r^miCAL DIV. 1941 LETNICO obhaja letos "AmerikanskJ Slovenec" PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravioo in ranico — od boja do mogel GLASIW ^y ^TOt DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. a DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) Govori se, da je vla-f da "prodala" Kitajsko O noti, ki jo je ameriška vlada izročila Japonski, se trdi, da vsebuje pomirjevalno stališče Amerike. — Izpuščena je baje zahteva, da mora Japonska zapustiti Kitajsko. Washington, D. C. — Kaj je vsebovala nota, ki jo je, kakor je bilo včeraj poročano, predal državni tajnik Hull v sredo zvečer japonskima zastopnikoma Kurusu in Namuru, o tem ni javnost niti tedaj, niti še v Četrtek vedela absolutno ničesar določnega. Poučeni o vsebini so bili le lokalni diplomati dežel, ki imajo na daljnjem vzhodu svoje interese, torej ameriški, britanski, kitajski in nizozemski ter povrhu tudi avstralski, toda ti ne razodenejo niti z besedico, kaj so slišali, i Ta nota je bila odgovor ameriške vlade na zahteve, ki jih-'je stavila na njo Japonska, da se prepreči spopad med obema deželama. Dočim se torej uradno RUSI IMAJO BAJE ŠE VELI-KE ZALOGE Ženeva, Švica. — Neki tukajšnji list v članku, priobče-nem zadnjo sredo, trdi, da nemške trditve o ruskih zalogah in o produkciji niso točne. Dočim pravijo Nemci, da je ruska armada domala že razbita, produkcija pa, da se bliža popolnemu razpadu, pa povdarja ta list, da imajo sovjeti še ogromne rezerve moštva in materij ala *na daljnjem vzhodu. Vsa tamkajšnja armada maršala Bluecher-ja, obstoječa iz pehote, motoriziranih in zračnih sil, je še popolnoma nedotaknjena, pravi list, industrija, ki jo ima Rusija POROČILA Z DVEH BOJIŠČ Pri Moskvi se Rusi ojačili. -Obroč pri Tobruku prebit. c— na vzhodni strani Volge, pa lah- London, Anglija. — Z obeh ko prgducira na mesec po 2,500 glavni bojišč, namreč iz Rusije tankov, 2,000 aeroplanov in 10,-in iz Libije, so prispela v četr- 000 trukov. Prizadeta pa je ob-tek nekoliko bolj zadovoljiva po-[čutno industrija za municijo, toda vlada je že prej poskrbela za tak slučaj ter je nagroma-dila ogromne množine municije na vzhodu Volge. -o- DR. BORIS FURLAN V ročila. Sovjetsko poročilo trdi, da se je ruska fronta pred Moskvo toliko ojačila, da je ustavila nazijsko silo na obeh krilih. Nikakor pa ne omalovažuje resnosti položaja, kajti, kakor pravi, so udarili naziji z novo ogrom- no silo naravnost od zapada Moskve. — Iz Libije pa govori __.. »c . -jvest, da »o britanske čete, več o vsebini ničesar ne ve, se je pa mesecev obkoljene v Tobruku, postrani pričelo šušljati, da je Rooseveltova vlada nekako "prodala" Kitajsko. Govori se namreč, da se v noti zahteva od Japonske le, da preneha ta z vsako nadaljnjo agresivnostjo proti severozapadu in proti jugo-zapadu, torej proti Rusiji in proti Indo-Kini ter Siamu, nobene določbe pa ni, da se ima Japonska odstraniti tudi iz Kitajske. Med prikritim razburjenjem, ki je zavladalo zaradi teh govoric med kitajskimi in njim naklonjenimi krogi, je pa predsed nik Roosevelt povabil k sebi na konferenco v četrtek oba japonska zastopnika, bržkone, da sliši njih mnenje o noti. Tudi ta konferenca je bila seveda tajna. Da mora biti kolikor toliko resnice na omenjenih govoricah, se razvidi iz izjave, ki jo je podal neki vladni uradnik, ko je dejal, da je vlada storila ta korak, "ker želi odložiti vojno še prodrle skozi obroč in se zdru žile z zunanjimi britanskimi silami. Odločitve pa v Libiji še ni. -o- NAZI J SVARI ZED. DRŽAVE Berlin, Nemčija. — Nazljski minister von Ribbentrop je v sredo naslovil na ameriško ljudstvo fsvarilo, da bo lend-lease politika njih vlade spravila Zed. države v tako "gospodarsko krizo, da podobne še ni nobena dežela nikdar videla." Povrhu pa bo to, pravi, tudi brezuspešno, češ, da bo Nemčija kljub temu zmagala. za nekoliko mesecev." Zdi se torej, da je moral prinesti Kurusu v resnici neke vrste ultimat Washingtonu *>d svoje vlade. Vprašanje pa je, ali bo Japonska tudi s to popustitvijo ameriške vlade zadovoljna, ker bi se morala s tem odreči svojemu načrtu za "novi red" v Orientu. EVROPA SIGURNA, DA DOBI NEKE VRSTE NOVI RED' določa vrsto otrajnih pogajanj Kongres dobi v preči stai čas za bravnavo zakonski predlog, določen, da pre-— S celo vrsto pogajanj se ima pridobiti poravnavo. * KRATKB VESTI CHICAGI Chicago, 111, — Dr. Beris Furlan, ga prava učilišču, bo prišel v nedeljo 30. novembra v Chicago in morda ostane tu še par dni del j. — Dr. B. Furlan, je bil delegat Jugoslavije na Mednarodni delavski konferenci, ki se je pred kratkim vršila v New Yorku. Udeleževal se je aktivno njenega delovanja ter se udejstvoval v najvažnejših odsekih, "ki so določali smernice delavske konference same. Na narodni Dan jugoslovanskega Ujedinjenja, ki se obhaja v Pilsen Park Paviljonu v nedeljo SO. novembra ob treh popoldne, bo imel govor in vsi" Slovenci, ki se utegnejo udeležiti te proslave, ga bodo lahko poslušali. DRUGI ZAHVALNI DAN Kakor zadnjih par let, tako se tudi letos ni praznoval Zahvalni dan po celi deželi istočasno. Večina držav ga je imela zadnji teden, druge pa, 16 po številu, so ga obhajale ta četrtek. Nasprotno pa bo od prihodnjega leta naprej zopet enoten dan za ta praznik, namreč zadnji četrtek v novembru. — Pariz, Fraiicija. — Na mesto, -da bi strgj&li talce, so uvedli'naziji proti terorističnim činom novo metodb, namreč denarno globo. Taka je bila Parizu naložena globatmilijon frankov zadnjo sredo j a bombni napad na neki nazija id restavrant. J-r— Rio de Jane no, Brazilija. — Ob mejo Nizoa mske Guiane jte tukajšnja vlad; že poslala manjše oddelke č« i da pomaga vojaštvu Zed. drž& čuvati tamkajšnje rudnike bauksita, pripravljenih pa ima V to svrho še včč čet. — Washington, D. C. — Neki uradnik obri^g^ga^ urada Zed. države že prekosile Anglijo v hitrosti produciranja tankov. Najmanj polovica ameriških tankov pa je takoj odposlana na razna bojišča. _ o- ^ TUDI ZA MORNARICO UTEGNIT BITI "DRAFT' Washington, D. C. — Iz delavskega odbora poslanske zbornice se je razodel osnutek za zakonski predlog, ki bi imel preprečiti stavke v takih industrijah, katere so bistveno potrebne za obrambni program*. Dočim pa so se zadnje dni, zlasti med premogarsko stavko, izražale zahteve po čim najbolj drastičnem nastopu proti stavkam, kaže omenjeni osnutek dokaj milo lice. Stavke bi se imele po .tem načrtu preprečiti predvsem potom številnih in dolgotrajnih pogajanj. Prva pogajanja bi bila med delavstvom in delodajalci direktno. Ako se ta razbijejo, nastopi posebni posredovalni odbor, ki bi posloval v predsed- __IflBfe Ce bi W Člani tega odbora sami podvzeli delo za spravo. Tudi, ako bi se še to delo izjalovijo, bi-ne bilo :koiiec-pogajanjimT marveč bi inffcl < predsednik pravici), sestaviti <še~en zasilni odbor,, ki bi imel takorekoč odločujočo besedo. Če^bi se delavstvo odločitvi fcegfc odbora ne podalo ter pričelo-staVko, bi bilo za šest me- Vesti o domovini Mednarodni časopis "Christian Science Monitor" je priobčil članek o Jugoslaviji, v katerem pravi, da je Jugoslavija pod upravo gangsterjev, ki strašno gospodarijo med revnim narodom. nimi delavskimi zakoni in ob brezposelnostno zavarovalnino. Ako bi se pa delodajalec ne pokoril, bi vlada lahko zasegla njegovo tovarno in jo sama obratovala. Washington; D. C. — Doslej se je moštvo ma ameriško vojno - „. ^------ mornarico rekrutiralo izključno secev ob svoje pravice pod raz-le iz prostovoljcev, toda pričela * ^ se je pojavljati potreba, da se bodo morali pričeti izbirati mornarji tudi iz tistih, ki so pbkli-cani v prisilno vojaško službo. To je razodel zadnjo sredo mornariški tajnik Knox in omenil, da ste potopitvi dveh ladij, Kearny in Reuben James, povzročili to stanje, češ, da zaradi nevarnosti starši ne dovoljujejo več svojim sinovom pod 21. letom vstopa v mornarico. Zdaj se priglasuje prostovoljcev le še po 9,000 na mesec, dočim jih potrebuje mornarica 13,000, kar pa se bo s prihodnjim julijem zvišalo na 15,000. Primanjkljaj se bo moral torej izpopolniti najbrž z naborniki. STRELJANJE BREZ SMODNIKA Canberra, Avstralija. — Tukajšnja vlada preizkuša neki nove vrste top, imenovan "Kir-by gun" po njegovem izumitelju, ki je svojevrsten v tem, da se krogla izstreli iz njega ne s pomočjo smodnika, pač s stisnjenim zrakom. Posebna prednost streljanja s takim topom, kakor se trdi, je v tem, ker se pri izstrelitvi nič ne zabliskne. Jugoslavija pod upravo gang-•terjev Boston, (JCO). — Znani časnikar in pisatelj g. Maurice Feldman je v uglednem mednarodnem časopisu "Christian Science Monitor" napisal sledeči zanimivi članek o stanju v Jugoslaviji, s posebnim ozirom na dogodke v Hrvatski: Poročila, ki vsak dan prihajajo iz Jugoslavije, o borbah z uporniki, o izvrševanju smrtnih obsodb nad množicami, o strahovladi ves čas in povsod, pričajo o strašnih razmerah, strašne jših kot kjerkoli drugje pod nemškim gospodstvom. Zdi se, da je'vse prebivalstvo Hrvatske padlo v roke nekakšnemu društvu gangsterjev. Pod vodstvom sedanjega predsednika dr. Ante Paveliča in njegovega prijate- TJusiarH nSITJBm postali edina zakonita politična stranka v Hrvatski. Vstaška organizacija Švicarska poročila so naznanila, da je hrvatski sodni mini-ste izdal uredbo, s katero se o-mej ujejo pravice rimokatolikov in po kateri morajo predati oblastem važne' statistične podatke. Preiskava v mesecu avgusta je pokazala, da je samo v Zagrebu izginilo sedem katoliških duhovnikov in sto trideset uradnikov bivše HSS (Mačekove kmečke stranke). Večina trgovcev v Zagrebu in \ Irugih mestih mora plačevati -oseben davek, tako imenovani davek za "obrambo in zaščito", vstašem seveda. Ce se lastnik trgovine brani plačati omenjeni davek, potem njegovo trgovino podro, ali pa — kar se bolj često zgodi — lastnik izgine. Policija je pod nadzorstvom vstašev, kajti policijski uradniki in stražniki so Nemška in italijanska policija delate z vstaši, kajti ti so edina lahko skupina v Hrvatski, ki je z osi-sebi pripiše mnoge uboje, med ščem. Ni treba omenjati, da so drugimi uboj Kralja Aleksan ž»de, ki je njih večina živela v dra in uboj Louisa Barthou-a. Zagrebu, pregnali in njihove tr • Voditelji organizacije so usta-' govine in hiše zaplenili. Števila Bern, Švica. — Teatralna nazijska prireditev zadnjega torka v Berlinu, ko so zastopniki števila evropskih narodov v paradi korakali k mizi, kjer so podpisali takozvani protikomu-nistični pakt, je imela nekako pokazati, da smatrajo naziji evropski "novi red" kot nekaj realnega, namreč nekaj takega, kar Že obstoja in, kar ima obstati za stalno. To se je razvide-lo zlasti iz tovora, ki ga je imel ob tej priliki zun. minister von Ribbentrop, ko je povdarjal, da bo Evropa lahko popolnoma neodvisna od zunanjega sveta, kakor hitro bo imela na razpolago ruake surovine. Zelo je sicer dvomljivo, da bi se mogel nazijski sistem in z prej, naj že zmaga ta ali dru ga stran. Ako bo Nemčija zmagala, se že lahko približno ve, kak bo njen "novi red". Gotovo je, da bo Evropa poslovala učinkovito in točno kakor mašina, pod vojaško disciplino, ki ne bo trpela niti najmanjšega ugovora. Vsa Evropa bo en sam stroj. Nasprotno pa, ako zaveznice zmagajo, je pričakovati, da bo sprva zavladal v Evropi pravi kaos in zmeda v gospodarskem in soci-jalnem oziru, ki se najbrž več mesecev ne bo mogel urediti. Naziji so namreč že tako izpreme-nili evropsko Iic4, ko so premestili industrijo in velike dele prebivalstva iz enega kraja v drugega, da bo vzelo časa, pred- njim njega novi red v resnici no se bo to preuredilo. Toda, obdržati, a povsem sigurno pa 'kadar bo preurejeno, bo vstala, je, da bo Evropa po vojni nekaj Ikot je upati, nova Evropa v lep-povsem drugega, kakor je bila |ši obliki. KANADCI NA POTI PROTI KITAISKT ^litSSSJT'feti? ^ M o***}* proti daljnjemu v,hodu, za kar s« je prosto- InZZJ^ Kanadska vlada je iza zastopniki zgolj kulturno- Stran 3 Angleška igralka Pamela Standish (na desni), ki se je nedavno priselila v Zed. države, ter je s seboj pripeljala 9 let staro deklico Molly A. Carpenter. zborovanj >.in kongresov. Ko smo enkrit skupaj, potem se bo že videlo, kdo naj bodo tisti,, ki bi prevzeli vodstvo. Drugič pa to: Ce je bila poleg šestih bratskih organizacij še socialistična zveza dovolj upoštevana, da je smela po svojih zastopnikih sesti k prvemu posvetovanju — kaj je pa z drugimi skupinami, ki jih ministrovo vabilo ni prezrlo? Brali smo v poročilih o tistem prvem sestanku v Chica-gi, ki je sklenil sklicati vseslovenski kongres v februariju, da bodo vabljene vse "centralizirane" organizacije, da se u-deleže kongresa po dveh zastopnikih. nizacij, dočim ostale niti informirane niso bile o sestanku? Ko že rečeno, ni mi natančno znano, koliko vabil je razposlal minister Snoj. Na V3ak način pa pogrešam med organizacijami na čikaškem sestanku precej takih, o katerih vem,, da so kot "centralizirane" organizacije vabilo prejele. Naj jih navedem par: Jugoslovanski Kulturni Vrt v Clevelandu, Ba ragova Zveza, Zveza Slovenskih Župnij, Zveza Društev Kajsv. Imena v Clevelandu, Slovenski Frančiškanski Komi-sarijat, Slovenska Moška Zveza, Ameriška Dobrodelna Zveza in morebiti še kaj. Morda je katero od teh in še katerih, Prav in lepo. Toda zakaj ki bi prišle v poštev, prezrl tu- niso bile klicane take centralizirane organizacije že na ti-sti prvi sestanek? In zakaj nI bilo na dnevnem redu kot poglavitno vprašanje*, kaj je storiti na vabilo ministra Snoja? Pa saj morda je bilo to poglavitno vprašanje. Kakega zapisnika o tistem sestanku res nismo še nikjer brali. Morda je bilo to poglavitno in morda so dejali, da se ne bodo ozirali na vabilo ministra Snoja. Morda, pravim, je bilo tako. Toda če je bilo tako, ali zadostno za odklonitev Snoje-vega vabila, da je sedla skupaj le delegacija nekaterih orga- di minister Snoj. Toda nihče ne more trditi, da omenjene niso 'centralizirane''""in da ne zastopajo vsaka svoj del slovenske javnosti. Kako potemtakem te in take c^rgan&aacije pridejo do tega, da bodo prišle kvečemu med "s^licance", ne pa tudi med "sklicatelje"? Tu je torej nekaj predhodnih pomislekov glede tega, kake skuša slovanska akeija za osvoboditev Slovenije stopiti v življenje. Glede resolucije, ki jo je zasnoval čikaški sestanek, bo pa treba katero reči, kadar b<^ izšla v dnevnem tisku. i je to njeno pravo ime. Ti možje so torej kar naenkrat vzeli v roke vajeti in napovedujejo, koga bodo vabili na] kongres v februariju in koga ne bodo vabili. Odkod kar. naenkrat taka avtoriteta? ^Mislili bi morda, da odtod, ker neko število is^ tih oseb sedaj skupaj k sejam za pomožno akcijo. V tistem pogledu je narod sprejel njihovo avtoriteto, torej jo bo enako sprejel, če začno na svojo roko politično akcijo. Toda na eni strani vidimo, da vse organizacije, ki so zastopane v JPO,SS, niso navedene v poročilu o sestanku ža politično akcijo. Je pa kar naenkrat zraven socialistična zveza, ki je privedla k temu zborovanju osebe, ki jih v JPO,SS nikjer ni. Dvoje nam ne gre v glavo. Prvič, zakaj se ne bi odzvali rajši povabilu ministra Snoja, ki je vsekako nJajbolj pokli- JEREMIJA SE SKUŠA REŠITI P. Bernard Ambrožič OFM. 9. Beseda o Lojzu Adamiču. Nič ne bo hudega, če se je »godilo, da so misli ušle iz prvotnega tira. Kjub temu, da jih pove in razloži, kakor bi ti položil na krožnik dobro jed, da si jo privoščiš, obenem se je nit nekako pretrgala, os- pa gledaš na platnu pred se-tanemo pri stvari, samo neko- boj v jasnih slikah ves njen na liko stopimo s ceste, da bomc pozneje toliko laglje korakali dalje. Med tem pisanjem je tako naneslo, da sem bral Adami- stanek od prvega početka do zadnjega konca. Kolikokrat stoje pred vsakim izmed nas. tisti ogromni problemi, ki se dajo na kratko čevo najnovejšo knjigo TWO- izraziti v besedah "Amerika in WAY PASSAGE, kakor je bi lo že omenjeno. Jako zanimivo in močno poučno branje. Kazne kritike in ocene sem že poprej srečal in preletel, ampak dokler knjige sam ne be-reš, veš o njej j ako malo. Ocenjevalci se v prvi vrsti bavijp s tistima dvema poglav-jima, v katerih Adamič razlaga svojo "idejo", da bi po vojski ameriški priseljenci šli urejevat Evropo in sicer vsak v svojo domovino. Ob tem se can, da nam daje pobudo in? ustavljajo in — ne vedo, kaj smernice? On je resno skušal'bi rekli. doseči s svojimi vabili vse skupine 'naroda, ki bi prišle v poštev pri tem delu. On je kot zastopnik domovine nad vsemi tukajšnjimi skupinami in njihovimi razlikami. Zakaj in čemu ne bi njemu priznali vsaj toliko veljave, da je najbolj primerna oseba za sklicevanje Zame ni 'bila tista "ideja" poglavitno;, kar sem našel v knjigi. Preden je napisal Adamič tisti dve poglavji, je povedal čudno veliko drugih reči, ki so vredne zlatega denarja! Adamič pozna Ameriko in njene priseljenske probleme kot pač malo kdo. In ima -dar, da Stari kraj"! Kolikokrat čutimo prav živo, da domala vsaj* naš človek z nami samimi vred nosi na klobuku napisane te besede, pa se jih komaj zaveda. Ti, ki mu stojiš nasproti, bereš te besede in se jih zavedaš, vsega silnega pomena, ki jih skrivajo v sebi, pa ne dosežeš. Kolikokrat sva tudi midva, ti in jsvz, skušala razvozlati ta čudni klopčič, pa nisva znala ali se pa niti nisva dosti potrudila, da bi ma prišla do dna. Morda nisva imela niti časa za kaj takega. Namejrtu naju je v doberšni meri opravil to nalogo Lojze Adamič. Zakaj bi ne segla po njegovi knjigi in jo s primemo hvaležnostjo prebrala? Vzelo mtny^ bo nekaj Časa — seveda tudi nekaj denarja — zamisliti se bova morala sama vase in v mnoge. Jci/jjh .poznava\od bli- ku ali samo od daleč, toda ko se bova prerinila do zadnje strani v knjigi, bova čutila, da sva opravila lepo delo, ki se je na vsak način izplačalo. Res je, če nisva zelo doma v angleščini, bo treba večkr&t seči po slovarju, toda tudi to nama bo pozneje v veliko korist. Ce drugega ne, eno bo stalo živo pred nama: Kolika moč je ta naš Adamič za nas ameriške Slovence in za ves naš narod! Kdo bi nas mogel tako predstavljati pred ogromnim ameriškim in vsem drugim angleško govorečim svetom kot ravno on?! Ves je amert-kanski, ves je "svetoven", pa vendar isto časno ves naš! Kljub svjoji očitni "svetovno-sti" nikjer ne zakriva ne namenoma ne brez namena, da mu je tekla zibelka v vasi Blato pri Grosupljem in da je še dosti njegovih koreninic v na-znatni Sloveniji. Kakšen "most" med našo majhnostjo in svetovno ogromnostjo! Zapisal sem — "naš" Adamič;. Ne bo vsem in vsakemu všeč. Vem, kaj tiči mnogim med nami v kosteh — tudi meni. Ni "nas" vedno predstavljal svetu v najboljši luči, ni zapisal vsake besede tako, da bi nam bilo všeč, kar je kdaj pisal o nas in naših ljubeznih. Kljub temu se nisem prenaglil, ko sem ga imenoval "most". Do mostu pa dostikrat vodi posebna "brv". Tudi do velikih ladij, ki so te nekdaj imele peljati čez veliki ocean, si se najprej prepeljal v majhnih par-nikih! Ali smo se dovolj resno potrudili, da bi tista brv med NAMI in ADAMIČEM, trdno držala in nas varno vodila na most? Mimo enega vtisa nikakor ne moreš: Adamič študira. Veliko študira in tudi resno štu dira. Gre mu za stvar, gre mu za to, da bi dognal dejstva in jih tudi predstavil taka, ka-koršna so. Morda je kdaj iskal bolj zunanjega efekta ko ;kaj drugega. O novejših njegovih delih ne moreš reči tega. Globoke študije so in mora te veseliti, da lahko sam z njim študiraš. Kdor se zaveda, da je šele študent, si ne bo domišljal, da že vse ve. Se manj si bo domišljal, da je v preteklosti vse vedel in vse prav razumel in vse prav zapisal. Zato prav gotovo Adamre sam kdaj začuti in bo še bolj v nadaljnjem poteku svojega študiran j a, da bi se bilo dalo marsikaj gledati z drugačnega vidika in ne samo s tistega, kakor je on gledal nekdaj. Veliko nerodnost bi zakrivili, če bi ostali za vse čase pri mnenju, ki smo si ga morda ustvarili o Adamiču ob branju te ali one njegovih prvih knjig, in za vso bodočnost njega in njegova dela gladko — odklanjali. Vsaj jaz nikakor ne morem verjeti, da bi s tem kazali posebno veliko razsodnost. Toda tudi tega mojega mnenja naj nihče ne sprejme kot nekaj nezmotljivega. Preden mi prikimaš, pojdi in čitaj Adamičeve knjige. (Dalje.) MED PROPADOM IN REŠITVIJO Pile: And. Tomee -- "Širite amer. slovenca* POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles, i DBJflflNJ. SMETANI OPTOMETRIST PtGgledqje oci in prcdpatuc očal« 23 LET IZKUŠNJE 1S01 So. Aahtand Aviso* TaL Canal 0523 Uradne ara: vuk dan od 9. zjutraj do 8:30 iftčtr. (Konec) Cerkev je zato tu, da ljudi vodi po poti krščanskega življenja* da jih uči čednostno, pravično, po Kristusovih naukih in zapovedih živeti, jih opominja k zatajevanju in pokori ter svari pred razuzdanostjo in grehom. Cerkev je zato, da duše išče, a ne da jih izgublja, da duše kupuje, a ne da jih prodaja, sicer cerkve treba ni. Cerkev je radi ljudi, a ne ljudje radi cerkve. Cerkev mora ljudi voditi, ne ljudje cerkev, čeprav bi jo nekateri samo zato podpirali. „ Cerkev ne sme biti ljudska, da bi ravnala, kot oni hočejo, temveč ljudje morajo biti cerkveni in ravnati in spolnovati tako, kakor cerkev uči in zapoveduje po naročilu svojega :božjega Učenika in Ustanovitelja. Cerkev mora bolj gledati na svoje božje poslanstvo, kakor pa na svoje finančno stanje. Kaj pomaga, če je cerkev še tako lepa in bogata, če so pa njej izročene duše grde, razdejane in siromašne? Kaj pomaga, če bi cerkev cel svet pridobila, če bi se pa radi tega kaka duša pogu-bila? Materialna korist cerkve ne odvaga moralne škode, ako je ista nje posledica. Zato gotovo ni na mestu, da se prirejajo \ korist cerkve take prireditve, ki utegnejo povzročiti kako moralno škodo, ker potem je za cerkev več škode,- kakor koristi, kajti bolj moramo smatrati za korist cerkve moralno korist ljudi, njej izročenih duš, kakor pa materialno korist cerkve same, in za škodo cerkve moramo bolj smatrati moralno škodo ljudi, kakor pa materialno škodo cerkve same, ker materialna korist cerkve mora biti cerkvi le sredstvo za dosego cilja, moralna korist ljudi pa mora cerkvi biti cilj., Napačno in zgrešeno je, ako cerkev žrtvuje cilj sredstvom in ne sredstvo cilju. Ni prav v korist cerkve prirejati hrupnih zabav, ki trajajo • Listen to ~ o PALANDECH'S > RADIO BROADCAST * Featuring a Program of « YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP, 1520 kilocycles (Top of the Dial) pozno v noč, prirejati piknike, kjer lahko počne kar kdo hoče, da se nekateri napi je jo, da pijani začnejo rogoviliti in izzivati; strašno in žalostno je, ako se piknik na prostem še po noči v cerkveni dvorani nadaljuje, kjer se pije in pleše in da se dobi pro-palica, ki je sam pijana svinja, da okoli cerkve in lurške grote Brezmadežno po italijansko s svinjo zmerja! ' Naj bi ne bik) nikakih takih prireditev v korist cerkve, da bi se pijančevanju, ponočevanju in razuzdanosti vdani mladi ljudje na nje izgovarjali, da so se tega navadili največ na cerkvenih prireditvah. Sploh bi naj cerkev, oz. vodstvo cerkve ne priredilo nobene prireditve, ki je ali se je bati, da bo združena z grehom, ker Bog greha ne blagoslavlja in gotovo tudi cerkvi in krivično in grešno pridobljen denar ne more koristiti. Dovolj o tem! ' Če bi kljub moji mirni vesti glede tega, kar sem tu napisal; zapisal kaj napačnega, ali kljub precejšnji obširnosti še morda premalo povedal, naj blagovoli pa kdo drugi to popraviti in dodati. Jaz sem s tem opravil. Opomba uredništva: Ker sc bili predstoječi članki kritičnega značaja, je uredništvo predložilo objavljene članke v pre gled in odobrilo č. g. p. Bernardu Ambrožiču, zdaj v Clevelandu, Ohio, ki je članke pregledal in odobril za objavo.; -o- Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo koto-Gftco časopisje. DELO ZA MOŠKE Iščemo moške, bele, za razkladanje sadja in zelenjave z že-lezjiišikih vagonov. Ure od 4:15 zjutraj do 6:15 zjutraj, izvzem-ši nedelj in praznikov. 50c na uro. To je prilika za moške, ki imajo stalno delo, za postranski zasližek. Priglasite se pri: J. G. Pautz, 2636 So. Ashland Ave., Chicago. NA PRODAJ — hiša dveh stanovanj po štiri sobe. Centralna kurjava. Cena $4,900; — hiša dveh stanovanj po štiri sobe, klet in kurjava na "furnace". Cena $1,800. Prvo plačilo samo $500. Anton Jordan, 2622 So. Harding,-Chicago, 111. Tel. LAWn-dale 7182. _ 300 svetih maš letno v življenju in po smrti, so deležni člani "Maine zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA Sy. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, _ . 3624 W. Pine Boulevard, Dept. A, St. Louis, Mo. ■H ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CA^ stane samo ________________________JUL Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikan-skega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo nd.40 letnice in se- i dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______ Naročila sprejema: P jj8 Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, _____ „,.;,!. -A,.-.... :: ... : -_____, Stran 4 AMERIHAWSKJ — ZGODOVINSKI ROMAN — Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil AL Benkovič Za tiste čase jako olikani, 25-letni lepi Čerkez je marsikaki ženski v Petro-gradu in v Moskvi glavo zmedel. Oženil se je iz ljubezni s sorodnico svojega vzgojitelja, kneginjo Marto Borisovno Gqlici-novo, živel z njo nekaj časa na posestvih njenega očeta ter se zopet vrnil v službo. Skoro se je njegovo ime nerazdružljivo zvezalo z enim najvažnejših podjetil Petrovih na vzhodu. I Ko je bil Cerkaski leta 1711. obiskal Kavkaz, je predlagal carju, naj sprejme za podanike s prisego na koran njegove . brate in rodbino iz Kabarde. Bratje so dali carju "šert" — prisego ter obljubili, da odvale turški jarem s svojega naroda. Leta 1713. se je knez, pride-ljen gardi, odlikoval v zakubanski vojni. Cez eno leto se je na carjevo povelje Cerkaski bavil z načrti vzhodnega brega Kaspijskega morja, in videč že naprej bodoče zedinjenja vsega Kavkaza z Rusijo, je prvi svetoval Petru, naj. bi se utrdil ob Kaspiju in v Perziji ter zavoljo iskanja zlata in srebra in razvitka trgovine z iztokom pripravil pohod na Indijo čez Amu-Darjo. Predno je Bekovič s tem naročilom qdsel v Astrahan, je bil povišan za stotnika preobraženskega polka. (Preo-bražensko je bilo selo (zdaj predmestje) ob Moskvi, kjer se je mladi Peter, igraje s tovariši, vežbal za vojaka. Odtod ime 1. gardnega polka.) Žena Bekovičeva, kneginja Marta Bo-risovna, je bila hči Petrovega strica, bo-jarja kneza Borisa Aleksejeviča Golicina, ki je bil zato znan med carjevim spremstvom, ker se mu je med drugim posrečilo v carskem gojencu zatreti prirojeni strah pred vodo. Knez Boris Aleksejevič je sedel v petclenskem svetu, ki je nekaj časa vladal državo, jg potem kazan-ske urade, a je pustil posvetno življenje, postal menih ter pred tremi leti umrl v Froliščevi samoti blizu mesta Gorohovca v Vladimirski guberniji. Iz spoštovanja do njegovega spomina je car njegovi hčeri, soprogi Bekovičevi, ob prihodu na dvor sam šel nasproti ter jo sam dvignil iz sani. Sestre kneza Bekoviča so bile tudi o-možene s knezi: Nastasja z Romodanov-skim, Agrafena s Hovanskim in Ana s čuvarjem carjeve zakladnice Prozorovskim. V grbu Čerkaskih je bilo zlato državno jabolko na hermelinskem polju in čepica z zelenim peresom prerokovim. Predno je kneginja Marta Borisovna moža spremila na pohod, je krenila s štirimi nedoletnimi otroki v Froliščevo samoto, kjer je samostanu izročila bogata darila ter na grobu svojega očeta opravila molitve za srečen pot. Vrnila se je v Astrahan malo prej, nego je Kasatkin prišel tja. Ko je knez Cerkaski dobil nova carjeva povelja in naročila, katera mu je Kasat-. kin prinesel iz Holandije, je sklical vojni svet. Glasovi so se na posvetovanju cepili. Kasatkin se je še pozneje spominjal vseh podrobnosti tega posvetovanja. Posebno se je ogreval mornariški poročnik Kozin, človek srednje postave, re-jen in zarjavelega lica — Kasatkin prvikrat videl tukaj. "Kaj pa hoče spoda," je govoril Kožin. "Iz Ka so prišle pričakovane zaloge, vojne lekarne in zdravniki . . Tako bi moral ves ves sedemtisoč mož broječi oddelek iskati pomoči pri enem samem zdravniku, ki pa je vrhu tega še star .. Sobota, 29. novembra 1941 Po dolgem prerekanju, hrupu in celo psovanju, pri čemer je Kožin — očitajoč Cerkaškemu — oddelkovne Azijate imenoval "debeloglavce" in so ti skoro pograbili jatagane, so sklenili zimski pohod prvega oddelka z enim delom topništva in vojno prtljago. - . k — Pomorščakov za ladjevje imamo dovolj, je rekel Bekovič, obrnjen h Kasatki-nu, a malo izkušenih topničarjev. Zato tebi, Aleksej Iljič, izročam vodstvo kozakov. Oglejte si Gurjevski zaliv in ga pripravite za izkrcanje pehote, mojega štaba in drugih delov. Kozaški oddelek se je dvignil iz Astra-hana koncem velikega posta. Skupina voz s kibitkami (Kibitka — streha vozu ali šotoru) iz klobučevine je šla zadaj, zastražena od krščenih Kalmikov in mohame-danskih Tatarjev. Velblodi so na hrbtih nosili darove za indijskega velikega mo-gula — za nekaj tisoč rubljev sukna, bar-žuna, krzna, svile in brokata. Hivanske-mu hanu so razen drugih darov peljali j kloJ>učevino prevlečeno pozlačeno kočijo s šipami, za njo pa črnega konja za ježo in krdelo temnosivih, iz Nemčije pripeljanih uprežnih žrebcev. Pred odhodom glavnega oddelka v Gur-jev je bila pri Cerkaskem poslovilna večerja. - Pogoščeni so bili oddelkovni načelniki in drugi čini. Pri mnogih zdravicah na carja in vojsko je svirala godba, tolkli so na bobne in barabane. Tudi Kožin je bil zraven. Po svoji navadi se je zdaj prepiral z brigadnim komisarjem Volkovom. Ne šalite se, gospod, je rekel Volkov, vse priprave so stale dvesto in osemnajst tisoč ... Kaj hočete še več? Za vse je preskrbljeno. — Dvesto osemnajst tisoč, vem! je zbadljivo odgovoril Kožin. Vse to je izračunano in zapisano. Samo ne jezi se, bat-juška, velblodov je premalo, žganje je razredčeno in moka, o j, diši... Volkov je kričaje pričel oporekati. — O čem govorite? je rekel Bekovič ter se približal prepirljivcema. Kožin se je okrenil. Bekovič ga je s pri, zanesljivim smehljajem pogledal v srdito, c* razburjenosti zardelo lice, na brezbrižno počesane lase, na ponošeni, zamazani kaftan ter ponovil vprašanje. — Tako je, knez, je odgovoril Kožin nespoštljivo odurno. Ne godi se tu vse po predpisih ... Pripravljate se za vojsko, a kaj vam je ukazano? In zakaj odlašate s karavano? — Pojasnite to, gospod, jaz ne umejem. je rekel Bekovič, pripravljen poslušati. -— Pohod se ne posreči, vsi pridete v zagato, v past! je nadaljeval Kožin, dvigajoč od jeze drgetajoči glas! Vi ne poznate igre . . . več šahov, en mat! — Njega Veličanstvo je ukazalo tako! je odvrnil Bekovič. — A vi- morate carju sporočiti, morate, je kričal Kožin je nezadostno, paj ne bo nič. (Dalje prih.) na in Dne 6. novembra sem dobil pismo od glavne predsednice Slovenske ženske zveze, Mrs. Marie Prisland, ki m'' p<še. "V Sheboyganu, Wise, smo zaključili prvo nabiranje denarnih prispevkov za slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega i odbor a v Ameriki. NaSa naselbina Šteje fcomaj kakih dva tisoč Slovencev. Poznana je po svojih nirkih plačah, toda vseeno smo zbrali $725.00, kar Je velika vsota ir dela čast naši naselbini. Denar je bil že poslan ghvr.emu blagajniku JPO,SS v CMcagu/ Naš odbor bil prvi, ki je poslal denarne prispevke glavnega blagajnika." To so besede! Vsaka je podprta z dolarji. Tu govoru dejanja. Ce Tnala slovenska naselbina Sheboygan lahko odgovorila na ktfc siromakov, zakaj niso odgovorile še dru ge slovenske na^lbine. To je tako prepričevalen vzgled, da se ne more vječ zatisniti oči in iti preko tega močnega krasnega vzgleda. Hvala vsem in vsakemu; prvič nabiralcu, drugič darova tel ju. — Naselbine, posnemajte Sheboygan, Milwaukee in West Allis. Zadnji dve naselbini sta poslali potom svojih župnij $521.20, kar je bilo po-ročano v zapisniku slovenske sekcije JPO. Dne 10. novembra ki stanujejo tam. ' Vprašali so vsakega, katerega so srečati. Niso vprašali za njegovo nit; rodnost in ne za njegov stan, vprašali so le, ako hoče kot človek pomagati človeku Slovencu onkraj morja. Kako demokratično je t®. Mogoče samo v Ameriki. Imena teh darovalcev se bo uo-ralo po vojni priobčiti v slovenskem časopisu v Ljubljani, da se bo pokazalo demokratično sliko ameriškega življenja, kjer toliko narodnosti lahko živi v enem malem m*t-stu, a med njimi ni sovraštva, ampak med njimi je skupen in velik čut, da se pomaga ;love-ku, katerega je zadela nesreča : narodnost, vera, stan in politika tukaj ne šteje. Tu šteje samo človeško 'bitje, ki trpi. Slovenci IH 81ovenke, tu i-mate dva lepa vzgleda, posnemajte ju. Tu imate dokaz;, kaj se Tahko vse stfcri, če jfe;odo stopili sku paj in so postavili zoper Ma-žarčke in Nemčke v skupni o-brambi. Vse govoričenje o Združeni Evropi je hooey, ker Nemci in Mažari bodo ostali, kakršni so bili iti še za 50 odstotkov slabši bodo in taki bodo pri vsi hvalisani demokraciji, ki je sicer dobra, ampak za Slovane dobra le, kadar bodo Slovani izven nemškega in mažarske-ga nasilja, in bodo zedinjeni tem lahko pokazali, kje poper raste, dasi jim bodo pustili njih (pravice, ako pri teh pravicah ostanejo. Tudi v kaki Združeni Evropi bi dali Nemci in Mažari pravice drugim le, kadar bi bili prisiljeni, ampak pri Zdru ieni Evropi ne bo take sile, pravične sile, ker taka sila bi ne 'bila slovanska, pač pa nemška in maiarska in še kaka djruga, in pravičnosti druga sila ne pozna. , Mažari v Prekmurju, le poglejte ,, kako bi bilo v Združeni EvropH Ko bo voda v grlu, bodo pa naj sladke je godli Nemci in Mažari o vrlinah Združene Evrope. Bolgari niso vsi ravno slabi, ampak njih politika je bila hu- do slaba do danes. Slovani so jih rodili, nihče drugi, pa so vrlo malo kaki Slovani vsaj v politiki, ker narekovali so jim politko tujci. Menda je me$ njimi precej močna bolgarska zavednost, slovanske zavednosti je malo, dasi vsaj slovansko govorijo. * * ■ Slaba politika do danes. Predsednik Roosevelt jih je razgalil pred vsem svetom, ko so že drugič padli Srbom v hr* bet. Taka zaušnica skeli. 0-radni krogi se nekaj skušajo! oprati radi bolgarske Macedo-nije. Radi Grkov bodo v marsičem na pravem. Kako naj se ravna, ako naj bi se nekaj uravnalo? Združena Evropa? Hm? Tam doli na Balkapu? Vsak ima več zastav shranjenih in pripravljenih in razobesi tistega zastavo, ki je daned prišel, jutri tistega, ki bo jutšri prišel. Tako združenje bi bilo pač tako, da bi že jutri začele iznova frčati glave in bi pokalo za vsakim grmom. Tam doli na Balkanu, posebno še v Macedoniji ne more biti ne Bolgar ne Macedonac, niti ne le kak Srb, Slovan mora za- dah zvenijo zlati cekini. V teh* pismih pravo in zvesto besedah je zapisala slovenska naselbina Ely v Minnesoti svojo moč, zavest in usmiljenje do svojih dragih v domovini. Isti dan sem dobil prepis pi- al z rokami. Vse to pravim, iz vsega sku-poslanstva, blaga, vojsko, podobno ukaniti prebri-7 Tudi vrabec — Morda ima pa Kožin vendarle prav? so pomislili nekateri, med njimi tudi Kasatkin. ljub je onega brata in one tre, ki živita daleč od domovine. - J^^^^m Janko N. Rogelj, dir. pubL S3, j! ..... ■ T PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVdf) V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak RcL, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 ' NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. — Najboljii avtomobili ca pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. <*C«1 Leavitt St.) .Telefon Canal 8817 ' CHICAGO, ILL. . vladati in pognafti čez mejo vsak tuj vpliv in tuje vmešavanje, Bolgarom in Macedon-cem in tudi Srbom pa postaviti glave na prava mesta in mirna Bosna in miren Balkan. VOJAŠTVU DOVOLJENA PROSTA VOŽNJA Detroit, Mich. — Vodstvo tukajšnjih cestnih železnic je v torek odločilo, da se dovoli na mestnih karah in busih brezplačna vožnja vojakom in mornarjem v uniformi. VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1. strani) so povzročili, da je bil umorjen. Odposlanstvo avstro - ogrskih Južnih Slovanov, predstavniki Hrvatov in Slovencev, so 6. oktobra v Zagrebu ustanovili s Srbi Narodno Veče in preklicali vdanost Avstro-Ogrski. je najboljši človekov prijatelj. Do-Dober zanimiv list dela vam tova-Tak list bote imeli, če si naročite _1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES! SLOVENSKI stenskTkoiedaiir- so že v tisku in bodo v nekaj dneh dogotovljeni. Naročniki "Amerikanskega Slovenca" jih bodo . dobili brezplačno kot božično darilo od svojeg* lista. Za nenaročnike pa stanejo po 20 centov s poštnino - Naročila sprejemamo že sedaj, in kakor hitro bodo gotovi, jih bomo onim, ki jih bodo zaročili, poslali po posti. Naročila za koledarje je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 18$9 W. Cermak Rd. -:- Chicago, minds ■ V blag spomin i ' ■ • ♦ - X :' ? PRVE OBLETNICE SMRTI natega, nad vsa ljubljenega soproga, oziroma skrbnega očeta Frank Vidmar, Sr. u ki je umrl 1. decembra 1940. Leto eno že počivaš pod gomilo mrzlo tam, •_ mi pa, ki smo te ljubili, spomin budiš nam vsaki dan. Žalujoči ostali: ANNA VIDMAR, soproga; FRANK VIDMAR, JR., sin; JENNIE PUHEK, hči Chicago, 111.. .19. novembra 1941. 33 Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 434x3 inčev, primeru velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirja s pivniki, po kakorinih društva vedno popraiujejo. Na platnice pride tiskamo ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic—.$&50 — 100 knjižic.___$13.75 Pri višjih naroČilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois m %