada in gospodari. V starem kraju je bil najboljši zaveznik kapitalizma in starega fevdnega sistem* klerikalizem, dasiravno se jé ljudstvu laskal kot njegov odrtšenik in branitelj. Take so danes razmere v južnoameriški republiki Peru, kot so bile nekdaj v slovenskih pokrajinah v starem kraju. Sliko o teli razmerah je podal Victor R. Haya de la Torre. ' Rimska cerkev podpira v Peresu kapitalizem. Pred-sečnik Leguia Izvršuje najstrožjo diktaturo, kot mu svetujejo klerikalni svetovalci. Zatira se svobodna misel in preganjajo se osebe, ki se ne strinjajo s klerikalno diktaturo. Več ko tisoč oseb vseh slojev so izgnali iz dežele. Klerikalna peruvanska vlada je sklenila, da posveti republiko Jezusovemu srcu. S tem je bil odpravljen zadnji košček verske tolerance. Organizirani delavci in vseuče-liščniki so se združili, da odvrnejo ta napad na versko svobocb. Sklicali so shod in zahtevali so ločitev cerkvc od države. Po končanem shodu je zborovale*, katerih je bilo okrog pet tisoč, napadla'policija. Policija je oddala salvo na demonstrante in jih ubila osem. Prihodnji dan je petdeset tisoč oseb protestiralo proti temu brutalnemu napadu na ta način, da se je udeležilo pogreba za ustreljenimi žrtvami do petdeset tisoč qiieb. Klerikalna peruvanska vlada je na to demonstracijo odgovorila s progla-šenjem obsednega stanj|. Zdaj so pričela šele prava preganjanja.* Rimska duhovščina je tožila voditelje tega gibanja, da so v zvezi s čilensko vlado, da vzbudi v masi patrijotične inštinkte in pokaže tiste, ki se bojujejo za svobodno izražanje misli, kot izdajalce domovine. Dobro preračunjenlt klerikalna poteza se ni obnesla. Ljudstvo je spoznalo zvijačo in ni sledilo klerikalnim šarlatanom. Zato je bila policija toliko bolj delavna. Polovila je voditelje gibanja svobodne misli in jih zaprla. Nekaj časa jih je imela zaprte, nato j^ odgnala nekatere na otok San Lorenzo v politično pro-gnanstvo, drugi so bili izgnani v inozemstvo takoj in drugi kaaneje, nekateri drugi so zaspali v Gospodu, ko so bivali v ječi. Tri sto dijakov z univerze v glavnem mestu je bilo izgnanih na ta način, poleg njih pa nekaj stotin organiziranih delavcev. Tak je klerikalizem, kjer ima moč. Seveda bodo skušali klerikalci utajiti ta dejstva. Rekli bodo, Uga niso storili klerikalci, pa tudi cerkev ni izvršila tega, ampak to je bila peruvanska vlada. Kdo pa tvori vlado v republiki Peru? Kdo svetuje tej vladi? Ali ni vladji klerikalna akozinskos, ali niso njeni svetovalci sami klerikalci. Ako ni tako, zakaj je pa peruvanska vlada sklenila posvetiti republiko Jezusovemu srcu? Klerikalizem je proti vsaki spremembi v človeški družbi. Ako bi mopel, bi celo zavrgel iznajdbe kot železnice, pamikc, Tetáis, submarine, brezžični telefon itd. kot peklenske iznajdbe. Prepovedal bi učiti na šolah, da je zamlja okrogla in da se suče okoli solnca ker je v sv. pismu zapisano, da je židovski general Josve (Jošua) ukazal solncu, da nsj ustavi svoj tek na nebu. Znanost je dokazala, da se zemlja suče okoli solnca in ne solnce okoli umije, kot Je zapisano v sv. pismu. Klerikalizem si želi nazaj v tiste zlate čase, ko je neomejeno gospodovala kriva škofova palica, zato nastopa proti vsem brezobzirno, kjer ima moč, ki zahtevajo svobodno izražanje misil. Kjer tega ne more doeečt naravnost in a strogim zatiranjem, tam se pa poeluži stranskih potov, laži, obrekovanja in dcnuncijacije. Njemu pač namen posvečuje sredstva! PROS ■ » ip VA*X0 SA bAVEOPLAta- VAL0K. ~ * jr (Nedeljevenje s prvs strsni.) is under eighteen /ears of age, or incapable of self support, * mentally or physicslly defective. Such credits for dependant» apply to both citizen snd resident aliens. It is iminaterial whether the dependent is related to the taxpayer or not, since the eredit is based upon aotnal financial dependency and not mere legal dependency. It is immaterial wheth er the dependent jn living with the taxpayer or not. A resident alien for example, who k supporting a wife and three children, under eighteen years of age, living abroad, Is entitled to #400 for each of the three children, or total of $1,200. He is not/ however, entitled to eny eredit fyr his wi^. A resident alien, for example, who Is chief support of an aged mother, a sister under eighteen yean of age, or a crippled brother living abroad is entitled to $400 eredit for each of these dependents. (From Special Sto-ry, released to P. L. I. 6. ljy Trees, ury Dspsrtmsnt, BursaA of liter-nal Revenue, March 3rd, 1924.) "Ameriikl drlavllsn all naatsnje-nl inosemec Je poleg odbitkov ss odvUne ossbe vpravifan tudi do osebne oprostnlns. Ts zneia $2,500 ss družinskega poglavarja sil s« ss-konakega, ki livi skupaj s svojo leno oziroma a svojim možem: le ako čisti dohodek preaegs H5.0ÓO, malo ts oprostnlns »amo 93,000. Osebna oproitnina snsls 91,000 sa saines, ki nI d rutinski poglavar, pa Ima prsvieo do oprostnlns 92.ÄOO sa sskonsks, mors dsvkoplačsvslac, nsjsibodi. državljan sl> nastanjeni Inosemec llveti sku mata toliko odvisnih pHsSlfie Í\*1Ü5| hírkoli i mat« orI roki, pismej o uoslsnam denarju, »od na potrdila, itd. ■■PL| I dohodsrinsko prijavo (return) in dsnsr po poiti, navedite v p ril avl. koliko odvisnih oseb imate, odbij-te osebno oprostnino (personal amption) in odbite se odvisne be (eredits for dependents) t do ka- terih ste po »skonu vprgvlleai, in luni i ie i potrditi. karsčusatte si sami. TpUko „ plsčsti. Prijavo mori notar Vam devka (Davek ssala 4% od o- SSSnO ^ioflCu davek Sí vsa/ trtino i «taca kot prvi obrok trebs trtlno I stags kot prvi poslat i i*toissno. Zsdnjl polnoč dne IS. marea. rok je SLIKE IZ HASCIB1R. skupaj s svojo so- »roso. "Nastanjeni inosemse, ki Ima 19- no v inozemstvu, ni vprsvičen do skupne oprosinlne /92,500). Niti ni nestsn]«ni inosemec, hI Ima o-troke v inozemstvu, vprsvllen do oprostnin« od 92500 kot družinski poKlsvsr. Pa i pa Ima pravico seri tavati odbitek od 9400 sa vsakega izmed svojih otrok, pod pogojem ps, ds jih on zsres vzdržuje, ln da nimsjo le 18 let. Ts odstsvck se glssi v izvirniku: "A resident alien with s wife living abroad is not entitled to the joint exemption. A resident al|en with children living abroad la not entitled to the 92,500 exemption as hesd of;g family. He may, however, claim the credit of $400 lor. each of his children provided )xe is supporting them and they ^re under eighteen years of age." (From sbovs« mentioned Special Story of the. Bureau o£ Internal Revenue.) "Toliko oil nastanjenih Inosem-ccv, kolikor od emeriiklh državljanov davčni urad sme zahtevati, naj doprinesejo dokase glede Itevlhi °ii!ifn.lh ?*-,iknM.!"tere WhtevSjo poavavijcii« je guiuvu ▼ uTiX f iŽaMmi/A,0 bl s^gl' istastAs kakor vse .Učne stavbe. * | - - Samo farovža is manjka in pa> kuharje, pa bo stvar popolna. - Willock, Pa. — To ime se selo redko vidi med dopisi v Presve-ti. Vzrok, mislim, da ja prevelika razlika med peresom in orodjem, ki ga rabimo v jami. Tudi jaz sem t pisanju zelo okoren, toda ak6 dopis ne bo padel jt koš in bo natianjenr se moja okornost no bo videla. Ker pa nočem kriiti pravil'dopisovalcev, moram najprej poročati o delu, ki je tu ce- lo slabo. Rudnik v katerem smo delali, je zaprt le od 10. novembra 19S3. Od tistega iasa se pa poti* čemo po drugih oddaljenih rudnikih. Največ nas dela na ^lon» tour 10, ki je last Pittsburgh Coal Co. Oddaljen je kake tri milje. Tudi tam ss slabo zasluti, ker rtiinlk je prenapolnjen z delavci, akoravno obratuje vsaki dan. Tudi vožnja z avtomobili do tja je zelo neprijetna, posebno nasaj grede, ko'pride človek Iz jante ves poten. Predno se pripelje domov, ima precej kritične občutki* radi mraza letofthje «ime. Pa Vse te slabe razmere nas ne zadriujejo, da bi se vftgsih nekoliko ne po veselili^ ako je prilika. WUloiki zabavni klub, lahko re-6em, da je vreden svojega imena. Tam sta sabava in rastedrilo za najbolj žalostnega in potrtega, ds od tam gredo' domov obiskovalec tudi zapoje. KJadar m priredimo kako veselieo, tedaj sploh ni govora, da bi ne bili veseli vsi, ki se udelelije. Sedaj se je ustanovila tamburaška godba, kateri se imenuje " Hawaiian Orchestra of WiUoek". Sestoji se is pet mladih fantov, ki se dobro ufiijo in bodo gotovo pripomogli k povečanju zabave wUlolkih Sloveneev. Zapitem naj tudi, da ie ni dolgo, kar je zrasUo tukaj novo po-qjopje, katero pa ne. vem, kako se imlnuje. Nekateri trdijo, ds je katoliika cerkev, drugi pa, da jc kapela. Pa naj se imenuje tako ali enako, postavljena je gotovo v smo s straši občlnsks sli sodna oblasti, kjer odvisne osebe ftiviio, sprejelo po navedi kot ssdosten dokaz. s • • "Nsnsstanjeni inosemec je le vprsvlčen do osebne oprostelne ed ssmp 91.000 ln nlms pravice do odbitkov ss odvisne osebe. Inosemse ps. ki zares stsnuje v Združenih državah in se ne nahaja tuksl le mlmogrsds sli ss sečssnem obisku, se smstrs se nestsnJsAtsgs ino-samca, kar ss tiče dohodar(ne. Ds II Je on tuksl sačesno sli ne, je odvisno od dolgosti in znsčaisnjego-vega bivanja. Ako eden )c tsko misli, da se bo kdsj povrnil v stari krnj,To le ne pomenjs. da Je on le sačasen stanovalec, Ako Inosemor livi v Združenih drteveh ln nitus le nlkskegs jasnega nsmens, ds-li ostsne sli odide, on ss smstrs sa nsstsnjenega inosemca". flf en silen lives ln theTnitsd States aid has no deHnlte Intention u tO hI» stay, he Is a raaldenf). Istočasno Js F. L. L S. prijel sledeče pismo od 1. marca 1924: "Treasury Department, Offiee of Commisslonsr of Internal Revenue. — Replying to your letter of February 29th in reference to 9400 eredits allowed reeident all-fins, you are informed that such «redit is provided for under Section 216 of the Revenue Act of 1921. Resident aliens pay taxes at the sams ratea and ara entith d to ths ssms personal exemptions and credits aa a citizen, except that a resident alien with children abroad is not allowed the personal exemption or the head of a family aud if hie wife re-sum abroad, hs Is sllowed only the esemption of s single man (See articles 302 303 and 304 of Regulations 62.) — Graham J*. Nlcol, Heed Information Pivtkion. (V prevodu {odgovoru n Irbrusrja ^ ¡Bo katrrih nastanjeni »du se to Pino glasi: V ÄfiKlIJ!; j nastanjeni Inoeemrl 1 ma|malo pogoetlss. Bil sem vesel a svojo družino, družina pa a menoj, da ae Je veselje spremenilo v pravo sredo. Na predvečer sem iel is hiie, a ko sem stopil na stopnice, ml Je spodletelo ker na obe nogi, da se ni-eem mogel prestreči, rde ril sem S glavo ob etopnlm> ln se ob kamnu nevafno poilodoval na lerl strani obraze. Na 29. februarja smo dobili novico v naio naselbino u Hcnder-•on vil le, IV da se Je smrtno po aesrečil Matija Mikolli ramo na svojega godu dan. dag 29. februarja Dobil da Je notranje po-ikodbo pri pade«, ko Je Iel spat ln zaspal ss tefoe. „ K V tej okolici je preoejinjc ite-vilo slovenskih družin in psr hr-vaikih, s katerimi se Slovenci do-beo rasumemo. V naži naselbini i-majo Slovenci večinoma vsi svoje ln*> urejene t^omove, kakor tudi Hrvsti. — Na drultvenem po-lju dobro napredujemo t Imamo druitvo it. 90 S. N. P. J. in pa it. 179 S. 8. P. Z. Clsni teh druitev so priili do sporazuma, da ae zgradi S. H. N. D. v Hsckettu, Pa. Dojn je potreben, in to bi bil pomemben korak za ndkcjbino. Nai izvrževalnl odbor Je že na delu in nam je Že preskrbel zemljišče, kjer bo atsl dom. Od hlapov je na-brana že lepa, vsota prostovoljnih prispevkov. Posdrav vsem napredne mislečim delavcem in čitateljem Pro-svete. — Vatli Pernishek. Crosby, Mnm^-Obveičam &ru-itva Slovenske narodne podporne jednote v Minnesoti o sleda-čem: Kot ste že ¿itali članek od društva "Leo Tolstoj", it. 206 Uradi nmrlih članov naiega društva Hrvaško slovenska sloga, greb. Za idejo se' zahvalimo dra-itvu "Leo Tolstoi". Objavil bom druitvs, ki se bodo priglasila, da so pripravljena sodelovati pri skupnem pogrebu. Imena ponesrečenih bratov objavljam ie onkrat, ki so bili dobro snani po telesnih okrožjih Mlnnesote. Frank' Hrvatin, olenjen, zapu-iča ženo in osem otrok; John Hlgiar, vdovec, zapuiča tri otroke; Mihael Tomac, oženjen, zapušča ienh; > George HoSever, olenjen, za-iča leno in leet otrok. • John Jaklič, olenjen, zapušča Irtio in pet otrok; George ButkoviČ, zapušča ftno in tri otroke; : Marko Toljan, samec. Kakor sem videl v dopisu od drultva it. 48 "Aurora", imajo tudi oni svojega brata med ponesrečenimi, to je Toneta'. Slaka. Prosim društva, da mi javijo, ako je tudi kateri njihovih „bratov med ponesreSinimi, da bomo. lahko vsem naiim bratom izkazali poslednjo čast, kakor nam velijo pravila S. N. P. J. — Avgust Ig-nas Stlmaok, tajnik, Box 663 Crosby, Minn. Prtsblo, Ooto. — Že dolgo ni bilo dopisa v ProsvetMz Puebla, da* si so taka poročila važna. Važna so toliko, da se posnamo vsaj nekoliko ia vemo, koliko ja delo v a-nja na izobraževalnem, politi2nem ln ekonomskem polju po naselbinah. Pa kdor hoče' kaj delati na teh poljih, se mora pripraviti, da odbij^ vsestranske napade od ljudi, kateri nočejo, da jo po njegovem in se nočejo učiti. V tem je ravno sfcpreka, da se -delavstvo bolj ne uit Potrebna bi bila sistematična isobrasba s raziirje-vanjem podučnih knjig in čaaopi-sov. — V Pueblu se je pred nedsv-nim ustanovil dramski klub. Prvi nastop je imel dne 24. februarja svečer a priredbo igre "V Ljubljano jo dajmo I" Ne moremo se spuščati v kritiko o pogodit vi vlog posamesnih diletan-tov, dasiravno bi bila poitens kritika potrebns in poučna ter u-moatna. Toda nekateri krogi vse to presro in navadno dobrohote» čega kritika le ozmerjajo. . % — Za speljavo reke Arkansss akoti Pueblo po novem kanslu ali strugi se le dela nekaj časa, a s I. marcem se delo v splošnem nadaljuje. Delo bo trajalo dve do tri leta, predno bo Ugotovljeno. — Dne 24. februarja zvečer je bil ubit Joe Perke, eter 28 let, do-asa is Ambrusa na Dolenjskem. Ponesrečil ee Je, ko Je asdel sa sadnjom koncu attomobila, na katerem ao voaili tri ielesniikt tračnice. Težko Železo pa je bilo naloženo preveč- preko, do je zunanji del pretehtal onega na ar. tomobilu. Tračnice ao padle z rv tomobila, a aeboj pa potegnile tudi Perkota. ki Je padel pod trač. niče, ki ao mu takorekoč atrle «lavo. Pokojnik Je spsdsl k dru-•tvn "Orel", it. 21 S. N. P. J. T« sa puščal brata Johna, soprogo hi tri mele otroke. Pokopan je bil ». marca, dne fl. februarja. Drufcro mu Je priredilo dostojen — Ctlan dmitva "Orsl" i N. P. J. Ronton, Pa. — Želim »slo J štora za mojih par vrsti«. 0 C in df ugem ne morem pusti y dve leti ne morem nikamor Ji še. Bolezen ne odneha, d» bi J gel iti med naši ljudi. iat0 M , stu zahvalim vsem ČUno« ia 1 nicam druitva št. 141 T uj salu, Pa., sa prispevek f.> > , sem ga prejel. Zahvali«"!^ članom in članicam društvi 400 v Rentonu, ki so priredili selico in irii dsrovsti 953. na hvala vsem za prispevanji so mogočfli preživljanje 5 ni raslim otrokom, ženi in meni | že dve leti ne zaslužim in sen^ visen samo od prispevkov £ gih. Bratski pozdrav! — Louii» ver, Renton, Pa. Box 125. J USTNICA UREDNIŠTVA Waukegan, Dl. - Pravi ž,fr, kakofšnega se dobi po trgovini je navadno importirnn iz In^ in oirijenta, kjer je njegovi fc raovina, in je od tam tudi mj bojii. Kultivirajte to rastlhu Ameriki kolikor hočete, ne bo! mela tako imenitnega duht, kik ga ima importirana. — poidm Dillonvalle, Ohio. — iMelj« ški komiserijat Jugoslaviji j« New Torku. Naslov: Komiiwi S. H. S., 443 W. 22nd St. Ni York, N. Y. — Pozdravi Los Angeles, Oal. — Willig Gilbert, ki je živel od leti 154 do 1603., je prvi delal poi^i z elektriko. Od njega je Ig 1600. tudi izšel tfpi« o lastnost elektrike. Poznali pa so elektrl no svojstvo že stsri Grki din pred Kristom, ki si ga pi os znali tolmačiti in še manj uporab ljati. Gilbert je s svojimi poijki dal podlago k spoznavanju elek trike, ki pa je prišla v rabo, b kor znano, šele dolga stoletji p njegovi smrti. — Pozdrav! Waat Allis, Wis. - Kaki apt dajo k člcnonožcem in ne k seasU eem. Samica torej ne sffoti živi račkov, pač pa ravno v sedanja čpsUfleže jajca, ki jih noii pri lepljena s seboj ns zsdkovih ok« (linah do meaeea julij«, ko pri žejo mladi rački iz jajiee. Prij telju torej lahko ksr poveste, 1 rak ne sesa, temveč kakorhitrsi izleže, ssm gre zs hrano, zate n vež tudi selo počssi rsste. — fc zdravi IZ PRIMORJA. Mobilizacija v Čepovsnu.- Ti ni san|0 šala, marveč gels resnim Orožnižki brigsdir (nsredaik)j dobil od vojnegs mini»t"tv»T® mu plakate,za slučsj mobllissä je. Možakar ni vedel boljlefi ii jih je dal nabiti na vseh običajndi prostorih. Ljudje so prestriW čitali in is hiž se je rszlegsl M mater in nevest "MobilimÄ vojska," je ilo od hiie do bi Končno pa je ssvlsdsl mir, M orožniki so poprsvfli svojo pom to. Naie ljudstvo je ovekov«l| ta dogodek, ki gs bodo m* vpoštevati tudi zgodovinirjl1• lo, da je Lokovec nspovedil n no Cepovanu. Tako porofi riška Straža". Prva «irtlna poroka f* ljah. V Dotovljsh ns Kri«' je poročU prvi par pred župsne« Ns svste je nsprsvils^crrr»^ nekoliko čuden ^is.N^dar ^ potekla v splošno sadoij^ V lepo okrašeni občinski d^J no bili zbrsni vsi obMnik.^J ki. Po dovršeni ^ ^ župan vse goste n« mut". Mtf^^ čin,ki svet novoporo?enr;«i "Mrvu" za kavo. Mi^ se gosgc odreci n» P^ so «brali U nekaj prispevko*. Preiskava v Harodni Tto»» oSrt Pne 14. febr-rij «•er so prišli v fon k» Tiskarno ttirje s palie-f » mokre*! oboroženi faiU« »J htevsli, ds ^ jim ' kakve od pro vsi P^^ Na poziv rsvnstrlj« pooblsstilo. k, -on^ SäaÄMi prostore, prehrsks» J ^ končno odšli SUH n^« sicer ps nihče W «J w vsaprav isksli- Zdi pa ^ VUs preiskave v «veti * ml vnlltvsm«. ksjti M zadnjega vedeli, dsli ^ 1 udeleže volitev. Delavski 1* Jo eüa. » gOBOTA« g M ABC A« Iff 4. Delavske noilw. «uoinke kampe ***** !n«ini! jn MinueSOti ***** Kft betona del. t lumab JehaUnw ncn.vadw .iod. Egagerkega vremena, fc j« prt 32u»T po ledu je moralo prone- ... 'WBWBPIP l^roni premog« v 1l!nt,,ill!(f | zahtevajo snilanje L.1 of Commerce" poroči, da M ratorji v uP^ncm KentUc L, kjer je unijaki okolil, ne hjodo' podpiaall noro pogodbe igjtcd Mine Workeiaof Ame it rud.rji n« priatanejo na ¿¿nje mezde. Operatorji zahte-rljo ,da rudarji .prejmejo mesdu leta 1917. Rudarji T MonUoi SSWmjO poviiek. Igatte, Mont — 36,000 rudarjev , bakrapik rudnikih v Montani, k' » liani International Mina, Mil ind Sinelter Workera unijo aahte-njo dolar poviika na dan. The >onda Copper Mining Co, vorila, da aedanje cene bakra dovoljujejo poviika. Sedanje dnevne plače v bakro ipiinieah bo $4.25 aa navadne tlavee, $5.50 za strojevodje, de vce pri kompresorjih in kurjače delavci odprli kemično tovarno ▼ Kuzbaau. Kew York. — Is Moskve jo pri veat, da so smerilki prlaeljen-r aovjetaki koloniji Kusbaa srganiairali veliko kemično loto, katera ie posluje. V tovar-izdelujejo imolo, amonijo, ben naftalin in drugI produkta it cmoga. Tovarna ja pod vod om amerilkega inienirja into-iliata dr. Williama Mahlerja. Zmagovita stavka. -New York. — Stavka krcnar kili delavcev v Norwalku, Conn je trajala 14 mesecev, je bila aiana ta teden z zmago unije elavci so dobili zaprto delavni-skrajSani delavnik in mezdn iiek. Pogodba velja za itiri in devet mesecev, * ska konvenoija v JCaasasu. Pittsburg, Kana. — Dne 4. mar-je bila tu otvorjena konvenel-11 distrikta rudarske organi-teije. Nav/očih je 150 delegatov, t\ rastopajo 9000 članov unije, to je bil Alexander Howat prod* ednik tega distrikta, jc bila or-janitacija atoodatotna a 12,00'J (lani. Wm. Brogart, distrikttti pred-ednik, je takoj po prvi aeji nagnil. da je konvencija javna inole za člane ¡p poročevalce. 8 | trikom ao bili # izključeni iz Ivorane Howat in drugi bivši od-»rniki, katere je Lewis pometal organizacije. Vac prejinje kon-^taeije so bile odprte občinstvu. »ovoikoteki rudarji savrgll novo pogodbo. I Halifax, N. 8. — Organizacija nrdarjfv v 20. distriktu (Nova Bkotija) j, v včerajšnjem refe- rendumu z večino dva proti enemu F»vrgla novo mezdno pogodbo, '«tera jo bila podpisana zadnji pesee v Montrealu med provizo* P«"niini r„)bornikl unije in zastop-Mki liriiish Empire Steel kompa Kanadi, akoianka ko- lonija Združenih držav. (Poroča Sooft Msariag. Fedtmud Kanada ja politično Ša kolonija Velike Britanije, toda finančno in goepodarsko je le kolonija Zdru ianih držav. Zgodovina nam doka sigo, da ekonoatabo posedovanj? prinaša končno tudi poliUšdo kon t rolo. Kanada je torej na potu v Zdruiene dišava. Leta 1910. je ameriški kapital, Inveatiran v Kanadi, janašal komaj $225,000,000 došlm ao investicije angleškega kapitala anašale preko dva milijardi dolarjev. Takrat ao ameriški bankirji vešjidal invosti rali na Kubi, v Mehiki in Oeatral ni Ameriki. Kaaado ao glodali bolj po strafti. Prišla jo vojna in a vojna urno go izprememba. Investiranje angleškega kapitala v Kanadi je popolnoma prenekalo. Kanada je morala trkati na vrata ameriških finančnikov in tedaj }o ameriški kapital poplavil Kanado. Uradnih številk ni na raapalago,' ampak sa* nealjivi neoficijelni viri naa sago-tavljajo, da ja bilo koncem 1$23 ameriških inveotioij v Kanadi as dvs milijardi ia pol, došlm jc angleški kapital ostal pri dveh milijardah. Vsa vpčja prirodna bogastva Kanada so dsnas v rokah smeri iikih kapitalistov. Premog v Nov Skotiji, šeleao v Novi Fubdlan diji, ogromne šuma v aapadni Ka aadi s parnimi lagami ia tovarnami lesne kašo sa papir, bogata polja pšenice — vae to in še mnogo drugega jo v rokah Američa nov. Druibe, ki iakorišiaj^ta bogastva, ima jo n aicer kanadska iaaena in na Čtlu dmlb na Kanad čani, toda finančna kontrola j« v New Torku in Ohioagn. Kanada je ekonomaka enota Saveras Amerike in kot taka je več vredna aa Zdruiene države kakor za Anglijo. Ksaadaka pšenica js za Američano nenadomest ljivai ravno Uko kanadska deviške šume, ki skrivajo v asbl mi lijards bogastva. Ciato naravno je torej, da jo Velika Britanija ia-gubila ekonomsko kontrolo Ka nade. Politično Kanada ie pripada Veliki Britaniji. O politični anak aiji Kanade nI bild govora le sto et. In ni ga treba. Mod vojno se jo izvršila ekonomaka anekalja Ameriiki kapitalizem je anektira kanadaka prirodna bogaatva in to je dovolj. Kdaj ae izvrši politična anekalja, danes ali čsa ato let, je čisto vseeno. (oftKi m ženska zaduSrna v OARAŽI. * P»ul, Minn. - Ko ja »iti- J Ingerson dsl raztelesi* M"jplo ^^nka WaVnerja in o-H" An<' Taniorjeve, ki ao ju Malh mrtva v garali odtadšj k'» na 210 Oates street, St. ■H » prnjj-i jc bila mrtva ie od 23 jT-'1 Torej akoro teden 1/° J-^vidna iz tega, da it [7 od «orka sem nepre-|V',Jtl °koli dokler * n« U trup. | ter jn odstranili ' (> ^'.¡merju so mislili, K* ^ ob»»k k svojim prijs-•'>^»1 Uke. Zasfrante-¡j|, bili njegovi sorodniki '•''ulene Ane Tanaer /o i'' vložil predzšdnji o rszporokn na šent "krojnem »odlš^a za '"na pobegnila ter P * drugi». ¡zpr«. ' HMo' od 24. februarja J< bil nevede vdovee r"l'n j« vloJH t n ¿bo Irl» h * T« it A KOVOR1S IMA 81 PKKZSKAV. Waahington, D, O. — Sedaj _ več uradnih preiskav V kongresu kakor jih je bilo še kdajkoli po prej v zgodovini ta dežele. Te ao porazdeljene takole: i V eonatut Oddaja vladnih oljnih rezerv zasebnim interesom v najejn. Uradno poslovanje pravosodnega tajnika Dsughertjrja. Propaganda sa Mellonovo davč no zakonsko osnovo. Sleparije v izvolitvi eenatorja Mayfielda iz Tciaaa. Urad notranjih dohodkov. Zcmljiftke goljufije v Texasu Vetersnskl urad. Zadeva medieinakik'diplom. Vladna prodaja tulenjega krzna. ^ Razmere v Buaiji, Diplomatične metode v zvezi svetovno oljno zalogo. Poljedelski položsj. V poslanski Aornkl. Zvezni plovbni odbor. « Razmere med Indijanci. Filipinsko vpralanje. Predlogi za novo mornarično oporišče na pacifični obali. Vojaški bonns. Postavnost Denbjr-Dohenjjeve gradben^pogodbe na hsvsjskem otočju. Zsdcvs tistih dveh kongresni-lov, na kstera leti sum, ds sta v tvezi e šsndslom vetersšakegs urada. Vladni zračni kontrakti. ^SOSVETA Igralci is Balaaea. i Kow Tork, H. T. (Ped. ?raee. — 8 teatraličnim zamahom j David Belaseo vrgel rokavleo zve* zt igralnega osobja, ki pridružena Ameriški delavaki federaei-Belaseo naznanja, da namerava zapreti avoje gledališče na Broadwayju,* On kar naravnoet priznava, da je to njegovo kopje naperjeno proti igralski kempa alji. Pojasnilo is gledaliških krogov pravi, da je Belaaoova grožnja Is malo več kakor navadna igralaka gesta na odru. \ Belaacov značaj nam dopovedu* e, da ni vzeti njegovih isjsv pre-resno na znanjo. Preden js fte-aseo postal eden 'popolnoma u« spešnih', je govoril in beaedičtt na vaa glaa, da so hoČs s vao brezobzirnostjo boriti proti gledali kemu truata. Ali briko js prav komodno sedel u bogato obioše* no mizo, se je pojavil kot eden glavnih kolovodij istega ' truata. ifed stavko igralnega osobja L 1919. je Belaseo nasnanil, da ne sprejme na «noben način pogojev stavkujočih igralcev/ Par tednov po tiati izjavi pa jo brez običajnih trompet in cimbal sprejel ti ste pagoje ter podpisal pogodbo. V formalnem naaaanilu sa čaao* piaje je alezel Belaaeo pod klklo nedolžne 'umetaostt\ preden je aapočel svojo ofenzivo proti gle* dališklm delavcem. On aatrjuje, da ni gledališšs navadna dslar nica.w Nsčela organisiranega de* lavatva, pravi, ae nikakor na skla* dajo a glsdališkimi smotri in cilji. Na podpre pa teh avojih trditev s dokazi a On ns pojasni, lakaj bi se gralci ne adruševali, da ei more* jo a združenimi utočmi sagotovit dostojne delarskc razmero, plešo da morejo pošteno liveti, ia be-•edo v upravljanju Iger, ki Jih proizvajajo. Belaseo vpija ls 'Umetnostt" Pa jbasta. "Noben ravnatelj nI vreden Imena, če gre v gledališko o>rt saradi denarja," beacdiči eststič ni Belaseo. "Vsi umiramo ravnil' Oe imate kaj aolsa, jih pretočite nekaj sa Učna in rasoapane profitarje na Broadwajjul Po mlalite, koliko jih mtfre imeti po eno aaaebno jahto t Vadite, da jih moro večina iti aamo dvakrat aa leto v Palm Beaoh, in da smora dandanes komsj eden gledaliških ravnateljev več kakor po štiri td-znotraj s baržunom prevlečene av tomobile. Ne, Belaaeo. Mialili amo da anaš bolje povedati. Zdi nam, da ai ob vsem svojem laku stvu slabši od najalabšega Igralca kadar gre sa to, da se norčuješ Ia Igralcev. Kaj šele is občinstva. Igralci ao pripravljeni aa bo, če ga* ravno hočeš imeti a njim BKISBAHI JI XXXJOVAB. Bivši taaatir Fraact • Rusiji. (Poroča Jeaaiea Smith. Prea») Federated New York. — (Fed. Press.) — Hearstovi čaaoplsi poatajajo ved no bolj naaadnjaški, odkar Arthur Briabane vedno bogatejši Tega mneftja je ''The Wall Street Journal," ki piše t ' "Arthur Briabape, ki pilo uvod nike in dnevne komentarja Hearatove liate, katere čita desot miljonov oaab, nI -ie ncutrudljh piaec, temveč tudi eden največjih aemljiščnih operatorjev v New Yorku. Njegovo tymaoienje, ki ae ceni čoz miljon dolarjev, je naloženo veČjidel v zemljiščih in hI šah. To njegovo premoženje pre cej vpliva na njegovo mišljenje, ki ao odkriva v njegovih člankih kadar ae peča s vpražanji laatnine Naraščajoč konaervatizem Hear atovega časopisja je v veš ji mer' odaev Briebana, veleftoeestnlka in kapitslists." Moskva. ~ Politika smeriške vlade napram Rusiji je stupidns napaka. Amerika daje drugim državam priliko, da jo prebite in se trgovako utrde v aovjetakih republikah, kjer so naismerne ko-mereijalne priložnosti. Tako pravi Jaeeph L France >ivži aveani aenator is držsve Maryland, ki aa ia nekaj šaaa mudi v Moskvi. Franoe as js pogumno boril na poltišnam polja aa vpoatavljenjc odnošajev med Ameriko in Rualjo, dokler jo bil v aenatu; danea aa pa bori aa ko mercijalnem polja aa doaago istega smotra. Njegova mialja v Ru aiji,mogoče prodre led okrog ofi eijelnega Waahingtona in abliša ameriške podjetnika a Rusijo. "Redno poslovanja vladajo Leninovi smrti demonstrira do rolj jasno, da ja aovjetaka vlada trdna In da ja ne amaje niti smrt kateregakoli voditdia revolucije, pa naj bo Is Uko velik," jo rekel France v raagovora a Federated Preaeam. "Prisaaaje po Velik Britaaijl in Italiji bo le bolj sta biliziralo aitaaeijo v Ruaijl. No-verjetno jo, kako ao Kdralene države, najlibsralnejls med vsem deželami, . moglo paatl pod tako reakcionarno vlado, da bodo morda zadnja, nameato da bi bile prve, sklenile mir S veliko sester-ako republiko.'* Vpražan, kaj misli o napredku Bueije v zadnjih dveh letih, od kar je bil prvič tukaj, je Fraaoe dejali "Goepodarski napredek Rusije v zadnjem letu je tako velik, da ai nlaqm mogel misliti takega, še prav aem le pgpd dvema letoma apoznal, da je prirodno bogaetvo aovjetakih republik aeiamerao Danes so vse prodajaln los v Moskvi odprte in ae lahk«*nrhamo a rarpošiljanjem do okiobre t I Ob >«dn»» •• ljujeve eenjroim odjemaleem n lak asa no zaupan;« Ur m pripor« lava sa,zop«tna naročila prihod njo jasen BAJT S LIPOLD, BAYLOR, MO, nazkakilo im zahvala. t žalostnim srcem naznanjam veem aoordnlkom, prijateljem i^ znancem tulno veat, da je po kratki bolezni asvedno aaapal mej soprog in oče johv turna. Umrl js sa vodsaioo, das t je* auarja, 1084, pokopali smo ga po dae 10. jaa. t. I. po katolilkih obredih na katolilko pokopališče. Bil je rojšn dne 10. marca, 1H77, na Mpodnjem Berdnik, fara Gcrk* lje na Oorenajakem. Bil Je član društva "Farm ar aka Sloga" štev. B00.S.N.' P. J.. Aahlaad, Wia., katerega članstvu ae prav lapa zahvaljujem aa kraani darovani> veneo In vdelvžitev pri pogrobu. Upa brala tudi Mr. in Mre. Bol* ke, Mr. Stefan IUspotniku in dru* lini Oretch, kt so mi bili v po. moč sa časa njegove bolezni In prečuli ob njegovem mrtvelkem odru. Najlepfla hvala vaem. ki ao ga epremili k zadnjemu počitku In mene tolsllli v mojih žalo-tnih urah. Tebi, dragi soprog In oče, pa želimo, {točivaj mirno, Ur laMca naj (I bode ameriiki zemlja. Žalujoči oeullt Jera žumer, aopr«-ga. Mary in Anton, o;Ma. Aah* Und, Wie, R. D, 2, Bo* 70 D. NAZNANILO IN ZAHVALA. H tuinim sresm nsaasnjsm vsem shsnoem in prlJaUlJem, da nam je nemila amrt vzela sina, ozU roma brata JOHNA OMZRZU, Umrl je v stsrostl 14 lat. Dns 28. februarja, 1024, bil Je ponesrečen, laposlen pri čilčenju premo-ga pri družbi Telford Coel CJo. II» je nameščen atalno kot ael pri družbi. Neareča ae Je pri;>o;ila, da voalčffk, katerega Je apuftšal /a aUbi premog, imil slaU zavorni-ee in ga ni mogel vstaviti, na kar je trčil a tako ailo v drug» vozov«, da ga je vrglo Is tira in pri l«m pritisnilo Ob steno č«s trelmh. Zadobil Je smrtno težk« polkodb«, sa katerimi j« po dva dnevnem trpljenja umrL Prav Iskrmo p« zahvalimo drufttvu Sv. Cirila in Metoda, katerega J« b i član aa darovani v«ne« In le poa«bno tajniku sa ves nJ«rov trud, Upa hvala drnfini Kukrnhergar in Fiket m avtomobile, ki so jih dili na razpolago in ra ve« njih trud in požrtvovalnost. Upa hvala krstni botri M rs Ko« aa darovan« krasne ev«tli«e in «nako hvala tudi d milni IJmek aa darovan« lgv«tliee. A« enkrat prav l'pe hvala vsem »kopaj 1'"!"» "Ik »i»niča tukaj mater, bral«, irl «r«fre ia eno ae«t ro v s^rem k rs ju Polivaj ii miru drsgi aln In naš brale«, lahka bodi Ubl amerllVa semlja. M rs Vrane*« Kopriva, J» bnatoam. Pa. PROSVETA SOBOTA, g. MARCA. « JAVNA GOVORNICA. Gluovi članov S. N. P. J. in čitateljev ProeveU. Pred vqlítvaml za postavodaje*j £ea'v jaco brei-vaakega dokaza, Cleveland, Taxaa. — Ko aem sc po batih mesceih vrnil v topli Ti* z a«, nisem opazil posebnih dru-gib irprememb razun naravnih. * Pred časom j« tu močno dezevah, zadnje dni pa je nastalo prav prijazno vreme. Topli veter z morja je ¿ačel vabiti naravo k novemu življenju. Iticc so začele milej* peti, vijolice ho poka/ale avoje nežuc liste, izmed katerih molijo svoje modre «levice v zgodnjo spomladansko naravo. K novemu življenju sc prebuja prav vae, lo trpin je ostal v starem auženjskem jarmu. Ko sem se nahajal n# potovanju za razvitje prvega delav. skega industrijskega oljnega podjetja, sem prifcel do prepričanja, da čaka boritelje za napredno mišljenje še velika naloga, da pripravijo ljudstvo do spoznanja, da je upravičeno do vsega bogaatva, ki ge producirá s svojim delom. Ljudstvo se je sieer pričelo zavedati, da nekaj ni v redu in Aora priti čaa, da se oprosti iz moder-ne aužnosti, a njegova največja napaka pa je, ker še vedno veruje in zaupa evpjim izkoriščevalcem. Ako bi ljudatvo imelo pogum in začelo avobodno misliti ter uporabljati svoj razum, bi v kratkem prišel čaa, ko bi aa odpravil lietem današnje moderna I pošljejo kapitalistične strank« I svoje najboljše govornike, ki prejemajo maatno plačo sa delo, da mečejo ljudatvu pesek v oči, da ono ne vidi In ne more naprej« Ob takih pHlikah govorniki naglaša-jo, kako velike naloge je imela atranka, ki jo zagovarjajo In koliko dobrega je naredila za deželo in ljudstvo. Ljudstvo veruje sladki», bttudain, > pozaUlja Hfl na dap Država Texas je dala za- preteklost in vae gorje,* ki ga jej preti" več oljnih gráftarje v, ki ió moralo preatati. Ako bi ljudatvo ob takih prilikah samo malo pogledalo v preteklost, bi v krat kem spoznalo dobrote kapitaliati-čnih atrank. Delavstvo plačuje pretirane davke za plačevanje deželnih u-radnikov, gradnjo cest in drugo. Javni uradniki mesto da bi delali v ljudako korist, skubijo ljudi in dišavo. Mesto da bi gradili ec-ste, po katerih more farmar aprav-ljati svoj produkt v mesto, gradijo moderne bulevarde okoli velikih mest. ki ao največ na razpo* lago našim izkoriščevalcem. Po njih smuČejo dragoceni avtomobili bogatih podjetnikov, ki so jih pridobili na račun delavstva. Pri predaedniških volitvah v svetovni vojni jc ameriško yud-stvo izvolilo Wilaona z namenom, da obvaruje ameriški narod pred avetovno vojno. Qobrote njegovega predeedništva občuti eeli avet. Maraikateremu političnemu delavskemu prijatelju bodo ostale v spominu dobrote, ki jih je pre-sužno- j jel ob času vojne, ker je omanjc-val reenieo in je bil radi tega vr- da je naredil najmanjšo krivieo ljudatvu ali vladi. Ako malo pogledamo v današnje časopisje, beremo dnevno « škandalih, ki ae vrše od divjega Tezaaa pa do civiliziranega Wali tftreeta. Vae je zapleteno v najbolj dobičkanoani naravni pro dukt — olje. Pred kratkem 'je tudi tu prišlo več sleparstva z oljem ve slovenski (us^rji. pred let: ( je prišla tjfc dru£14. ki je vzela y) najem tisoč akrov zemlje sa iskanje olja. Začeli ao vrtali in prišli v globoči#o 3230 čevljev. Kar naenkrat so dobili «govor in pre oskubili lahkomiselno ljudatvo za miljone težka prialužejpga denarja. Po štiriletnem bivanju v Te-xasu aem spoznal, da največ novo odprtih oljnih polj je bilo za denar, ki ao ga najeti ageutje izvabili iz delavakega ljudstva. Ti graftarji navadno skubijo ljudatvo kar na dva načina. Prvič n-stanovijo družbo naravnoat z nš-menom, da propade, drugič iščejo olje a tujim denarjem, ako ae jim pa pripeti, da alučajno zadenejo na tvarino, ki izgleda, da fce notri nahaja olje, pa prenehajo z vrtanjem pod pretvezo, da ae ne ,«plača več vrtati, ker ne kaše, da bi ae tam nahajalo olje, čeprav so prepričani, da ao ravno tam notri bogati oljni vrelci. O avoji najdbi molčijo, potem pa jo akrivaj prodajo bogati oljni družbi za velikanako vsoto. Poleg vaega tega, da ao prejemali mastno plačo za avoje nepošteno delo, torej še okradejo one, ki ao jim zaupali. Naj navedem aamo eden aličen slučaj. Kakih 80 milj od Clevelanda, Texas, ae nahaja Waller, kjer ži- Milan Fabjanšiš: V PLAMENIH. (Konec.) V. , V baraki je zaplesal mrak In dikal svinčeni strup. Misli so se pekle In šarile, se lèplle šumečih lobsnj — v tla pribit, širokorasprt pogled in stisnjeni zobje ao izražali nagnjenje k blaznemu dejanju. Orjaška teža temnih aten, jekleni objem noši, molk vzdihov, molk kiravega bičanja; ropotajoča noč pušk in žvižganja granat, ki je lomeč razganjalo šroo noč v njenih globokih ledenih plaatah, jo poganjalo v rjoveč grom, v trepetajoče roško krhanje in pokanja. VI. v . j ... il , Ob sori ao jih izbruhnile barake ; ulice so za-šumele in počrnele pod gomazečimi tolpami. Kr-vavokalne oči, rszjedcnl In sarasli obrazi, moreča teeeda in teftak smeh so se grizli, suvali in iskali. Zunaj h ja stiekal ognjeni obroč, vae bližje ao Uaali plameni. Po eeati so bešali begunci s vozovi in družinami. Krava ao mukale ia otroci ao ae plašno oalrall na vosovlh. "Pridejo, pridejo, še pred nočjo pridejo!" je zašumelo po taborišču. Plazili so se po uliesh, postajali pri žicah, ae jih oprijemali in se spenjali na prste: "Pridejo, Še pred nočjo pridejo, liahaha ..." Po eesti se je zaprašilo troje avtomobilov C vsi trije so bili natlačeni oficirakih kap. "Beže, kako bele!" V taborišči* je šumelo. Nihče ni več občutil atraž in bajonetov. Lezli so k pekarni in jo obdali od vseh atranii stala je sredi njih belo namazana in okajena. Skozi okna so pogledovale debele rdeče glave pekov, ki so se s plašnimi očmi branili t "Nič ni, nič ni! Že mesec dni ne pečemo ..." • Pritisnili so na vrata in razbijali i "Odprite, pokažite!" "Saj ni nič, saj ni niti koščka . . . Imejte pamet !" "Od česa sa pa vi redite t Odprite!" "Ne odpremo, kar razbijte 1" Vrata ao omahnila; barnkn se jih je napolnila. Peki ao se spogledavsli in v njihovem nemem jeziku je prežal« strah. Vse so prebrskali, našli niso ničesar. "Vse so požrli prasci! Kako so pridni ... To noč vs« bomo ocvrli." • Peki so molčali in jih nerodno gledali. "Da, dat l« g^jte nas, le!" "Kaj hudiča mislite; kaj smo ¿a vas pekli!" je v meh bruhnilo Iz pekov. "Sedaj nam pa grozite ..." "Kar tihol" so jim porinili pesti pod nos . .. Mislite, da ne vemo, kako ste pekli, golobčki. Koliko vlačtig ste napasli s našim kruhom T4 "Kdaj in kjet#Kar povejte!" "Kdaj in kje! — Za zvečer se pripravite!" Peki so gledali v tla in grizli ustnice. "Komandant, komandant!" ne je uplašila tolpa in iSežala iz barake. Prkoni je padlo bre-no s pleč. — Krog vodovoda so se gnetli, prerivali, kričali in su v sli. Voda je eurela prav po niti in prestajala V njih je gorelo; tresli %o se zs vsak požirvk in gs niso privoščili nikomur. Pil je la korca. ki ga je krčevito atiaksl v dla-neh; pet ga je bilo obdalo in prosilo j "Vsaj po-širek. vsaj dve ksplji." Oni je molčal in pil tre-pMaje. "Vaaj pollrrk. no, no, vssj poiirek! — Ps potri vae! 7 jo udaril * pestjo po korou, ds je vods plsnila onemu v ohraa. Spoprijel« sta s« in se obdelavala s pestmi. Krog vodovoda se je rsaplamteval trušč in krik ' Jas »em bil prej kakor ti t Kam ee rineš?!" "Prej, prej! Kdo Je danes prej V* gs je o "Po dva in dva!" je kričalo vse vprek. Stražniku je omahnila roka od utrujenosti ; težko je dihal in držal za pipo: "Pa nič, le čakajte, oo, kar šakajtot" Od sadaj je pritisnil naval in pognal prve vrste k pipi. Prerivali so se in odrivali, dokler niso zlomili pipe. Z burnim smehom ao se razlit ; bili so ozdravljeni. — Zgrudil ae jc aredi ulico. Na semljo razpet je razcapan in rasgaljen obračal glavo na deano in levo in hropel' zaprtih oči. Njegove razprte dlaril ao žuljave ln raspokane pričale njegovo zgodovino; njegov poainjeli upadli obraz jc bila ena aama kletev, podrgetavajoče telo in dvigajoče ae grudi s štrlečimi rebri in upadli drob njegov oče-naš. —, \t "Ti, ti, kod st hodil f" mu je s burnim smehom padci krog vratu in ai ga pritiakat na grudi. Crn obraz ae mu j« avetlikal v trepetajoči luči s dolgimi črnimi rokami mu je stiakal prati koš. "Beši, pusti! Č^n si, da me ksr sebe; glej, da me ne umažeš," se ga je branil, umikal obras in ga s začudenimi očmi gledal in amejočim ae obrazom pozdravljgl, "Glej, da me ne njnažešl" "Ha-ha-ha," ao ae mu iskrile oči in mu je podrgetavala črna razjedena, koža na obrazu. 4* 11 aha, kôd si hodil, kje si bil t ga je.prišemal k aebi in ga dvigal .od tal "Pusti me, da me ne zadušiš, ti črni hudiči" se mu je emejal in ao ga branil. "Črn ai, da me kar sebe." "Nič, nič, haha . . ." ga je izpustil in a* odmaknil. "Kako to, da ai še živ in te niso zadavili, ker si tako črnf" "Nič. nič, haha . . ." Vae dobro, vse do-bro . . „" se je penil v razigranem smehu in mahal s rokami. Bell je odstopil za korak, prekrižal roke na hrbtu, izbifeil grudi in gledat1 črnca v obras. Težko premišljcvajc je rekel t "Čudno, čudno ... Črn kakor hudič in še tako amcŠen! Čisto nič naš človek in vendar je Človek kakor scin jaz; duša ja v njem." Črni je gledal na njegove uatne napol odpr-> tih uat in z naivnimi premišljujočiml očmi; ni ga razumel. — Padali so krog mlakuže na trebuhe in srkali smrdečo žabnico. Vstajali ao mukoma, pljuvali in ae atreaali gnusnih občutkov. Zajemali ao Žab-nleo a korwl, jo cedili aa cunjah, pili in pljuvali. Vsi ao Imeli vročične oči. — ' "Kruh, kruh . .." ee jc utrgal krik. "Kruh, kruh!" ao planili in sdirjali za krikom. Vse ja drvelo a odprtimi ustmi in širokorazprtimi očmi. "Kje, kjeî" ao se ustavljali težko dihajoči in iskali s očmi i v prvih vratah ao bušili v krohot t "Haj ni niči Kdo e*je tmialil?" "Da. kdo se ja zmialil! Na ognju bi pekel takega hudiča!" "8 pestjo bi mu razbil čeljuetll" — Preko taborišča ao aikale krogle. 8klanjali so glave in iskali aavatja. Po planjavi ao bežali razpršeni oddelki. V boju ni bilo več enotnoetl; mestoma je preetajal In ae mcttoma razvnemal. " Konae. konec je !" je završalo po barakah. "Pozi, skloni ae. da te ne ubije!*• "Ah, čemu! 8c daj ne bo ubilo!" "Beži. skloni se. skrij ee!M so mu klicati fa barake in ga vabili k aebi. "Nikamor se več ne skrijem; aaj tako pri dajo..." . V Sredi taborišča je sadivjal orkester, ujet niš-ki orkester " Muzike. naši igrajo lM ao planili ia barak la ae kriša pridružili muaikaatom. Vae se je smejala, kritem kričalo in drvelo a muaiko. giraše so * giaile. Verige ea počila, vae ae je razmahnilo. "Svoboda, svoboda!" NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. ■V Subotici se je a puško aatrelil v avoji pi-wM aarni podporočnik Mil jut in Hpa-nehali z vrtanjem. Kmalu nato jc gojevii «a pUalno mizo, ae druga družba pričela najemati ravnoisto zemljo za iakanje olje. Od meseca do meaeca ao govorili, kdaj bodo zopet pričeli, dokler ni potekla pogodba. 'Zdaj se zopel oglašajo različne družbe, da bi dobile zemljo v najem, pa kakor sem čul, ao ae farmarji naveličali lepoglasečih se obljub in nameravajo ustanoviti avojo lastno oljno družbp. Pri oljnaku v Waller-jn sem nabral nekaj tvarine, ki se je nahajala na prostoru, kjer so prenehali z vrtanjem. Dal sem jo pipiskati več Izkušenim vrtaleem, in vai ao ae izjavili, da po njih mišljenju je le še nekaj čevljev do alja. Na tisoče je takih sluČa-jev, ki sc bodo Še ponavljali, dokler ae ne bo delavstvo združilo in pričelo ustanavljati avoja laatna podjetja. • V Texasu je še na milijone a-krov zemlje, ki jo laatujejo revni farmarji. Mareikje je za miljone oljnega bogaatva, ¿i bi bili lahko delavska laat, ako bi se farmarji in 4clavoi združili. Če bi samo fino tako podjetje prišlo d^uspeha, bi delavci dobili večje zanimanje, in uatanavljati bi pričeli avoja lastna industrijaka podjetja. Da ae to zgodi, ae je pa treba oprijeti dela, razširjati delavako časopisje, v katerem liha delavstvo priliko, da ae podučuje za-enakopravnost v človeški družbi. Kako je koristno napredno čaaopiaje, nam ja sa vzgled S. N. P. J., ki je prva alovenakih podpornik organizacij, da je pričela izdajati avoj dnevnik, v katerem je član-atvo lahko razpravljalo o razvoju. S tem je začela ruti mogočna armada, ki je danes v ponos aloven-akemu ljudstvu v Ameriki. Komaj je 20 let, kar ae jo uatanovlla jed-nota, mala in neznatna, ki ji je petil pogin prec pri rojstvu, a da-dee že šteje organizacija čes 50,-000 članov. In večina članatva S N. P. J. niso aamo šlani ta jedno-te, pač pa tudi boritelji za izbolj šanje družabnih razmer človeštva. Čas prihaja, ko bo prišlo do velikanskega preobrata v človeški družbi. Treba ae bo odločiti aa eno ali drugo stran, ako narod hoče priti do enakopravnoati ja treba, da delavatvo spozna vae atran ke in sc pridruži oni, katera deluje za ehakopravnoat v človeški drušbi. Spoznati vae atranka pa jc delavetvu mogoče aamo skozi de-lavalfo čaaopiaje, ki je piaano od delavcev. v i Delujmo skupno za naš največji delavaki liat Proaveto, ki je laatnina čez 50,000 delavakih trpi nov. Želim, da bi postal liat pri jatelj naših največjih aovražni kov in posvetil v najtemnejši kot nevednoati. Za razširjanje delavskega časopisja in ustanavljanje delavskih industrijskih podjetij. —. Frank Zimmsrman. je naslonil 8pfaojevič z brado na puškino cev in z nogo aproŽil, da mu je kroglja popolnoma razbila glaVo. Spaaojovič je bil zelo priljubljen med avojimi tovariši. Kot vzrok samomora aerij nesrečna ljubeaen. Goljufive inaolvenoe. Posebno v Zagrebu ao ae zadnji čaa pojavljali alučaji, da ao razni neaolidni trgovci zahtevali poravnave z upniki eklicujoč ae na lheolvenco. Policija ae je intereairala za in solventne trgovce in v raznih slu čali ji Beograda domov w fc vlaku med Bcojjradoai J kovci pokradene zimske m Prtljaga. Tatvino fc0 naikJ vršili elegantni železnUki' \ ki ao se e avojimi žrtvtmj v vagonu I. razreda. ■ ■ Kekritikacija Calia. _ »i za elektrifikacijo c«lj»keK» in okolice se bo v prihodn.ik, pričelo. Postavile se bodo» kem tri hišice za transforma navaJa in eieer pri obeh vojaimeah| tvorniei "Clnal" na javne bolnice. Dels so stavbeniku Neratu. Po noči so se srečali, ua, na Dolenjski cesti v LjubU ' sicer brata Krča in nekaj Vnel ae je pretep, pri ¿( ■VKCIllUn UgVTVV lil T CMIIIU MU- I , M my v , - ®tr| čajih dognala goljufivo napoved.! IffMC1J ^«emu «J Eden i.uted trgovcev, ki je pred- ®u *P. Obtožes k dveh . trgovcev,' ki je predlagal poravnavo z motivacijo, da je in solventen. Pri preiakavi je pa na tudi njegov brat Lojze, ki J odločno zanikal, da bi bil šla policija pri njem za 40,000 II™*} POZOK IGRALCI HARMONIK! Na prodaj imam izvrstno štiri vratno, trikrat uglašeno harmoni ko Lubasovega izdelka, nemško uglašena, ki je popolnoma v do brem stanju kot nova, poleg imam tudi kavčeg kateri gre z njo. Kdor miali kupiti take vrate harmoniko naj pride oaebno ali naj piše iv naalov: Tony Frank, Box 141 Yukon, Pa. (Adv.) Din akritega blaga. Dbkazano je, da ae od raznih nesolidnih trgovcev pre^stoji na tira, kjer je vozil njegov vlak, več • inaolvence aamo sato; da ai na nepošten način nagrabijo premoženje. Dvakrat jo poskušal, da aa vr-il pod tramvaj. Pred novim dvorom v Beogradu ae je Koata Paš- N.jhltr-j jt B, koinfl iitnort, kov dvakrat zaporedoma hotel ie kot srbečica. Ta se prijemi«,] seveda sahteva dotikanje u 9 zatl, je bil oproščen, njegov Nace je pa bil obsojen na 3 ta zapora in mora plačati 130 za zob. VZROKI KOŽNE NOSTI. vreči pod drveči tramvaj. Obakrat mu ie pa to preprečila dvorna straža. Paškov odveden na — povzročena je od iivalakta] režita, ta žival hudo ujeda, m i sarins pod koio in tsm rije in dom, jo izjavil, da ničesar ne ve, ■ l*P»hkl, W ae pokažejo na ko« kaj pa dela. Tudi nima namena, da ae uamrti. Paškov jo bil pijan. Smrtna nesreča vsled neprevidnosti. V Bonačevi kartonažni tovarni v Ljubljani je SOletni delavec Anton Kovič, navzlic avarilu strojnika is radovednosti odprl vijaka parnega kotla, kjer se je kuhal papir. Ie kotla je vdrla para a tako allo, da je vrgla Kovl-ča na tla. Vaega opečenega so pripeljali v bolnico ,kjer je kmalu nato umrl polni vode in vsak sam zsm in I srbe, ter postane hujše, kadsri seba ogreje. Kadar se um r sarine pod koio, navadno iild«] dvajset do pet in dvsjset jsje;v| glednem ¿asu se itvsle te iivalfa razumljivo; Je ds tsko vuka mezna, nadaljuje in povzroča več bolečin- Nsjrsje se prvo jejo med prsti, zspeatjo, nprtdni rok in spodnjem delu trebuha, belina se nikdar sama ne ozd zatorej vi morate dati gor — Se rov Esko — prej poznsn kot rova kolna isvba. To v m prežene vzroke srbečin. V rt* »i bečine in vam puati lepo rladko žo. Naročite si pri leksrnarja: na je 60 centov. Okrad.ni port^L P?.Unc« - U^Qj, Zebotu in nekaterim drugim slo- ~ ~ " " m ' venskim poolancem, ki ao ae vra- F. Severa Co., Cedar Rapidi, b rj1 f VABILO K IGRI IN NA PLESNO VESELICO katero priredi SAMOSTOJNO POPP. DR. V MOON RUN, PA, . dne 15. marca, 1924» v avaj! lastni dvorani. * : IGRA - "NAVADNI ČLOVEK" Šalo igra v treh dejanjih. OSÇBE: Aram MlliievK, tnovM .............. Marija, njevuvi. ImM ................. Ouian. njuna «Itaka ( ................ Žarka, aj«u otroka J ................ Viccntiio Petrovič, viljl uradnik v Sofija Danjanovliova. vdova ......... ., /.»rko, njon ala ..................... Jaraneo Mléll, trsovec la Jato4lne ..., Pora«, njocova Sena .................. Nikola. «Isas MIHAovitev ............. . g. Frank Motali ., r*. J'n« » Siri ,... ». Ciril Krr« ,. |l Anna KUií f. Alojt Uní «M gt. France« MaMí ... y. Henry Ar«» g. MIhe* I Skriaar ¡¡t. Jennie Naireá* . g. AlotfU Eavtirk ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi slsd, hmelj, aladkot Hi va# druge potrebM(ne.v Poiikoidte In ae prepričajte, de ie doma pri nas. kubaai vedno la nejboljii In naice nejll. Dobiti je tudi sbhrko sodov «teklenlc la rasnih loncev. Itd. Ml vam dostavimo naroČilo f po M, točno v vae kraje. Crorerijam. stadčlCarjem In v pro dajslne telesni ne damo primeren po-pilM pri večjih naročilih. Pilite po Informacije not FRANK OGLAR, •401 Avmm, amUai O NAMERAVATE LI DOVESTI 8VOICE V AMERIKO? So4aJ J« faa. Sa «o pripravilo M «ovo kvot», koior« ao ka'Vrtlili a t. Jo»Jom lees. CmmtS umit «naaliteUi vatla ra^ahooa, 4a M« ratai Mot. via« t« vaa gouoSaa poja* ni ta aa palavaajo v Arno- J—oatovaaeko vla«a Vat I oa MU*J( aaravaoot aa garatk. rSaHa »tunina aaatagatka naie ta ta km i oeokalti Wo a hov, RSor ai at trAa Sakatl aa Vraoaako olaje vo«brat CmaorSav ooralk «a Bvraaa. CaaarSavl i te« ki M a» M aa aaJMtroJSo paraiko «Mil Os >i «nlanU ao akratto S* «iliai la-I aa aal ara*. rtka, Ta Jo So I , - taa. i, ¿ - - - unTnijenjam IV Vrli se v Miličevičevem vinograda na Topčiderakem brdu bliia Beograda. » e 'V ■ Po igri bo ples in proats zabava. Igral« bode itvratna jrodbi "Slovenska«S^buraika mladina", iz PitUburgha, Pa. VaUpaiaa k IfVl ia voaolici aa aaaika ja 7Sc, iaaako SOc i hi atroci ad 8 da 16 lat po ISc. Začatak igra mb 6:30 rračar. Dvorana odprta ob 6 ari. Cenjeno občinstvo ae uljudno proai, ds pridete ob pravrm ia-su in ds če je le mogoče kupite vstopnice, it poprej pri tajnik« »obratu Val. Lazarju. Cenjeni rojaki ln rojskinje domači, blitnjih in oddsljenih na-aelbln ao uljudno vabi5o, da se igra In veaelice vdeleže v poln«a Atevila» Ta dobro In točno postrcibo, Ur dovolj ssbav* v./s m presMJeno. Pridite vsi, sa priporoča ODBOR' Finančna aila tefa »« 1 Vaa jamči veoobčo sifurai SLOVENCI V AMERIKI otroci — njih roditelji — «n roditelj, »j povorjujojo avojo bančno poslovanje »m mu savoda — in vsak ismed nj«h nspoh svojega noproetanoga stika s tei vočjo jugoslovansko banko v Zed»ej< državah^ In vi, ki pri naa ae vlafate, niti a»J vest ir«to, kras rasliko kjo stanujete. P! pričajte sa, da jo sa Vae najuap«* ako pererke Vala bančno poslovanje KASPAR STATE Bi 1900 Bhie laUmd Av^a vof»1 CHICACO, ROBRODNE USTKE sa vaa 9™-V Jugoslavijo ki «m®*- 11 (aHkUvHa) sa a