Ljodsha ironta — oncsreCojc Ideja ljudske fronte je prav za prav vzniknila v Moskvi v tistem hipu, ko je kominterna (komunistična internacionala) izdala svojim pristašem po raznih evropskih državah navodilo: Pomešajte se med druge stranke, vrinite se v razne organizacije, vtihotapite svoje ljudi v vsa društva in povsod, kamor pridete, sejte seme komunizma. Ponujeno roko komunizma so na političnera področju sprejeli socialisti in meščanski laži-svobodomisleci (liberalci) in tako je nastala politična kompanija, ki si je vzdela lažnivi, pa vabljivi naslov »Ijudska fronta«. Da taka fronta, ako zavlada v državi, ljudstvu ni v prid, marveč v nesrečo, je vsemu svetu pokazala Španija, kjer je vlada ljudske fronte dovedla državo do največjega gorja, ki ga more kakšna vlada spraviti nad državo, to je, do državljanske vojne. Pa tudi Franciji ljudska fronta ni prinesla sreče. Pri volitvah v francoski parlament leta 1936 je zmagal kartel levice (zveza levičarskih strank, obstoječa iz meščansko-liberabiih radikalov, socialistov in komunistov), ki je pc volitvah prevzel vlado francoske repub like. Po nače-lih parlamentarizma, ki se jih drži Francija, je prevzel vlado načelnik rajmočnejše strank; v ljudski fronti Leon Blum, vodjd. socialistov, kateri je v svojo vlado sprejel zastopnike radikalov, dočim komunisti v \ladi niso bili zastopani, pač pa so jo podpirali. V prvi vladi ljudske fronte pod vodstvom Bluma, ki je vladal od junija 1936 do junija 1937, je prevL.dovala marksistična strn, ki predstavlja večjo polovico ljudske fronte. Socialisti se niso v nobeni državi odlikovali s posebnimi državniškimi zmožnostmi. Francoski socialisti pa še posebno trpijo na tem, ker so pod nagajko komunizma, ki jo dirigira Moskva. Zvesti svojemu končnemu cilju so komunisti zrevolucionirali mase delavskega ljudstva, jih tirali v mezdne borbe in štrajke ter razpihali razredno sovraštvo do vročine, ki je postala nevarna za javno življenje. Leon Blum je inoral sredi preteklega leta odstopiti. Vlado je prevzel radikal Chautemps, Blum je postal njegov namestnik, vodstvo ljudske fronte se je pomaknilo od marksistov k meščanskim liberalcem. Komunisti pa so ohranili svoje revolucionarne instinkte ter jih celo stopnjevali. Francoska valuta se je zopet začela majati, prepad med delodajalci in delavci se je večal, in v ta prepad je padel Chautemps. Sredi januarja je odstopil. in ker Leon Blum ni mogel sestaviti vlade, jo je zopet sestavil Chautemps. V njegovi novi vladi ni več socialistov, ki so ji, da se obranijo večjega zla, obljubili podporo, pač pa so zastop- niki zmerne republikanske sredine. Ljadska fronta v Franciji je postala podobna preluknjani barki, v katero vdira voda, da jo potegne v globino.