GLASILO OBČINE DOMŽALE 16. junija 2000 - letnik XXXIX, št. 8 stran 5 Pod naslovom Nove možnosti in priložnosti pišemo O skupnem podjetju Hcliosa in ameriške mul-tinacionalke PPG - dogodku, ki bo dolgoročno zaznamoval poslovanje HELIOS-a in prav gotovo predstavlja enega izmed velikih mejnikov. stran 14 V Radomljah je bilo prve dni junija nadvse živahno. Domači pevci so praznovali prvih trideset let uspešnega dela in zato pripravili jubilejni koncert, kar štiri dni pa gostili tudi svoje prijatelje pevce iz ROdenaua v Nemčiji. Povabilo na prireditev ob dnevu državnosti Občina Domžale in Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale vabita na osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti - Adam Ravbar v petek, 23. junija ob 21. uri pri JAMARSKEM DOMU NA GORJUŠI Program: - slovesni nagovor - kulturni program, v katerem nastopajo: Kulturno društvo Groblje: Dramska skupina Pevski zbor - zborovodja Janja Dragan Gombač. Prireditev bo pove/ovala Draga .leretina Anžin. Člani Društva za raziskovanje jam Simon Robie bodo ob IX. mi popeljali obiskovalce po zg<»dovinsko-naravoslov-ni učni poti v okolici Jamarskega doma. Za vse, ki vas zanima jamarstvo*, pa bodo pripravili prikaz jamarske vrvne tehnike, Dobrodošli! I nedelja, 25. junij ob 20.30 Irena Grafenauerflavta Komorni godalni orkester Slove i petek, M. junij ob 20.30 Simfonifini orkester Domžale K; solisti: Jana Pavli oboa Janez Podlcsek violina Bojan Rislić violinu Luka Kinfalt pozavna Andreja lliimar flavta Alenka Semeja violina dirigent: Aleksandar Spasi«? I četrtek, 6. julij ob 20.30 študenti Akademije za glasbo v Ljubljani Benjamin Govže klavir Jaka Stadler violončelo Simon Krečič klavir sobota, IS. julij ob 20.30 Sonja Pahor-Torre klavir Božo Kogclja oboa nske filharmonije iniiiik Kulturni dom Franca Bernika Domžale Tudi za učenci Likovne šole Vere Terstenjak je zanimivo in čudovitih dni polno šolsko leto. Njim in vsem našim velikim ter malim šolarjem želimo prav tisto, kar jim želijo vsi: PRIJETNE, ZANIMIVIH DNI POLNE IN VARNE POČITNICE. Srečanje z dr. Cirilom^Štoklom, veleposlanikom RS v Španiji stran 13 Študijski obisk je bil tudi priložnost za obisk slovenskega veleposlaništva v glavnem mestu Španije Madridu. Županja Cveta Zalokar Oražem je ob tem s panjsko končnico na temo slamni-karstva obogatila njihovo zbirko, veleposlanik dr. Ciril Štokl pa je bil vesel tudi naše občinske zastavice. VSEM OBČANKAM jTN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI! ŽUPANJA CVETA ZALOKAR ORAŽEM OBČINSKI SVET UREDNIŠTVO SLAMNIKA E^Awji OBČINSKI SVET Pišemo o 16. seji Občinskega sveta občine Dom Žale. hkrati pu na teh straneh predstavljamo kar dva svetnika: mag. Milana firmana, LDS, in Francija Gerbca, ZLSD CENTER ZA SOCIALNO DELO V pogovoru z gospo Nušo Sink, direktorico Centra za socialno delo Domžale smo skušali izvedeti vse o njihovem delu. predstavila pa nam je tudi dodatne programe. Eden izmed zanimivejših podatkov je ludi ta, da se potrebe po pomoči na domu stalno povečujejo. STRAN 13 S4V CERTIFIKAT ISO 9002 Podjetje SAM, d.o.o. Prelog je pred kratkim :a kakovost svojega poslovanja prejelo certifikat ISO 9002. STRAN 14 POVABILO Poletje lahko preživite tudi s Kulturnim društvom Miran Jarc iz Škocjana. Na tej strani objavljamo vse prireditve, ki bodo v naslednjih mesecih pod studenške lipe privabile na tisoče obiskovalcev JAMARSKI DOM Z GORJUSE NAGRAJUJE STRAN 16 Nagrade MK Domžale so podeljene, tokrat pa boste reševalci sodelovali v žrebanju nedeljskih kosil, ki jih prispeva JAMARSKI DOM NA (jiJnJUS/. Zaščitno reševalna vaja DOMŽALE 2000 16. junij 2000, ob 16.30 v centru mesta Domžale Organizatorji: ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE DOMŽALE PGD DOMŽALE - MESTO Sodelujmo - da bomo pripravljeni, ko bo potrebno! stran 11 OĆUJEMO tla iihranjamo! festival ENJSKIH LETNO GLEDALIŠČE DOB Petek. 23. iuniia oh 21. Titiis Maksius Plautus: DVOJČKA Loški oder Skofja Loka ■Sobota. 24. junija ob 21. uri Vinko Modcrndorfer: MAMA JE UMRLA DVAKRAT Gledališče Toneta Čufarja Jesenice Nedelja. 25. junija ob 21. uri GRGLOBRBLARJI Gledališče Bohinjska Bistrica DOBRODOŠLI Kulturno društvo Jožef Virk Dob ' oo F V petek, 23. junija 2000 ob 17. uri s STARTOM in CILJEM ob SKAKALNICI v IHANU dolžina proge je 4 km in 8 km Olimpijski tek IZ OBČINSKEGA SVETA stran Dober dan, bralci in bralke, Nedelja je in zunaj je vroče. Sedim ob računalniku in razmišljam, kaj naj napišem bralcem in bralkam, ki morda preberejo tO rubriko. Vmes me »moti« radio s čestitkami, med katerimi je tudi voščilo mladoporočencema /laiku in Cirili, /lutka poznam, je iz moje rojstne vasi in ob tem se v meni zbudi slaba vest. saj \ Cešenik ne grem prav velikokrat, čeprav bi morala. Mami je vedno zelo vesela, ko pridem, in jutri zanesljivo grem. Je pa res, da odkar opravljam funkcijo odgovorne urednice, vikendi niso već taki, kot so bili. Zlasti nedeljski dopoldnevi so kot nalašč za pisanje, saj ic človek od sobote, kii ni treba v službo, spočit, la konec tedna sicer ni bil ravno običajen, saj so bile po celi občini, zlasti pa v moji blizini, prireditve, ki jih je treba »pokriti«. Pri tem mi pomaga pomočnica Kristina, pa tudi drugi člani uredništva. C 'e pa je zadeva »doma«, potem pričakujejo, da bos tam in da bodo v Slamniku lahko prebrali o dogodku. In grem. včasih malce v zadregi, češ spet bo lepo število člankov s tvojim podpisom v Slamniku. Par ljudi me je namreč /e opozorilo, da preveč člankov napišem sama. Če ste opazili, se trudim, da ne bi bilo tako, saj ob mojem lahko preberete vsaj še trideset imen sodelavcev. Kes pa je, da večino člankov i/, »občine« napišem sama. ker se tO od mene tudi pričakuje. K temu. da bo naše glasilo še bolj pisano (in da bo tudi mojih člankov manj) lahko prispevate vsi naši bralci in bralke. Postanite naši dopisniki. Lahko začnete s tem, da nam pošljete zanimivo fotografijo s podpisom, pesmico ali kratek prispevek o tem, kakšen se vam zdi Slamnik. Potem bo šlo samo od sebe. Svetnik Združene liste socialnih demokratov Franci Gerbec 9. številka izide 6. julija 2000, prispevke zanjo pa je potrebno oddati do 26. junija 2000. Ob tem vabimo še zlasti organizatorje različnih prireditev, tla v uredništvo pravočasno sporočijo oz. prinesejo sporočila in vabila, ker jih le tako lahko objavimo. Preden končam, pa bi rada napisala še par besed 0 naši rubriki NAGRADE ZA BRALCE, listi, ki ste bili izžrebani, veste, da so nagrade bolj simbolične, vendar so. Tako bo tudi v prihodnje in vabim vas, da sodelujete / nami tudi v prihodnje - pa ne le zaradi nagrad. Prihaja vroče poletje in v njem vam želim veliko prijetnih sončnih dni dopustov in počitnic, pri tem pa ne po/abite. da je po 1 euehterslebcnu vsa skrivnost, kako podaljšati življenje, je v tem, da ga ne skrajšujemo. lepo se imejte! ODGOVORNA UREDNICA Občinski svetnik ste že v drugem mandatu. Kako ocenjujete delo občinskega sveta v tem in prejšnjem mandatu? Menim, da je Občinski svet opravil tako v prejšnjem kot tudi v tem mandatu veliko dela s številnimi pomembnimi odločitvami za življenje in delo prebivalcev občine ter za njen gospodarski razvoj. Naj omenim na primer zelo pomembne prostorske akte, ki so omogočili izgradnjo nove magistralne ceste Črnu-če-Depala vas, izgradnjo avtoceste preko naše občine, novih sta-novanjsko-poslovnih območij na Viru. v Jaršah, Dragomlju, Domžalah, potem Številne komunalne objekte, kanalizacije na Rovah, v Depali vasi, Dragomlju in Ihanu, ki sicer še nista dokončani. Izrednega pomena je oskrba z zdravo pitno vodo iz novih zajetij na Kolovcu. ki bodo na primer letos že omogočila zdravo pitno vodo tudi na Homcu in v Nožicah. Začenjamo gradnjo povečanja osnovne šole v Prescrjah in nove šole v Dragomlju, itd. Uspešno smo dokončali tudi zapletene pogovore o delitvi premoženja, pravic in obveznosti prejšnje domžalske občine, ki se je delila dvakrat. Občinski svet je v obeh mandatih kljub politični razdeljenosti na stranke v veliki večini primerov pokazal, da zmore delovati predvsem v interesu prebivalstva in občine in da nismo nasedli pasti kot v nekaterih drugih občinah, da bi se ukvarjali predvsem z medsebojnimi zdrahami po načelu »kdo bo koga«. Seveda pa tudi mi nismo brez grehov in občasnih manjših in večjih spopadov, vendar občina po mojem mnenju ponovno deluje razvojno dovolj jasno usmerjena in odprta To pa je bilo že desetletja znano za našo občino. Ste tudi med najbolj aktivnimi svetniki v domžalskem občinskem svetu. Kaj vas kljub letom žene naprej? Na področju urejanja javnih zadev imam pač nekoliko več izkušenj, saj sem bil v »starem režimu« štiri leta (1971-1974) poslanec Republiškega zbora takratne slovenske skupščine, potem pa sedem let in en mesec poslanec v /boru republik in pokrajin Skupščine SFRJ (maj 1984-ju-nij 1991). Zlasti bridke izkušnje iz Beograda mi v domačih domžalskih občasnih konfliktih pomagajo. Naučil sem se, da se je nujno v politiki odločati po lastni pameti in mi zato ni te/ko sprejeti tudi predlogov svetnikov iz drugih političnih strank, ki jih ne gledam kot nasprotnike, temveč kot v iskanje najboljših rešitev usmerjene kolege. Sicer pa sem bil vedno usmerjen v levo, že po svoji mami. ki je vodila največji tekstilni štrajk v Induplati Jarše v tridesetih letih - Kri ni voda! Tudi v preteklosti ste bili aktiven politik. Kakšne so po vaših izkušnjah razlike v delu v politika danes in prejšnjih časih? Nikoli se nisem štel za politika, ludi ko sem bil poklicni poslanec v Beogradu in je bila to nedvomno politična funkcija, Takšnega dela sem se lotil vedno zato, ker sem mislil, da je nujno ne le s strani opazovati dogajanja okoli sebe in po slovensko samo »šimfati« v varni razdalji izza domače mize ali gostilniškega šanka, temveč prispevati k temu. da bo življenje okoli nas boljše in lažje. Seveda so precejšnje razlike med načinom in možnostmi dela v sedanji in nekdanji politiki ZOHUKNA LIST« socialnih demnkmtov zaradi večstrankarskega sistema. Vendar še vedno ostane za vsakega od nas odprto ključno vprašanje: kaj storiti, da bodo odločitve 0 družbenih vprašanjih čimbolj v korist večine ljudi, ne samo politične elite ali interesov ozkih skupin, /lasti v občinskem svetu se mi zdi naša lokalna problematika takšna, da kakšnih posebnih političnih barv niti ne potrebuje, niti ne prenese. Kako v luči predsednika Združene liste socialnih demokratov vidite dogodke v domžalskem občinskem svetu? Razmere v domžalski občini in politiki vidim kot popolnoma normalne. Občina ima sposobno ekipo z županjo na čelu, občinski svet pa dovolj produktivno dela, za kar si, kljub občasnim bolj ali manj nepotrebnim odhodom s sej dela opozicijskih svetnikov, prizadeva velika večina svetnikov ne glede na strankarske barve. Občasni poskusi ustvarjanja izrednega stanja in umetnega napihovanja razlik v pogledih čez vsako razumno mero s strani dveh ali treh posameznikov te ocene ne morejo spremeniti. Zmerjanje in pljuvanje drugače mislecih ne bodo nikoli naš način dela. Takšne metode se vedno kot bumerang vrnejo njihovim avtorjem. Kateri so po vašem prednostni problemi, ki bi jih občina morala reševati? Prednostno bi morali v občini reševati zlasti naslednja vprašanja: 1. čimprej sprejeti dolgoročno strategijo razvoja občine Domžale, ki je v pripravi že tri leta: 2. aktivno sodelovati pri sanaciji nekaterih večjih podjetij v občini (Induplati, Univerzale); 3. ustvarjati prostorske in druge pogoje (komunalna oprema) za nadaljnji gospodarski in socialni razvoj (zazidalni načrti obrtno-industrijske cone Induplati, nova poslovna cona Zelod-nik, ureditveni načrt Športni park, itdh nujno je čimprej sprejeti nov celovit zazidalni načrt za razvoj centra Domžal in opredeliti namene njegove rabe (trgovina, druge storitve, nov kulturni doni v strogem centru); 4. pospešeno reševati vprašanja prometne varnosti v Domžalah, Radomljah in drugih krajih, vključno z izgradnjo novih kolesarskih stez in pešpoti; 5. zavarovati vire pitne vode in rta teh območjih prepovedati uporabo kemikalij v kmetijstvu; 6. omogočiti čimveč mladim družinam lažji dostop do stanovanj, vsem mladim pa možnosti za šolanje ne glede na socialni položaj družine. Kako bi komentirali zaplete ob načrtovani gradnji doma za ostarele na Viru? V zvezni z gradnjo doma za starejše občane na Viru in varo- vanih stanovanj v neposredni bližini gre za nepošteno in za starejše občane škodljivo politično igro nekaj svetnikov, da bi preprečili za vsako ceno izgradnjo nujno potrebnih dodatnih zmogljivosti, pri čemer v ljubljanski regiji manjka vsaj 1.500 mest. Nikakršni pritlehni razlogi ne morejo opravičiti poskusov miniranja te gradnje. Seveda nimam nič proti opozorilom o nujnosti ustreznega zavarovanja občinskih interesov. Ko so ti interesi sedaj zavarovani normalno z bančnimi garancijami, ostane na dlani, da gre za poskus zavreti ta projekt za vsako ceno, ne z argumenti. Zgodovina bo pokazala, kdo je imel prav. Boste kandidirali na jesenskih volitvah v Državni zbor? Ne, na kaj takega niti ne pomislim, menim, da je čas za nove, mlajše in s preteklostjo neobremenjene ljudi. Slovenija bi morala biti bolj usmerjena s pogledom naprej, za nazaj pa predvsem toliko, da ne bi preveč ponavljali starih napak in da bi kulturno zacelili stare rane na narodovem telesu iz polpretekle zgodovine. Bojim pa se novega vala maščevalnosti, če bi prevladali znani nosilci - rešitelji naroda - ki imajo edini v zakupu prave resnice. Kot da tega nismo že tolikokrat doživljali v preteklosti. Kako preživljate svoj običajni dan? Vsak dan hodim ali kolesarim vsaj eno uro, kot so mi priporočili zdravniki. Veliko ludi berem strokovno literaturo in pišem. Trenutno imam v delu dve novi knjigi, eno izrazito strokovno, drugo pa o polpretekli zgodovini. Tudi občinske zadeve mi vzamejo po eno ali dve uri dnevno. Zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim še veliko uspešnega dela v korist občanov. KRISTINA BRODNIK Svetnik LDS Mag. Milan Pirman Ravno v času najinega razgovora je bila v Državnem zboru izvoljena nova vlada. Kakšen je vaš komentar oh njeni izvolitvi? Celotna rekonstrukcija vlade ob zaključku mandata je, glede na možnosti predčasnih volitev, slabša rešitev. Toda če je takšna volja poslancev, je to dejstvo, ki ga je potrebno sprejeti. Menim, da si dr. Drnovšek s svojo ekipo zasluži priznanje za opravljeno delo. Žal je imel opravka s koalicijskim partnerjem, ki je spreminjal svojo voljo, tako kot se spreminjajo snežne razmere na Vršiču. Glede na vse okoliščine sem mnenja, da se bo dr. Drnovšek s svojo ekipo kmalu vrnil. Bili ste član ZSMS. Ali se je tako začela vaša politična kariera? Član tedanje /sms sem postal v obdobju 19X9-90, ko se je v Sloveniji kopičila energija, ki je zahtevala določene družbene spremembe. ZSMS je prva jasno spregovorila o določenih problemih in tedanjemu Beogradu signalizirala potrebo po /amenjavi takratnega okostenelega oziroma togega plašča. Takratne poteze vodstvu /SMS so bile tudi ključni razlog, da sem stopil v njihove vrste. Ste predsednik Občinskega odbora I,I»S Domžale. Koliko časa opravljate to funkcijo? Funkcijo predsednika Občinskega odbora LDS Domžale opravljam 7 let in sem jo prevzel od mag. Jožeta Leniča, ki je bil po službovanju na mestu predsednika izvršnega sveta tedanje občine Domžale izvoljen /a poslanca v Državni /bor Republike Slovenije. Ste tudi podžupan Občine Domžale, ki vodi večino sej Občinskega sveta Občine Domžale. Vam to pobere veliko energije? So kdaj težave in zakaj? Za podžupana sem bil imenovan po zadnjih lokalnih volitvah. Verjetno je imenovanju bol rovalo moje prejšnje delo v občinski upravi in izkušnje, ki sem si jih pridobil na mestu direktorja občinske uprave, ki sem ga zasedal slaba 4 leta. Res je, da vodim večino sej občinskega sveta, za kar sva se z županjo dogovorila ob samem predlogu za imenovanje. Seveda je za marsikatero delo potrebno veliko energije, je pa to delo lažje opravljati, če imaš do njega veselje in če ti gre od rok. Zato večjih težav pri opravljanju tega dela na vidim; težave, ki nastopajo pri delu oziroma vodenju sej občinskega sveta, ki ga sestavlja 31 svetnikov, pa rešujem v skladu s pravili igre. ki so dorečena v tem svetu. Sem ter tja pa je potreben tudi kanček iznajdljivosti. Kakšna je koordinacija med pozicijo in opozicijo? Do koordinacije med opozicijo in pozicijo prihaja občasno, ko so pred nami pomembnejše odločitve. Sicer pa je jasno, da odgovornost za dosežke oziroma rc-zultate v večji meri prevzemajo aktualni nosilci odločanja, torej župan in pozicija, ki ga podpira. Prepričan sem, da tO vlogo tudi v tem mandatu opravljamo dob- SAŠA KOS Investicije v naši občini Po ureditvi in razširitvi ene strani mostu čez Kamniško Itistrico v Radomljah so se delavci SCT lotili še druge strani, KI.IMA Žalec pa nadaljuje z gradnjo vodovoda od križišča proti Preserjem. Dela na mostu in preplastitvi cestišča bodo predvidoma končana do konca meseca. V Krajevni skupnosti Rova se nadaljuje gradnja kanalizacije, ob tej priložnosti pa bodo rekonstruirali tudi cesto. Slamnik je glasilo ObčincDomžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalce in je redno izhajal vse do 21. marca 1991. ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (0609) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAG AR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, LEON MARC, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJFK-KOČAR, 714-599, 720-100. URADNI URE: vsak petek od 13.-14. ure. lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona 0 DDV (Ur. list RS štev. 89/98) sodi časopis meti proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. stran IZ OBČINSKEGA SVETA Šestnajsta seja Občinskega sveta Občine Domžale sprejel odlok o komunalnih taksah v naši občini, nato pa so se svetniki lotili Se obravnave Odloka o določitvi dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale. Metka Cerar. načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo, je v uvodni obrazložitvi poudarila, da je občina k oblikovanju omenjenega odloka pristopila liberalno. Po vsebinski razpravi, v kateri so sodelovali: županja Cveta Zalokar Ora-žem. Marko Vresk, LDS, Simon Mavsar, LDS in Franci Gerbee, ZLSD, je občinski svet sprejel naslednji sklep: I. Občinski svet Občine Domžale sprejema naslednji amandma k Odloku o določitvi dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale: V 2. odst. 3. člena se doda nova 3. alinea, ki se glasi: »Mnenje reprezentativnega sindikata dejavnosti trgovine na območju občine Domžale oz. delavskega zaupnika, v kolikor ni organiziranega sindikata v zvezi z upoštevanjem izvajanja delovnopravne zakono- Šestnajsta seja Občinskega sveta Občine Domžale je bila v sredo, 7. junija 2000, ob 16. uri v sejni sobi Občine Domžale, po pooblastilu županje pa jo je vodil mag. Milan Pirman, podžupan, pri delu mu je pomagala Helena Drnovšek, pomočnica direktorja občinske uprave za organizacijo dela občinskega sveta. Prisotnih je bilo 27 svetnikov in svetnic ter številni gostje. Ralolčc 6 a. Lukovica, za ravnatelja Srednje šole Domžale. Prisotni so se najprej lotili zapisnikov, ki soju prejeli hkrati z vabilom na sejo. V razpravi so sodelovali: Roman lcnassi. SKD, Janez Grmck, SDS in mag. Milan Pirman, l l>s. Z 21 glasovi /A so člani Občinskega sveta sprejeli naslednji sklep: Občinski svel sprejemu nipisnik 15. seje Občinskega sveta občine Domžale : dne 21. aprila 2000 in nadaljevanja 15. seje Občinskega sve la : ilne 21. aprila 2000. Kadrovske zadeve Občinski svet je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja brez razprave sprejel naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale izdaja pozitivno mnenje h kandidaturi Marije .letina, slan Zgornje Jarše, Krožna cesta 5, Radomlje, za ravnateljico Vrtca Domžale. Občinski svet Občine Domžale izdaja pozitivno mnenje h kandidaturi mag. Viktorja Jemca, slan. Projekt CERO Uvodno informacijo o poteku projekta CERO sta podala Roman Kurmanšek. podžupan, in maj;. Bernarda Podlipnik. predsednica Projektnega sveta konzorcija (I -KO. V razpravi so sodelovali: Franc Čcrnagoj. Zeleni, Milena Srebotnjak, SLS, Tone Draga r, LDS, Pavel (erar. LDS. Marko Vresk, LDS. Simon Mavsar, LDS, mar Milan Pirman, LDS, Franc Po/nič. DeSUS. Bogdan Osolin, SKD, Franci Gerbee. ZLSD. dr. Marko Slarbek, SKD. Po pojasnilih uvodničarjev, /upanje Cvete Zalokar Oražem in Janeza Rcp-nika. Prodnik Domžale, so svetniki z veČino glasov sprejeli naslednje sklepe: I. Občinski svet Očine Domžale sprejema Informacijo o poteku projekta CERO, ki predvideva naslednji terminski načrt izgradnje KAKO BOMO RAVNALI V PRIHODNJE? CERO (pommm ODPADKI I IZGOSPOOlNJSTEvI CENTER ZA RAVNANJE t ODPADKI k 170.0001Ano ] VHOD H KONTROLA VSfBINE IN KOLIČINE ODPADKOV, T/i I'O ) f" |40.000»/H'oJ PRI DOB D F L A V A ODPADKOV [_' §0000T/uro TERMIČNA OHOIIAVA ODPADKOV OO PRODAJA UPORABNIH SUROVIN ODLAGANJE OfTANKA ODPADKA KOIIKO ODPADKOV POVZROČAMO iN KAM JIH i KOMUNALNI ODPADKI It GOSPODINISHV IN GOSPOOABSTVA centra: • Rangiranje lokacij in odločitev september 2000 • Izdelava in sprejetje lokacijskega načrta maj 2001 • Pridobivanje gradbenega načrta december 2001 • Izbira glavnega izvajalca marec 2002 •Predvideni začetek gradnje april 2002 • Predvideni čas gradnje april 2004 • Poskusno obratovanje april 2005 • Pridobitev uporabnega dovoljenja maj 2005. 2. V primeru spremembe ter-minskega plana za izvedbo projekta Občinski svet Občine Domžale zahteva, da se o predlaganih spremembah nemudoma obvesti vse članice konzorcija CERO. 3. Občinski svet Občine Domžale predlaga, da občinska uprava predloži na eno od prihodnjih sej sveta predloge za dokončno ureditev dosedanjega odlagališča odpadkov v Dobu in predloge za določitev lokacije novega odlagališča za obdobje do izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki. Gradnja vodovoda Brdo-lnan - prioriteta Po umiku točke Obravnava in sprejem Sklepa o spremembi proračuna Občine Domžale za leto 2000, kjer svetniki niso bili zadovoljni z. gradivom, so brez. razprave sprejeli sklep o prioriteti razvojnih naložb na demografsko ogroženih območjih v naši občini in sicer je Občinski svet Občine Domžale ugotovil, da je investicija IZGRADNJA VODOVODA BRDO - IHAN utemeljena glede na sprejeli program investicij v komunalno infrastrukturo na demografsko ogroženem območju Občine Domžale in prioritetna glede na ostale investicije. Za investicijo so delno zagotovljena finančna sredstva tudi v proračunu Občine Domžale za leto 2000. Po umiku 5. točke je Občinski svet Občine Domžale po razpravi, v kateri so sodelovali: Janez Slibrič, SDS, Roman Lcnassi, SKD. Bogdan Osolin, SKD. Marko Vresk, LDS, Janez Grmck, SDS in krajšem odmoru predlog Janeza Stibriča, SDS, z, večino sprejel stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o ureditvenem načrtu območja V 4 PARK, svetniki pa niso sprejeli dveh' predlogov Janeza Stibriča. SDS. ki je predlagal, da se pred nadaljevanjem obravnave osnutka odloka sanira opuščeno odlagališče v celoti in da se do dokončne sanacije uvede moratorij na gradnjo objektov na tem območju O realizaciji sklepov Zdravstvenega doma Gradivo je pripravil Zdravstveni dom Domžale, v razpravi je o njem. predvsem pa O nadzoru nad zdravstvenimi storitvami zasebnikov govorila Breda Kokalj Lim-bek, SKD, razpravljali pa so se Franci Gerbee, ZLSD, Janez Vasle, SKD in županja. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Poročilo direktorja Zdravstvenega doma Domžale o poslovanju in realizaciji sklepov, sprejetih na seji dne 26. maja 1999 v zadevi »Problematika novnega zdravstva Žale«. 2. Občinski svet Občine žale zahteva, da zasebni Mag. Viktor Jemec, kandidat za ravnatelja Srednje šole Domžale, ob njem svetnik SLS Jurij Berlot, ii usmeritve na področju os- ihčini Dom- Dom-zobo- zdravniki, ki opravljajo dejavnost na podlagi koncesije v občini Domžale, predložijo svoje skupno poročilo o izvajanju dejavnosti na podlagi koncesije in problematiki zobozdravstvenega varstva občanov v občini Domžale in ga skupaj z mnenjem Zdravstvenega doma Domžale predložijo Občinskemu svetu najkasneje do 30. 9. 2000. 3. Zdravstveni dom Domžale naj do 31. 12. 2000 predloži Občinskemu svetu Občine Domžale poročilo o najpomembnejših ugotovitvah o zdravstvenem stanju prebivalstva in ključnih problemih na tem področju. Povečanje cene programov vrtcev Po sprejemu odlokov o ustanovitvah javnih zavodov (25 ZA) so se lotili povečanja cen programov Vrtec, h kateremu je uvodno informacijo podala Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, ki je na pobudo odborov pripravil tudi dodatno gradivo. Razpravljali so: Roman Lcnassi, SKD, Andreja Jarc-PogaCnik, ZLSD, Jurij Berlot, SLS, Franci Gerbee, ZLSD ter županja. S 17 glasovi ZA in 8 PROTI so sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejema povečanje cen programov vrtcev od 1. julija 2000, in sicer: Otroci do 3 let .................................... 54.328,00 SIT Družinsko varstvo................................ 56.507,00 SIT Otroci od 3 let dalje ...................... 45.478,00 srr Otroci s posebnimi potrebami .... 197.316.00 SIT Občinski svet Občine Domžale je nato sprejel soglasje k Sistemizaciji delovnih mest za »Vrtec I )omžale«. Odlok o štipendiranju Občinski svet Občine Domžale je po razpravi Jurija Berlola. SLS. Martine Urhanija, SDS, Franca Po/nica. DeSUS ter /upanje sprejel Odlok o stipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale v prvi obravnavi in ugotovili njegovo primernost za nadaljnjo obravnavo. Brez razprave je skupaj / dvema amandmajema Občinski svet daje in kolektivne pogodbe ter preverili pogoje dela za zaposlene prodajalec « 2. Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o določitvi dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale, skupaj s sprejetim amandmajem. Ker je bila ura že krepko čez 21., so se svetniki in svetnice odločili, da 16. sejo nadaljujejo čez teden dni. 16. sejo si bomo zapomnili zaradi vsebinskih točk. pa tudi zaradi novice o izvolitvi nove Vlade RS, v kateri je minister za de- Novi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Miha Brejc lo, družino in socialne zadeve dr. Miha Brejc. Novico so nekateri svetniki zalili s šampanjcem. ODGOVORNA UREDNICA Dnevni red 16. seje: 1. Volitve in imenovanja: • Obravnava in sprejem Sklepa o izdaji mnenja Ii kandidaturi za ravnateljico »Vrtca« Domžale • Obravnava in sprejem Sklepa o izdaji mnenja, h kandidaturi za ravnatelja »Srednja sole Domžale« 2. Obravnava in sprejem Informacije 0 poteku projekta CERO 3. Obravnava in sprejem Sklepa o spremembi proračuna Občine Domžale za leto 2000 4. Obravnava in sprejem Sklepa o prioriteti razvojnih naložb na demografsko ogroženih območjih v občini Domžale 5. Obravnava in sprejem Sklepa o prodaji poslovnega deleža Občine Domžale v podjetju GEOPJJN, d.o.o., Ljubljana 6. Obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov / javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o ureditvenem načrtu območja V 4 PARK 7. Obravnava in sprejem Poročila o realizaciji sklepov Zdravstvenega doma Domžale (6. seja Občinskega sveta) 8. Obravnava in sprejem predloga: • Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale. • Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Roje, • Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi Knjižnici: Domžale, • Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi Glasbene šole Domžale in • Odloka o spremembah Odloka 0 ustanovitvi javnega vzgoj-novarstvenega zavoda »Vrtec« Domžale - vse skrajšani postopek 9. Obravnava in sprejem predloga povečanja cen programov vrtcev 10. Obravnava in sprejem Sklepa o izdaji soglasja k sistemizaciji delovnih mest za Vrtec Domžale 11. Obravnava in sprejem Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale -prva obravnava 12. Obravnava in sprejem Odloka o komunalnih taksah v občini Domžale - druga obravnava 13. Obravnava in sprejem (žd-loka o določitvi dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale - druga obravnava 14. Obravnava iti sprejem Odloka 0 merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, RS katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini Domžale - druga obravnava 15. Obravnava in sprejem predloga porabe sredstev iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za potrebe avtoceste za leto 2000 16. Obravnava in sprejem Pravilnika o spremembah Pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov - hitri postopek 17. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Ljubljanska 69 1230 Domžale tel.:714-251 OBVESTILO KMETOM V OBČINI DOMŽALE Obveščamo kmete iz območja občine Domžale, da znašajo premije za regresiranje semenske koruze, ki jo Občina Domžale plačuje kot subvencijo: 1 kg 120,00 SIT 25.000 zrn 1 000,00 SIT 40.000 zrn 1 600,00 SIT 50.000 zrn 2.000,00 SIT premije za regresiranje pšenice pa 30,00 SIT na kilogram pšenice. Premije za regresiranje semenske koruze in pšenice se izplačujejo na podlagi prejetih računov oziroma dokazil o plačilu Za informacije lahko pokličite ga. Petro Grkman, tel. 714-251 KAKŠNA BO POT ODPADKOV V PRIHODNJE? 160.000 i/uro * T OOI ur. ANI t OlTANKA mitstmAiitjiA OOPAOTOVN.UMIfNO 0»»»»*OV'«JWJ«»»* »,C,«,A*A OOCADKOV OtPONMO V tOPlOTNO IN ____m^^MNNBM ZDRAVSTVO IN SOCIALA stran w Ustanovljen voditelj skupnosti Srečanje v Domžalah Obisk Don Pierina V soboto 27. maja je obiskal Domžale don Pierino Gel-mini, dobro znani duhovnik iz Italije, ki že 35 let po vsem svetu ustanavlja in vodi preko 230 skupnosti za pomoč zasvojenim, predvsem z drogo. Bistvo njegovega programa je, da se mora vsak prostovoM,no in zavestno odločiti po najmanj šestmesečni abstinenci za vstop v to skupnost in da jo vedno lahko zapusti. Skupnost Srečanje je šola za samostojno življenje in zato vladata v njih najstrožja disciplina in red. Don Pierino se pozdravlja s podžupanom ?. Romanom Kurmanškom in go. Majdo bacnik. Don Pierino s pomočo prevajalke razlaga sosedu g. Lovšetu kako deluje skupnost in poudarja, da v nobenem primeru na sosede ne deluje moteče. Don Pierino si je prišel v Domžale ogladat hišo za predvideno žensko skupnost, ki je bivši ženski samostan in je sedaj v lasti Slovenske Karitas. Bil je. kot vedno, dobro razpoložen tokrat pa še posebej, saj je prejšnji veCer ob navdušenem sprejemu domačinov odprl novo skupnost v Čadergu nad Tolminom. Okrog 12. ure se je pripeljal v Stob, kjer smo ga pričakali predstavniki župnije in Karitasa z župnikom g Antonom Perčičem in kaplanom g Damjanom Štihom, iz občine ga je pozdravil podžupan g. Roman Kurmanšek in tudi nekaj bližnjih sosedov mu je prišlo izrazit dobrodošlico. Ogleda hiše in vrta so se udeležili tudi gospa dr. Majda Zbačnik-Kragelj, državna poslanka in predsednica parlamentarnega odbora za družino, g. Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske Karitas in portoroški Župnik g Franc Prelc. Don Pierino in vsi, ki so si hišo ogledali, so bili zelo zadovoljni, saj so prostori nadvse primerni za Žensko skupnost in v celoti opremljeni. Šolske sestre sv. Frančiška-Kris-tusa Kralja so namreč vso opremo, posodje, orodje in celo šivalne stroje pustile v hiši in jih namenile za skupnost. Ostala je tudi kapela sv. Jožefa in tako bo tudi za naprej lahko vsak teden sv. maša v tej kapeli, s tem pa bo ostal duhovni vpliv te hiše enak, kot je bil do sedaj. Podžupan g Kurmanšek je v pozdravu poudaril, da se občina Domžale zaveda problematike drog, ki pogubno vpliva predvsem na mlade in da že na več področjih poskuša pomagati reševati to problematiko. Največ do sedaj je prav gotovo naredila s preventivo, s tem da je ustanovila Mladinski center in da finančno podpira tudi druge programe, kot na primer MIC Luka, ki ga vodi Župnijska Karitas Domžale. Ti so naravnani v motiviranje mladih za pozitivne vrednote in koristno izrabljanje prostega časa. Prav tako pa je prepričan, da bo občina podprla sedaj tudi program za pomoč tistim zasvojenim, ki se želijo vrniti v normalno življenje. Enakega mnenja je namreč tudi gospa županja Cveta Zalokar Oražem in predsednik KS Venclja Perka g. Janez UlCar. Zanimivo je, da je pri ustanavljanju tovrstnih skupnosti v zaćetku vedno pri sosedih in domačinih določena nenaklonjenost ali nasprotovanje, za kar pa je krivo predvsem nepoznavanje resničnega stanja ter Neposredni sosedi Jelka in Klementa Habjan, ki podpirata ustanovitev skupnosti, v razgovoru z generalnim tajnikom Slovenske Karitas g. Imrom Jerebicom. strah, da bi takšna skupnost z mamili okužila Se zdravo- mladino. Ko ljudje po različnih predstavitvah, ogledih drugih skupnosti, ki že delujejo in pričevanjih že ozdravljenih spoznajo, da to ni tako in da je ravno obratno, z veliko odprtostjo sprejmejo tako skupnost v svoje okolje. Globoko sem prepričan, da pri tem tudi v Domžalah ne bodo izjeme, saj verjamem v srčno kulturo in dobroto naših ljudi. FRANC HERLE Župnijska. karitas Domžale ! I l Vas vabi na dobrodelni koncert I v sredo, kdor i ijulimn i sHiji'insmi. ima \nlm nekaj, kar lahkoda. Generalni pokrovltel) koncerta: I 1 KREKOVA BANKA SKUPAJ NA POTI 21. junija 2000 ob 20. uri \ hali koiiiiiiialfi4feoit i en! ni llomfcifc. \n\l opiti liodo: DOMŽALSKI ROGISTI, ANSAMBEL SLAPOVI, KARMIN STAVEC, OTROŠKI CERKVENI ZBORČ1K DOMŽALE, PEVSKI ZBOR LIMBAR MORAVČE, VESELI PLANSARJl, FOLKLORNA SKUPINA MENGEŠ, ANSAMBEL NAGELJ, JOŽI KALISNIK IN BOŽO MATIĆIĆ. hn tv m,i In juri SfilK (listu pokrovitelji koncerti sta: g. nadškof mag. Stanislav ttocovar In Občina Domžal«. /lirami \ml\lui limiti namenjena m \wmw ljudem \ Miški iu mikno »Mimiie hrane srn ialno (iiirti/eiiili Ijmii PRODAJA VSTOPNICt VELE DOMŽALE IN ŽUPNIJSKI URADI. v Pogovor z go. Nušo Sink, direktorico Centra za socialno delo Domžale Ob zakonsko določenih nalogah tudi vrsta dodatnih programov Če ste redni bralce oz. bralka SLAMNIKA, ste lahko opazili, da smo v zadnjih dveh številkah objavili prispevke o področju socialnega dela, ki ju je prispevala ga. Irena Tonkli s Centra za socialno delo Domžale. S prispevki z omenjeno tematiko bomo nadaljevali, danes pa smo se odločili, da vam oh pomoči g. Nušc Šink. direktorice Centra za socialno delo, podrobneje predstavimo vlogo in delo našega centra, ki ga najdete sredi Domžal - oh avtobusni postaji na Ljubljanski 70, njegove probleme, v članku pa boste morda našli tudi kakšno koristno informacijo za vsakdanjo rabo. Katere socialno-varstvene storitve opravlja vaš center? Po ustanovitvenih aktih in statutu je naš center javni zavod, katerega ustanovitelj je Vlada RS. zadolženi pa smo za opravljanje naslednjih storitev: izvrševanje javnih pooblastil, storitve socialne preventive, storitve prve socialne pomoči, storitve pomoči družini na dom, storitve osebne pomoči, storitve družini na domu, organiziranje skup-nostnih akcij za socialno ogrožene skupine prebivalstva ter organiziranje javnih del. Katero območje pokrivate? Pokrivamo območje nekdanje občine Domžale, kar pomeni: občine Domtale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin in se z njimi tudi dogovarjamo o uresničenju storitev, ki so v občinski pristojnosti. Ali razen vas še kdo izvaja omenjene storitve? Ne. Ugotavljamo namreč, da mreža izvajalcev na območju, ki ga pokriva naš center, Se ni razvita, zato ostajamo izključni izvajalec navedenih socialno-varstvenih storitev z izjemo storitev socialne preventive, ki jih izvajajo različna humanitarna društva, centri in drugi. Koliko ljudi je vaš center obiskalo v letu 1999 in po katerih storitvah so največ spraševali? Točne evidence, koliko ljudi nas je obiskalo, nimamo, saj beležimo le obiskovalec, ki vlagajo pisne vloge, ne pa vseh tistih, ki sc le oglasijo s kakšnim vprašanjem, jih je pa veliko. V letu 1999 smo imeli 2392 arhivskih spisov na socialnem področju ter 9247 spisov na področju družinskih prejemkov (otroški dodatki, nadomestila porodniških dopustov), izdali smo 10.525 odločb, od tega 88% s področja družinskih prejemkov, 10% je socialnih pomoči, najbolj zahtevno delo pa je povezano v zvezi z ukrepi in posegi v družino zaradi zaščite otrok ali drugih ogroženih skupin - prebivalcev. To delo je strokovno zelo zahtevno, postopki so dolgotrajni in zapleteni, vselej pa zasledujemo cilje, da ima prednost pred ukrepanjem svetovalno in terapevtsko strokovno delo z družino. Na katerem področju potrebe po vaših storitvah najbolj naraščajo? Najbolj naraščajo potrebe po pomoči na domu. Tako smo v letu 1999 nudili pomoč 89 občanom, kar je 12 odstotkov več kot v letu 1998 in petkrat več kot v letu 1996, ko smo pričeli s to dejavnostjo. Razvija sc tudi program socialnega učenja, ki ga kot storitev uvrščamo med storitve pomoči za dom po zakonu o socialnem varstvu in nam je program tudi v veliko pomoč pri naši redni dejavnosti in ukrepanju v smislu zaščite otrok in družine kot našega javnega pooblastila. Kako se odzivate na stalno povečevanje pomoči na domu ? Vse večji obseg pomoči na domu, ki zahteva čisto specifičen in samostojen koncept organizacije dela, nam povzroča največ težav. Stalno povečevanje potreb zahteva tudi povečanje števila negovalk, eden izmed pogojev za nadaljnje izvajanje pomoči rta domu pa jc tudi nujno potrebno zaposliti enega strokovnega delavca ter vsaj delno računov metra globoki vodi brez vseh pripomočkov ali stiskanja za nos. Najboljša nagrada za delo vaditelja plavanja je velik napredek in veselje, ki so ga pokazali otroci skozi tečaj. In kaj vama v zameno ponuja CZM? Nina: CZM celo leto izvaja različne dejavnosti, ki so namenjene mladim vseh starosti. Naj jih naštejem le nekaj: seminar retorike za animator-je, razne delavnice, instrukcije, tečaje, druženja z mladimi iz cele Slovenije (pa tudi iz drugod), npr. veslanje po Ljubljanici, izobraževalni vikend na Vojskem nad Idrijo, seveda potovanja v tujino, ki zajemajo tako strokovne ekskurzije in jezikovne tečaje. Simon: Pomembno se mi zdi, da so v CZM pripravljeni slediti našim idejam. Naj izkoristim tale pogovor še za povabilo mladim umetnikom, ki so morda spregledali javni razpis za objavo pesmi in proze ter likovnih del v knjigi, ki bo letos že tretja po vrsti. Vsem, ki se zanimate za potovanja in jezikovna izobraževanja, pa še tole sporočilo: povprašajte po telefonu 726-600 ali 715-105 in morda boste hoteli izkoristiti priložnost. Udeležila sem se zaključka projekta, na katerem so »delfinčki« prejeli svoja priznanja. Iskrice v očeh staršev in rnalih plavalcev so bile največja Zahvala Nini. Katji in Simonu, da jim ni bilo žal prostih sobot in nedelj, ki so jih darovali. LILI JAZBEC Otrok naj bi zaupal staršem Otroci imajo ogromno razvojnih značilnosti in strahov, ki se pojavljajo skladno z razvojem. Eden takšnih strahov je »zapustitveni strah«. Pojavi se že kmalu kot 8-mcsečna bojazen, kot ga nekateri imenujejo, ko malček, star okrog 8 mesecev, noče nikamor drugam, le k mamici in jo mora imeti ves čas pred očmi l>a otrokom ne bi strahu še okrepili, smo čim več z njim, a kaj, ko to vedno m mo goče. Kaj storili? Starši problem rešujejo tako, da otroka pustijo drugi - otroku ljubi - ose bi, npr. očetu, babici... Zelo dobro, ampak kaj pa kasneje, pri starosti približno dveh let, ko se »/.apustitveni strah« spet pojavi, starši imajo službo, otrok pa je že zrelejši in njegova čustva kompleksnejša. Otrok joiia, ko mora v vrtec ali varstvo, otrok joka. ko gre mama v trgovino... Kaj storiti? Če se da, potem otroka vzamemo s sabo, če pa to ne gre, imamo problem. Nekateri starši pač gredo in pustijo jokajočega otroka, kol da ni nič (čeprav jih morda ves dan skrbi!). Drugi ga zamotijo z igro in medtem izginejo, s čimer pomagajo predvsem sebi, saj imajo občutek, da otrok ne joka. Spet drugi si vzamejo čas in otroku stvari razložijo. Otrok pa vseeno joka. »Saj sem ti povedal, da pridem!« obupavajo starši. Marsikdo se vpraša, kaj je narobe, zakaj naenkrat joka, prej pa ni nikoli? Je morda kaj narobe z varstvom?... Zakaj otrok staršem ne zaupa? Ni nujno, da jim ne zaupa, ampak boji se ostati sam. Če pa starši otroka večkrat izigrajo, potem pa jim najbrž tudi ne zaupa V obdobju »zapus-titvenega strahu« bo najbrž jokal vsak otrok, ne glede na to, kako z njim ravnajo starši. Največja napaka, ki jo delajo starši, je, da otroku rečejo: »Saj ne grem!« potem pa izginejo, ko otrok ne opazi. Tak otrok se čuti ogoljufanega in se bo še bolj čvrsto oklenil staršev, poleg tega pa jih bo ves čas igre »nadzoroval«. Bal se bo vedno, tudi takrat, ko starši ne bodo imeli namena oditi. V nasprotju bo otrok, ki mu bodo starši povedali: »Grem, a zagotovo pridem!«, jokal, vendar bo zgradil zaupanje na tem. da starši zares pridejo in gredo le takrat, ko to napovejo. Če pa poleg odhoda otroku se poveste, kdo bo ta čas pazil da se mu ne bo nič hudega zgodilo, koliko časa vas ne bo (čeprav otrok ne pozna na uro!), bo otrok dobil občutek, da ste poskrbeli za vse in se bo kljub morebitnemu joku hitreje potolažil in počutil varnega Vsekakor pa vas ne bo nadzoroval ves čas, ko boste ob njem in zajokal za vsak premik, ki ga boste izvedli. Zgodi se tudi, da vas otrok neštetokrat vpraša: »A' prideš?« Neštetokrat mu odgovorite: »Da, zagotovo pridem!« Naj vas otrok s svojimi ponavljajočimi vprašanji ne vznemiri toliko, da bi vam popustili živci in mu rekli - NI:! Če imate do volj, ga vprašajte: »Kaj pa ti misliš?« Otrok bo najbrž rekel: »Da prideš!« »Torej si me dobro slišal, prav imaš.« Tako se dialog konča. Otrok samo preverja in neštetokrat želi slišati isto, saj s tem tolaži in se bori s svojim strahom. Starši, ki otrokova čustva »ignorirajo«, pa lahko dosežejo otrokovo zaprtost vase: »Zakaj bi povedal, saj jim je vseeno in jih ne zanima,« si lahko kasneje misli otrok. Zelo lepo je. če imamo starše, ki jim zaupamo, saj so starši lahko edine osebe, ki bodo vedno delali v korist otroka in pri tem zanemarili celo svoje koristi. Težko je pustiti joka jočega otroka, a vedno se zares ne da pomagati. Kratkoročno ga lahko podkupite npr. s sladkarijo, pa varn bo všeč, ko bo vsako jutro zahteval vrečko bonbonov pred odhodom v vrtec in bo kasneje jokal Se zato, ker mu je niste kupili in še kasneje zaradi bolečih obiskov pri zobozdravniku? Najbrž ne. Zelo dobro je. če se z otrokom dogovorite - naredite kompro mis: »Res, da grem v službo in me ne bo, vendar pa si bom popoldne vzel čas in se igral s tabo. kolikor boš želel.« Tako bosta oba zadovoljna. Najbrž ni treba povedati, da si morate popoldne res vzeti čas, sicer niste izpolnili obljube in imate spet problem. Strah pomagajo premagovati tudi rituali oziroma določen dnevni red, saj otroku lahko poveste, kdaj pridete. Npr.: »Najprej se boš igral, potem boš jedel kosilo in po kosilu te pridem iskat...« ipd. Ko pridete po otroka, ga nagradite z objemom, pohvalite ga za pogum in se pogovorile z njim o tem, kaj je doživel. Tudi če otrok šc ne govori oziroma ne uporablja besed, dveletni otrok razume, kaj mu pripovedujete, pa čeprav zraven le veselo gleda in krili z rokami. Tako bo otrok srečen in sc bo čutil ljubljenega in varnega, saj vam ni vseeno, kako je z njim, in prav jc. da tO ve Dolgoročno je najbolj učinkovito graditi zaupanje. Naj še omenim, da ste otrokov prvi in najpomembnejši zgled. Če vam bo otrok zaupal, se bo trudil, da boste tudi vi njemu lahko zaupali NINA MAV HROVAT HB33 SLAMNIK - LDS LIBERALNA DfiMOKHACUA r,tfM:NlJ£ .(BSRALNA DO*OKRAOJA SLOVENIJE Od bolnice Franje, do HE 2 in Kekca Ob rednem sestajanju in obravnavanju aktualnih tem člani LDS Dob vsako leto organizirajo tudi ogled dela Slovenije, v katerem poiščejo naravne, kulturne in druge znamenitosti, obisk pa izkoristijo tudi za navezavo stikov s podobnimi organizacijami v posameznem delu naše domovine. Tako so se sredi junija člani LDS, skupaj z najbližjimi družinskimi člani, odpravili »raziskovat« del Primorske. Po srečanju z Visoško domačijo in znanim slovenskim pisateljem Ivanom Tavčarjem, je bita prva daljša postaja znamenita bolnica Franja, ki s svojo zgodovino vedno znova dokazuje, kako pomembna jc enotnost in sodelovanje ljudi. Seznanili smo se z opremo in pomenom posameznega objekta in se nato napotili proti gradbišču Doblar 2 in Plave 2. ki sta bili tokrat osrednja točka ekskurzije. Po ogledu bodoče strojnice, ki že dobiva končne oblike, nas jc prijazni vodič seznanil z najsodobnejšo tehnologijo gradnje tunelov. Izvedba gradbenih del pri tunelih, po katerih bo iz zajetij Most na Soči in Ajda tekla voda na novi hitroelektrarni Doblar 2 in Plave 2, jc bila na osnovi javnega razpisa dodeljena mešani družbi Primorje, SCT in Joint Venture. Na gradbišču dela okoli 100 delavcev različnih narodnosti, tako da je pogovorni jezik kar angleščina Pred dvema letoma so začeli s pripravljalnimi deli, v okviru katerih so izdelali tudi posebni varovalni zid. ki jih varuje pred poplavami bližnje Soče. Soča jih je v času gradnje že presenetila in s svojimi ogromnimi količinami vode poplavila gradbišče. Najtežja dela so jih čakala na začetku gradnje nekaj metrov več kol 6 km dolgega predora. Vodič nam jc povedal, da v najboljših dneh izkopljejo in zaščitijo do 50 metrov tunela in pričakujejo, da bo tunel prebit do konca meseca junija. Delajo v dveh izmenah, širina tunela je 6,4 metra, na vprašanje o začetku dela novih hidroelektrarn pa šc ni imel ločnega podatka, saj je pred njenim zagonom postoriti še marsikaj. Nova tehnologija ima velike prednosti, med katerimi je najpomembnejša skoraj 100 % varnost delavcev, velika hitrost prebijanja tunela in uporaba najsodobnejših tehnik. Vse to omogoča 170 m dolga kompozicija, v okviru katere je vse -od modernega vrtalnika. do vagonov, ki odvažajo izvrtani material, do velikih štiri tone težkih betonskih plošč za zaščito tunela, ki jih bodo ob koncu zapolnili s cementnim mlekom in tako zagotovili ne-prepustnost. Radovedni obiskovalci smo postavili več vprašanj zlasti v zvezi s posameznimi termini, varnostjo na gradbišču in sodelovanjem delavcev različnih narodnosti. Največje doživetje za vse udeležence je bil pogled v notranjost tunela, kamor so nas s posebnim vlakcem odpeljali prijazni gostitelji. V škornjih, rumenih plaščih in z rumenimi zaščitnimi čeladami, smo bili videti kot pravi gradbeniki, obisk trebuha tunela pa je za vse udeležence pomenil enkratno doživetje. Po vrnitvi iz prijetno hlajenega predora smo se z avtobusom odpeljali na praznik češenj v Goriška Brda. Češnje so našle mesto v torbah vseh udeležencev, ki pa smo bili malce presenečeni nad visoko ceno tega sladkega sadeža, ki se ni skoraj nič razlikovala od cene na naših tržnicah. Prijetno potepanje smo zaključili na Kckcu, prijetni turistični točki nad Novo Gorico, z dogovorom, da z uresničevanjem programa LDS Dob nadaljujemo jeseni. LDS Dob Miran Potrč na srečanju članov Združene liste socialnih demokratov Območni odbor Združene liste socialnih demokratov je 1. junija v Moravčah pri lovski koči pripravil vsakoletno neformalno srečanje svojih članov in prijateljev. Na srečanje so povabili tudi poslanca v Državnem zboru Mirana Potrča, ki je v prijetnem okolju orisal trenutno politično stanje v Državnem zboru in odgovarjal na vprašanja udeležencev. Med drugim je povedal, da so poslanci po rezultatu glasovanja za novega mandatarja pod velikim pritiskom in da je normalno delo Državnega zbora oležkočeno. Združena lista ni podprla Bajukove vlade in Potrč meni, da je nesmiselno sprenevedanje, da so ministri, ki jih jc predlagal, strokovni in nepolitični. Nasprotno, Potrč jih je celo označil kol »politične jastrebe«, ki so jim položaji in oblast pomembnejši od blaginje države. Zavzel se je tudi za javno glasovanje, ki bi prekinilo dosedanje špekulacije in ustvarjanje nezaupanja v poslance in njihove odločitve. Kar zadeva Združeno listo socialnih demokratov ni nobenega dvoma in neenotnosti! Namesto notranjih bojev bi ljudem morali dati možnost, da bi sc na volitvah sami odločili o pričakovanih spremembah na bolje. Zato pa bodo jesenske volitve prelomnega pomena. Cilj je zmaga levosredinske politike in oblikovanje nove vlade. Tudi Evropa ima namreč dosedanjo koalicijo LDS + SLS za desnosredinsko. Predsednik območne organizacije Franci Gerbec pa je povedal, da so na volitve na nivoju območne organizacije že pripravljeni. KRISTINA BRODNIK ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov ZLSD v Mostecu Združena lista socialnih demokratov je tudi letos v Mostecu pripravila tradicionalno srečanje strankinih članov in simpatizer-jev in tako končala enotedensko praznovanje Dneva stranke 2000. Med več tisoč udeleženci smo bili v Mostecu zelo dobro zastopani tudi člani ZLSD iz domžalske organizacije, ki smo se predstavljali na posebni stojnici. Delili smo promocijsko gradivo, predstavljali zgodovinske in kulturne značilnosti območja, na katerem delujemo, srečanje pa izkoristili tudi za izmenjavo izkušenj in za družabnost. Vrhunec prireditve je bil nagovor predsednika ZLSD Boruta Pahorja, ki je med drugim povedal, da si stranka prizadeva za čimprejšnje volitve, saj po njegovem mnenju »Slovenija izgublja čas z nekoristnim bojem za oblast, v katerem ni ne časa ne energije za reševanje stvarnih problemov«. Povedal je še, da ima ZLSD program vlade za obdobje 2000 do 2004, ugledno listo kandidatk in kandidatov za državni zbor, pripravlja ministrsko ekipo in je politično enotna, vodstvo stranke pa deluje kot uigrana ekipa, v kateri ima vsak svojo nalogo in odgovornost za uspeh stranke. ZLSD tako ponuja pot gospodarskih in socialnih reform, ki naj Slovenijo utrdijo kot politično stabilno, pravno varno gospodarsko uspešno in socialno varno državo. Tega sicer ni mogoče doseči čez noč, je povedal predsednik ZLSD, jc pa mogoče s pametno, strpno in povezovalno politiko korak za korakom ob zaupanju ljudi in trdnem socialnem partnerstvu delodajalcev, sindikatov in države narediti premik, ki bo Sloveniji odprl pol med najrazvitejše evropske narode in države. Svoj nagovor jc končal z besedami, da bo stranka prijetno presenečenje letošnjih volitev. ZLSD Okrogla miza: Ekologija Ravnanje ljudi z okoljem je čedalje bolj zaskrbljujoče, saj se uničuje naš življenjski ekosistem, ki pa ga očitno vsak posameznik ne ceni. Tako evropska unija namenja svojim članicam kot tudi partnericam denarno pomoč v različnih skladih. Lani je tako evropska unija zagotovila dva nova pomembna vira financiranja in sicer na področju okolja - program ISPA, inštrument pridružitvene strukturne politike ter razvoj podeželja - program sapard. Tako je za projekt ISPA namenila v šestih letih od leta 2000 do 2006 1,040 milijarde evrov in sicer vsem desetim kandidatkam za vstop v evropsko unijo. Slovenija naj bi prvotno dobila 2 odstotka sredstev, a se je obrnilo drugače in bo prejela le I odstotek. Projekt ISPA obsega preskrbo s pitno vodo, ravnanje z odpadnimi vodami, ravnanje z odpadki in kakovost zraka ter gradnjo železnic. Zelo zaskrbljujoči podatki pa so tudi pri ravnanju z okoljem. Vsako leto morajo inšpektorji opraviti vse več pregledov, žal pa so kazni za kršitelje izredno majhne. Leta 1999 je inšpektorat za okolje in prostor ugotovil naslednje stanje za Slovenijo. Kar zadeva onesnaženje s tehnološkimi odpadnimi vodami in toploto, je imelo vodog-nospodarska soglasja samo dobrih 52% zavezancev, vodnogospodarska dovoljenja le 12%, prijave za takso pa so upravičenci, poslali v 65% primerih. Urejene emisije ima le 40% zavezancev, ukrepi so bili dodeljeni kar tretjini le teh. Od 125 komunalno čistilnih naprav jih ima 85% pridobljena vodnogospodarska soglasja, dovoljenja le dobrih 13%, urejene emisije so le pri polovici teh, sanacijske ukrepe pa je komisija odredila petini teh. Inšpektorji so pregledali 104 čistilne naprave v zvezi z blatom, evidenco o blatu vodi le 56%, največ tega pa se odlaga na komunalne deponije. Za odlaganje na kmetijske površine pa dovoljenja nima nobena čistilna naprava, tako da je inšpekcija ukrepala v 18-ih primerih. Pozitivno pa lahko štejemo le ravnanje z gozdovi v Sloveniji. V okolici mest so lani skrčili približno 312 hektarjev gozdov, gozdar- ska inšpekcija je podala okoli 20 kazenskih ovadb, ki pa jih je iz leta v leto manj. Tako so lani podali 400 predlogov k sodniku za prekrške ter 20 kazenskih ovadb, ki jih sodišče v 80% primerih ugodi in ugotovi krivdo, kazni pa so visoke - do leto dni zapora. Izdanih jc bilo 186 odločb za vzpostavitev prvotnega stanja - pri nedovoljenih posekih, ki jih storilci v glavnem spoštujejo. Površina gozdov se je povečala za 4650 hektarov v primerjavi z letom poprej in sedaj je pokritih 55% zemljišča Slovenije z gozdovi. Povečana je tudi lesna zaloga za 2%, stanje pa je stabilno ravno zaradi tega, ker ni bilo naravnih nesreč. Posek gozda v zasebni lasti je bil manjši za kar 24%, kar je zaskrbljujoče. V državnih gozdovih so izvedli vse načrtovane poseke, kar je pozitiven podatek za razvoj gozda. Sredstev pa je bilo tudi več za 10% kot leto poprej. V gozdovih pa ne manjka tudi nesreč. Zete/f* Lani jih je bilo 35 v zasebnih gozdovih in sicer kar osem smrtnih in 17 s težjimi poškodbami. Problem, ki ga bo potrebno rešiti pa je nedovoljena paša v gozdovih in to na področju Gorenjske in Štajerske in to seveda v državnih gozdovih. Država Slovenija pa začasno ne izpolnjuje žveplovega protokola, ki ga je ratificirala pred dvema letoma in sicer v nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla v zraku. Do 1. julija leta 2004 naj uskladijo emisijske vrednostni s strogimi mejnimi vrednostmi, ki veljajo za termoelektrarne in tudi druge vire tega strupenega plina v zraku. Zelo zaskrbljujoči podatki, ki naj dajo vedeti, da se ekosistem ne uničuje, temveč ga je potrebno obnavljati, zakar pa država in občine nimajo posluha - premalo denarja namenjeno ekološkim problemom. S pozdravi od stranke zelenih Slovenije -občinskega odbora Domžale URBAN ŽNIDARSIČ Volilni sistem in upoštevanje volje ljudstva. Zakaj mladi ne volijo? Mladi Socialdemokrati iz Domžal smo sc udeležili okrogle mize z naslovom »Volilni sistem in upoštevanje volje ljudstva. Zakaj mladi ne volijo?«, ki jc bila maja 2000 v prostorih Socialdemokratske stranke na Komcnskega 11 v Ljubljani. Pripravili sojo člani mestnega odbora SDM Ljubljana. Okrogle mize, ki jo je vodil predsednik MO SDM Ljubljana Anže Logar, so sc udeležili vsi politični podmladki, kot so: * Mladi forum združene liste (MFZL) - podmladek ZLSD * Mladi krščanski demokrati (MKD) - podmladek bivše SKD * Mladi liberalni demokrati (MLD) - podmladek LDS * Mladi Slovenske ljudske stranke (MSI.S) - podmladek bivše SLS in * Socialdemokratska mladina (SDM) - podmladek SDS V prvem delu okrogle mize »Volilni sistem in upoštevanje volje ljudstva« jc med udeleženci prihajalo do velikega razhajanja. Predstavniki Socialdemokratske mladine smo zagovarjali večinski volilni sistem, ki je dobil na referendumu največ glasov in ga je potrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije Naveza podmladkov ZLSD in LDS jc bila izrecno proti večinskemu volilnemu sistemu. To so utemeljevali z dejstvom, da ta sistem ni popoln in da ima veliko napak. Strinjali pa so sc, da noben volilni sistem ni popoln. Vseskozi so ponavljali, da volitve po večinskem sistemu ne bodo legitimne. Po vsem tem protestiranju proti večinskemu volilnemu sistemu s strani mladih LDS in ZD3D je predsednica Anja Bah SDM postavila zanimivo vprašanje, ki je bilo namenjeno podmladku LDS »Kako to, da so mladi liberalni demokrati proti večinskemu sistemu, kar jc v nasprotju s stališči in sprejetimi odločitvami Izvršilnega odbora LDS in Sveta LDS?« Po krajši in mučni tišini ter medsebojnem spogledovanju so odgovorili, da jim v statutu piše, da so samostojna politična organizacija in da ni nujno, da sc vedno strinjajo s svojim predsednikom Janezom Drnovškom. Ker je debata o volilnem sistemu zašla v slepo ulico, so podmladki SLS in SKD predlagali, da zaključijo s prvim delom okrogle mize in se lotijo drugega dela z naslovom »Zakaj mladi ne volijo?« Tudi v drugem delu se ni hilo moč izogniti volilnemu sistemu. V okviru razprave je predstavnik SDM z argumenti podal ugotovitev, da mladi ne volijo zato, ker celo poslanci ne upoštevajo volje ljudstva, odločbe Ustavnega sodišča in lastne ustave, za katero so glasovali leta 1991. S tem so bili mišljeni poslanci tako imenovane politične levice. Zaradi te ugotovitve je prišlo do ugovarjanja s strani podmladkov ZLSD in LDS. Ko se jc ozračje ohladilo, so se podmladki dogovorili, da bodo skušali najti najmanjši skupni imenovalec in nato postopoma oblikovati neko telo, ki bo neposredno apeliralo na zavest mladih, da so pomembni za družbo, da tudi njihov glas šteje in da imajo moč odločanja in spreminjanja v družbi. Vsi udeleženci so sc strinjali, da spori med podmladki mlade odvračajo od politike. Glede na to. da je bilo to prvo srečanje vseh političnih podmladkov do sedaj, so to okroglo mizo organizatorji in udeleženci označili kot zelo uspešno. Mladi socialdemokrati iz Domžal ne razumemo, zakaj stranke politične levice v Sloveniji žele na vsak način preprečiti volitve po večinskem sistemu in obdržati proporcionalni volilni sistem in sebi v prid spremenili itsla-vo. Ljudje so sc na referendumu namreč jasno odločili za večinski volilni sistem. Rezultat jc pokazal, da jc zanj volilo 45%, proti pa jih je bilo le 24% udeležencev referenduma. Za proporcionalni volilni sistem pa jc bilo le 26% ljudi, ki jih je bilo za ta volilni sistem in 36% proti. Poleg tega pa je Sc odločba Ustavnega sodiSča iz leta 1996, v kateri piše, da jc referendum legitimen in da jc bil izglasovan večinski volilni sistem ter da Državni zbor z uzakonitvijo volje ljudstva ne sme po nepotrebnem zavlačevati, temveč jo mora izpolniti v razumnem roku - v času, ki jc nujno potreben za potek Zakonodajnega postopka. RAJKO MIKLIČ Domžalski socialdemokrati podpiramo vlado dr. Bajuka Na redni seji domžalskega Izvršilnega odbora SDS je med drugim potekala debata o zadnjih dogodkih v Državnem zboru - predvsem seveda o izvolitvi dr. Bajuka za mandatarja in o volitvah ministrov nove vlade, ki jo je podprla Koalicija Slovenija. Vodstvo domžalske SDS je sprejelo stališče, da je bila kljub ponovljenemu glasovanju vlada pod vodstvom dr. Bajuka vsekakor izvoljena. Tako imamo v naših vrstah sedaj tudi ministra, to je vodja svetniške skupine SDS v domžalskem Občinskem svetu, dr. Miha Brejc. Če jc Slovenija pravna država, bi se zaplet, ki je nastal ob glasovanju in o katerem odloča Vrhovno sodišče, moral končati pozitivno za vlado dr. Bajuka in Koalicijo Slovenija. V nasprotnem primeru bo prišlo do velike politične krize v državi in do predčasnih volitev - za to si močno prizadevajo v LDS-u in Združeni listi ter seveda Dcsu-su, to pa si nadvse želi tudi poslanec Jelinčič. Nekaterim od njih gre samo za oblast za vsako ceno, kljub temu da sc socialna kriza navadnih državljanov povečuje, drugim pa za Utrinek možnost ponovne izvolitve v novo sestavo Državnega zbora, seveda po starem, proporcionalnem sistemu, kjer bi bila ponovno dana možnost, da manjšina vlada večini. Edina rešitev za Slovenijo so po mnenju domžalske SDS redne volitve po večinskem volilnem sistemu, ki so ga ljudje sprejeli na referendumu in ki jc z odločbo Ustavnega sodišča tudi edini legitimen. Sedanja nova vlada pod vodstvom dr. Bajuka je prva vlada v samostojni Sloveniji, v kateri ni več ministrov iz. strank politične kontinuitete preteklega režima (LDS, Združena lista). To je torej velika priložnost, da se prične razcvet naSe domovine, da zaveje nov veter ter da sc bo življenje večinskega dela prebivalcev naše države pričelo obračati na bolje Popkovina s preteklim režimom je sedaj, po nekaj letih, odkar smo postali samostojni, dokončno prerezana. Kljub temu uspehu pa se domžalski socialdemokrati zavedamo, da nas čaka še ogromno dela. Tudi na občinskem nivoju, kjer smo priča nerazumljivim odločitvam domžalske županje in svetnikov, ki jo podpirajo. Tudi tu bo očitno potreben nov veter, vsaj po mnenju številnih občanov, ki nam vse prevečkrat potožijo, da v naši občini ni Se nikoli bilo tako slabo, kol jc sedaj. Dobivamo ludi ogrormno informacij v najrazličnejših oblikah, iz katerih je razvidno, na kakšen način si sedanja politična garnitura, ki trenutno vlada v naši občini, želi tudi v bodoče preko kadrovskih zamenjav ali takšnih in drugačnih postopkov obdržati oblast za vsako ceno. V SDS-u smo vedno pripravljeni prisluhnili problemom, ki tarejo občane in tudi njihovim predlogom za lepše in kvalitetnejše življenje v naši občini. Tovrstne pobude in predloge nato poizkušamo realizirati prek občinske- s seje IO SDS Domžale SDS DOMŽALSKI SOCIALDEMOKRATI ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN OBČANKAM OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE. Mladi socialdemokrati iz Domžal vabimo vse občane na 2. tradicionalni kolesarski izlet v Kamniško Bistrico, ki bo v nedeljo, 25. junija 2000. Zbrali se bomo pred blagovnico Vele v Domžalah ob 9. uri. Pridite primerno oblečeni in s seboj prinesite dobro voljo. V primeru dežja izlet odpade. ga sveta ali v posameznih odborih in komisijah občinskega sveta, kjer imamo naše predstavnike. Zadnji dogodki okrog gradnje Doma starejših občanov na Viru pa so zgovoren dokaz, kako malo jc županji in strankam, ki so jo podprle, za varno naložen denar davkoplačevalcev. Važnejši jim je izražen interes določenih posameznikov, ki jim gre predvsem za osebno okoriščanje. Domžalski socialdemokrati sc skupaj s svetniki SKD zato prizadevamo in si homo prizadevali tudi v bodoče za taksno socialno in pravno državo ter občino, ki bo služila državljanom oz. občanom, sposobnim inovatorjem, posameznikom - podjetnikom in podjetjem pa mora biti omogočena možnost razvoja in razcveta. Vodstvo domžalske SDS jc tudi v celoti podprlo zadnje odločitve svetnikov SDS, ki sc nanašajo na problematiko izgradnje doma starejših občanov na Viru in je bilo soglasnega mnenja, da mora občinski Nadzorni odbor temeljito preveriti vse postopke v zvezi s to problematiko ter seveda ustrezno ukrepati. JANEZ STIBRIČ stran DRUŠTVA SE PREDSTAVLJAJO ■i Potepanje po Toskani Komaj smo si slušateljicc in slušatelji Društva za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju LIPA Domžale oddahnili od Dunaja, žeje krožilo vabilo za izlet v Toska-no. Trenutek razmisleka, pogled v denarnico in seznam se je začel polniti. 12. maja ob pol Štirih zjutraj smo odraj-žali. Ko so Domžale Se spokojno spale, smo se vkrcali v avtobus agencije .lereb, kjer sta nas pozdravila prijazna vodička Jerica in Šofer Janez. / dobro voljo in polni pričakovanj smo sc odpeljali dogodivščinam naproti. Po dolgi vožnji smo si najprej ogledali Firence, kjer umetnost gleda z vsakega vogala. Reka Arno je mirno prenašala že kar velik naval turistov na starem mostu Ponte Vecchio, ki med drugo svetovno vojno v Firencah edini ni bil porušen. Novih moči smo si nabrali v mestecu Montecatini Terme. Naspani in spočili smo naslednji dan uživali v srednjeveški arhitekturi Siene in mesta stolpov San Gimigna-na. Polni vtisov in novih načrtov smo sc zadovoljni vračali Lepo je biti list naSc LIPE. Pridružite se nam. JANKA JERMAN 0 delu društva upokojencev Vir Upokojenci Vira smo tudi letos sodelovali v čistilni akciji. Kot vsako leto smo se tudi letos lotili sprehajalne poti med moslovi ob levem bregu Kamniške Bistrice. Ugotovili smo sicer, da je bilo letos manj smeti, pasjih iztrebkov pa je še vedno veliko preveč in mora vsak, ki le malo stopi stran s poti (pri pobiranju smeti pa je to pogosto), paziti, da ne pohodi »spominka«. Po akciji smo KS Toma Brejca Vir predlagali, naj ob sprehajalno pot. Se posebno ob vse tri mostove, namesti vsaj nekaj košev za smeti in klopi, na katerih bi si, predvsem starejši sprehajalci, vsaj malo odpočili. Upamo, da bo naša prošnja uslišana. Pozivamo pa vse prebivalce občine Domžale, naj bolj pazijo na naravo in naj vsak res »pometa pred svojim pragom« in naj ne odnaša odvečnih vej, grmičkov, papirja in druge nesnage izpred domače hiše na obrežje vode. ki je po našem mnenju že dovolj onesnažena in bomo morali napeti vse sile, da jo bomo vsaj delno ponovno »obudili« v življenje. Na seji koordinacijskega odbora DU bivših občin Domžalc-Kamnik pa smo sprejeli PRAVILNIK o varovanju in uporabi prapora DU. Da bi z njim seznanili čim več članov DU. smo sklenili, da tisti del, ki govori o uporabi, objavimo v občinskem glasilu Slamnik. Prapor se lahko uporablja v naslednjih primerih: - ob vseh svečanih dejavnostih DU (proslavah, prireditvah svečane narave, občnih zborih....), - ob pogrebih članov DU, če svojci izrazijo željo po sodelovanju, - ob pogrebih častnih članov, sponzorjev, donatorjev DU, če svojci izrazijo željo po sodelovanju, - ob drugih izrednih prilikah: množičnih proslavah v okviru KS, občine. ZDUS ipd.. - na srečanjih upokojencev Slovenije, Gorenjske, če je to zaželeno, - na srečanjih z društvi iz zamejstva, - če upravni odbor sklene, da se lahko uporablja. Toliko za zdaj o delu DU Vir. povejmo pa še, da zelo veliko kolesarimo, pešačimo in hodimo na izlete. V začetku junija pa bo razstava. Upamo, da nam bo uspelo zbrati dovolj ročnih del, izdelkov naših upokojencev, kulinaričnih dobrot in izdelkov otrok iz vrtca Palček, da bomo z njimi napolnili dvorano Kulturnega doma na Viru. BETKA POTOČNIK Plesni klub in plesna šola MIKI vabita na MALE kreativne počitnice za VELIKE UMETNIKE, kijih bttdo pripravili v Seči pri Portorožu od H. do 14. avgusta 2000. Obljubljajo veliko sproščenih poletnih trenutkov. Če vas zanima, pokličite 724-27-82 in 0609 635-783. Slovesnost pod Ljubeljem Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Domžale vsako leto popelje svoje člane z območja vseh petih občin na vseslovensko proslavo osvoboditve in vrnitve zapornikov in taboriščnikov, slovenskih žrtev fašističnega nasilja. Slovesnost je bila pod Ljubeljem, na prostoru, kjer je bila v letih 1943-1945 podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen. Dokazi o trpljenju taboriščnikov, ki so ob nečloveških naporih med drugo svetovno vojno morali graditi ljubeljski predor, so zbrani v muzejski zbirki v bližini nekdanjega taborišča. Udeležence sobotne svečanosti je pozdravil tržiški župan Pavel Rupar, slavnostni govornik pa je bil mag Anton Rop, v. d. mi- nistra za delo, družino in socialne zadeve, ki je ugotovil, da se vsako leto ob takšnih slovesnostih utrjuje spomin na to, kako je bil teror fašizma in okupatorja usmerjen v izginotje slovenskega naroda. Misli mlade generacije pa je prebrala gimnazijka Katja Kozma. Organizatorji so pripravili tudi bogat kulturni program, po katerem smo se udeleženci srečanja zadovoljni razšli. Skupina iz območja nekdanje občine Domžale se iskreno zahvaljuje za odlično organizacijo Rajku Hafnerju ter voz- niku Marjanu Vrankarju za prijetno vožnjo. Na koncu smo sklenili, da se bomo letošnje leto udeleževali vseh proslav, slovesnosti in srečanj v polnem številu. JOŽE NOVAK Medobčinsko društvo invalidov Domžale Delovno tudi v poletnih dneh V skladu s programom dela sta pred člani Medobčinskega društva invalidov Domžale kljub poletnemu času še dve pomembni nalogi: organizacija in izvedba tradicionalnega srečanja s prijateljskim društvom invalidov Izola ter organizacija krajšega letovanja za težke invalide. I )i uštvo v svojem programu namenja veliko skrbi in pozornosti zlasti težkim invalidom. Redno jih obiskujejo, izlete in okrevanja načrtujejo tako, da se jih lahko udeležujejo tudi težki invalidi, posebej zanje pa pripravljajo tudi krajše letovanje v znanem zdravilišču TopolSici. Umsko leto je letovanje zelo lepo uspelo in številni udeleženci kar nc morejo pozabiti treh čudovitih dni, ki so jih preživeli v lem prijetnem delu Slovenije. Vodstvo društva si prizadeva, da hi bilo lelos enako ali Se bolje. V juliju pa je na vrsti tradicionalno srečanje s pobratenim Društvom invalidov Izola, ki se ga člani obeh društev iskreno veselijo. Po pozdravu v Domžalah bodo svoje gosle odpeljali na Črnivec. Vsi skupaj so prepričani, da bo tudi letošnje srečanje lepo uspelo in da se bodo spletle številne nove vezi prijateljstva in sodelovanja. Sicer pa vse ostale aktivnosti prav tako potekajo nemoteno -ob veliki udeležbi vseh članov in zadovoljstvu, da v delu društva prav vsak lahko najde svojo priložnost za lepše preživljanje vsakdana. Delovno predsedstvo občnega zbora Turističnega društva Domžale Foto: V. Majhenič Občni zbor Turističnega društva Domžale Veliko lepo urejenih domačij v našem mestu turistično društvo Domžale je imelo 25. maja 2000 svoj redni občni zbor. Zaradi številnih udeležencev, občnega zbora se je udeležilo blizu 80 članov, so se preselili kar na vrt znane domžalske gostilne »Pri Ke-hru« in najprej prisluhnili poročilu g. Draga Burja o delu društva v preteklem obdobju. Društvo šteje več kot šeststo članov in članic, med katerimi je tudi 28 mažoretk. Člani so obnovili cvetlična korita s svežim okrasnim grmičevjem, obnovili so kozolce, številne lesene in litoželezne klopi, zasadili so ciprese v Plečnikovem parku ter v akciji ugotavljanja najlepše urejenih domačij in objektov ter njihove okolice ocenili preko 500 objektov. Med njimi so zbrali 46 najlepše urejenih. Pripravili so dva izleta. Osilnico in Prckmurjc je obiskalo 156 udeležencev. Najbolj so ponosni na svoje mažorelke; te vodi prizadevna gospa Ivica Knavs. Za dekleti so številni nastopi. Največkrat so plesale z Godbo Domžale in vedno so jih spodbujali glasni aplavzi. Postale so nepogrešljiv del turistične ponudbe našega mesta, saj so večkrat nastopile tudi ob začetkih različnih kulturnih in športnih prireditev. Na občnem zboru so sprejeli tudi program dela društva za prihodnje obdobje. Šc naprej bodo urejali park ob Kamniški Bistrici, pri čemer bodo posebno skrb namenili obnovi oz. zamenjavi košev. Namestili bodo nove betonske koše, saj so bili dosedanji večkrat poškodovani. Poskrbeli bodo za obnovo okrasnega grmičevja, pričakujejo pa tudi nove razglednice Domžal. Ena izmed pomembnejših točk njihovega programa je obnova objekta »Bife Turist« ob vstopu v Domžale, ki je bil zgrajen leta 1959. Načrtujejo celovito obnovo in razširitev objekta, zamenjavo strehe in v ta namen so že naročili preverbe in potrebne projekte. Glede sejemskih prireditev je bila na ob- čnem zboru sprejeta pobuda, da sc preuči možnost manjšega sejemskega prostora v okviru trgovskega centra Molj na Slam-nikarski ulici. Začeli naj bi z, manjšimi - enodnevnimi predstavitvami turističnih kmetij in drugih. Če bi sc prostor pokazal kol primeren, bi razmišljali tudi o daljših in večjih sejmih (božični, novoletni ipd). Tudi v prihodnje bodo omogočali nastope skupini mažoretk, v kratkem sc pričenja ocenjevanje ob-jektov v okviru izbire najlepše urejenih domačij 2000, posebno skrb pa bodo namenili prijaznejši podobi našega mesta. Radi bi, da bi bilo z okrasnim grmičevjem in rožami zasajenih čimveč delov Domžal Priložnost vidijo v povezavi z Arboretu-mom Volčji Potok. Ker so zelene površine v mestu zelo okrnjene, predlagajo, da v mestu označijo vse zelene in druge površine, jim določijo namembnost, predvsem pa način njihovega urejanja. Predlagajo, da pristojna strokovna služba za celotne I )omžale pripravi pregled zelenih površin in zagotovi, da se uredijo in tako prispevajo k še lepšim in bolj cvetočim Domžalam. Posebna komisija je v akciji ocenjevanja najlepših domačij in okolice ocenila preko 500 stanovanjskih hiš, priznanja za najlepše urejene objekte in njihovo okolico pa je prejelo 46 lastnikov stanovanjskih hiš, ki so prejeli tudi video kaseto, na kateri lahko najdete vse najlepše objekte, ter knjigo o rožah, ki jim bo zanesljivo pomagala, da bodo njihove domačije v prihodnje še lepše. Nagrajenci: KOS SAŠA, Ljubljanska cesta 72; ZIMMER ALENKA, Stobov-ska cesta Ha; TAVČAR IVANA Stobovska cesta 13a; OMAHNA STANISLAV, Taborska cesta 12; TEKAVC ANTONIJA, Trubar- jeva ulica 15; KONČAN GABRIJELA, Prečna ulica 24; BRUNČEK MARIJA, Prečna ulica 8; HOČEVAR MARIJA. Prečna ulica 5; GASPERIN LEVEČ MAJDA. Prešernova cesta 2la; PINTAR - TERČIU MARIJA. Prešernova cesta 18; NOVUAN JANI. Obrtniška ulica 1; GRIČAR IRENA, Obrtniška ulica 6b; NARDIN EMA, Obrtniška ulica 13b; GERBEC SILVANA, Masarvkova ulica 12; ČARMAN JASNA, Masarykova ulica 26; BON MILENA, Masarvkova ulica 15; JELOVČAN BRANKA, Nova ulica 6; LUBI KSENIJA, Prešernova cesta 48; BERNOT VERA, Prešernova cesta 55; MAJHENIČ ACO, Vodovodna cesta 13b; MAJHENIČ VILI. Vodovodna cesta 16; SHP-LOVŠEK MARCELA. Vodopiv-čeva ulica 8; GORJUP MILAN. Levstikova cesta 24; ALIČ BETKA, Ljubljanska cesta 126; RE-POVŽ IVANKA IN ANION. Sejmiška ulica 16; SLABE EMA-NUEL, Slamnikarska ulica 23; KOVAČ SONJA, Sejmiška ulica 14; ŽIČKAR MARIJA, Detel, »va ulica 4; JAŠOVIČ IVA. Rojaka cesta 24; Mil MIK ANA, Bis triška cesta 8; LIMONI BOJAN-KA, Gregorčičeva ulica 7; KAR-LOVŠI.K TOMAŽ, Zoranim ulica 4; ZAVRL. MARJAN, Adamičeva ulica 3; PAVLIC IVA. hi glavska ulica 16; MAJHENIČ ALBINA, Bcrnikova ulica 6a; OKI III K BARBARA. Bcrnikova ulica 12; KERŽAN VERA, Češminova ulica 22; PEVEC ANDREJA, Češminova ulica II; KURENT MIRA, Dcpala vas 57; BREZNIK IVANKA, Depala vas 12; ARNUŠ MILENA. Dcpala vas 88; OKRSLAR ANTON, Cankarjeva ulica 1; OKRSLAR VINKO, Radio cesta 8; KMETIJA LOŽAR, Studljanska cesta 75; LOŽAR BRANE, Javorjeva ulica 10; ŠTEFAN AC MARJET-KA, Brezova ulica 16. Društvo izgnancev Domžale 55. obletnica vrnitve iz izgnanstva Med več kot pet tisoč izgnanci iz vse Slovenije, ki so se v začetku junija zbrali na brestaniškem gradu, so bili tudi člani Društva izgnancev iz Domžal, ki so se na zborovanje slovenskih izgnancev odpeljali z avtobusom. Med številnimi udeleženci zborovanja je bilo veliko takih, ki so ob svojem obisku brestaniškega gradu, v katerem je urejen muzej slovenskih izgnancev, podoživljali mrzle novembrske dni iz leta 1941. ko jih je okupator iz tamkajšnjega največjega evropskega zbirnega taborišča v vagonih za živino pregnal v več sto taborišč na Nemškem pa tudi v druge države. Domžalski izgnanci pa so se spominjali dni druge svetovne vojne, ko jih je okupator pregnal iz zlatopolj-skih vasi. Korena, Hrastnika in številnih drugih krajev. Letošnje srečanje je bilo namenjeno 55-letnici vrnitve iz taborišč, o čemer je najprej spregovoril g. Vlado Deržič, predsednik Društva slovenskih izgnancev. Obudil je spomine na žalostne dneve pregnanstva in vesele dni prihoda domov, predvsem pa opozoril, da še živeči izgnanci, ki naj bi jih bilo od skupaj pregnanih le še tretjina, po skoraj šestih desetletjih še niso dobili izplačane primerne odškodnine, zato je bilo letošnje srečanje predvsem protest proti zavlačevanju sprejemanja ustrezne zakonodaje, ki bo omogočila poplačilo vojne odškodnine. Na zborovanju je spregovoril tudi g Milan Kučan, predsed nik države, ki je kritično ocenil zavlačevanje pri sprejemanju zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Organizatorji so pripravili bogat kulturni program, na zborovanju pa so izgnanci in prisilni delavci podpisovali tudi manifest, v katerem so med drugim zapisali, da je treba izterjati vojno odškodnino pri nekdanjih okupatorskih državah. Ob dnevu slovenskih izgnancev pa je bilo praznično ludi v Moslecu, kjer so se v sredo, 7. junija 2000. zbrali izgnanci i/ ljubljanske regije. Društvo izgnancev Domžale je za svoje člane pripravilo brezplačni prevoz, ki pa ga je žal zaradi slabega vremena koristilo le malo članov društva. Tisti, ki so v Mostccu bili, so prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so zapeli tudi člani Okteta TOSAMA. 27. junija 2000 pa bodo izgnanci v skladu s programom dela za leto 2000 obiskali Celje in njegovo okolico ter si ob tej priložnosti ogledali kulturne in naravne znamenitosti. Vodstvo želi vsem članom prijetno poletje! di PREDSTAVLJAMO stran Občinski štipendisti Mateja Čuk, študentka prava Kaj študiraš? Študiram pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in trenutno uspešno zaključujem drugi letnik rednega študija. Zakaj si se odločila za ta štu-dij? Ze od nekdaj sem si želela postati sodnica K moji zgodnji odločitvi so v veliki meri prispevali filmi, ki so prikazovali sojenja težkim kriminalcem in v katerih sem neznansko uživala ter se nemalokrat povsem vživela v vlogo sodnice. Prav tako menim, da ti študij prava ponuja široko izobrazbo, ki ti odpira mnoga vrata v življenju. Lahko se usmeriš na ekonomsko področje, v diplomacijo ali politiko, ali pa ostaneš v strogo pravnih vodah. Kaj nameravaš po študiju? Po diplomi najprej nameravam opraviti pravosodni izpit. Če pa se mi bo popreje ponudila priložnost za podiplomski študij v tujini, jo vsekakor ne mislim i z pustiti. Od kdaj prejemaš občinsko štipendijo""? Kaj ti pomeni kot stalni dohodek? Občinsko štipendijo prejemam od tretjega letnika gimnazije. Ker sem sc ta k ral vneto ukvarjala s športnimi plesi (standardnimi in latinskoameriš-kimi) in sc mu povsem posvetila, sem tudi štipendijo uporabila v te namene. Veliko je pripomogla predvsem k temu, da sem se lahko udeleževala tekem v tujini in trenirala s tujimi trenerji. Vem, da se ukvarjaš s plesom. Prosim, če na kratko napišeš kaj več o tem... Mojo plesno kariero sem uspešno zaključila in se poslovila kot državna prvakinja v standardnih plesih in kombinaciji, ter s petim mestom na svetovnem prvenstvu. Študij namreč ni dopuščal tako veliko posvečanja plesu. Ker nisem »po-lovičar« in je študij moja prioriteta, sem se morala plesu pač odteči. Imaš še kakšne druge interese? Si aktivna v kakšnem društvu? Te zanima kultura? Večino prostega časa še vedno posvečam Sportu Vendar si po dolgoletni tekmovalni karieri želim le rekreacije in zabave rta vseh športnih področjih. Preizkušam pa se tudi v vlogi igralke. Ravnokar smo namreč zaključili s snemanjem amaterskega mladinskega filma Obleka naredi človeka in vsi nestrpno čakamo na krstno uprizoritev v Cankarjevem domu. Tvoj življenjski cilj? Moj življenjski cilj je predvsem uspeti v poklicu, v katerem bom uživala. Zagotovo bom ostala na pravnem področju. Ali bo to v vlogi sodnice, odvetnice, ali morda državne tožilke, pa še ne vem povsem. Imaš mogoče svoj življenjski moto? Moje vodilo v življenju je misel iz knjige Paola Coclha z naslovom Alkimist: »Če si nečesa resnično želiš, si remi vse stvarstvo k temu. da bi se ti sanje uresničile«. Verjamem namreč v to, da železna volja in trud vedno pripeljata do uspeha. BOJANA VOJSKA Z gospodom Avgustom Potočnikom O glasbi, Oktetu TOSAMA in še čem 40. območno srečanje odraslih pevskih zborov Moj današnji sogovornik gospod Avgust Potočnik je bil rojen v ietu 1933 v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Mama je bila cerkvena pevka, skupaj z očetom pa so doma radi zapeli vsi otroci, tako da sc mu ni bilo težko že pri 16 letih vključiti v moški pevski zbor. To ni bil zbor v pravem pomenu besede, saj se je skupaj zbralo 12 fantov, ko so imeli veselje do petja. Vodil jih je samouk in g. Avgust se rad spominja teh svojih prvih pevskih korakov, kakor tudi svoje poroke z go. Betko. Ker v okolici Nove Štifte ni bilo prave industrije, je bilo dobrodošlo obvestilo sestre, poročene v Dobu, da v tedanji TOSAMI potrebujejo delavce. Tako je leta 1959 pustil priložnostna dela in sc oglasil v Tosami, ki je prav tedaj povečala proizvodnjo. Po razgovoru z direktorjem Pogačnikom in gospo, danes že pokojno, Zefko, je dobil delo v belilnici. kjer je ostal dobro leto in se nato »preselil« v ikal-nico gaze. Nato v letu 1972/73 končal srednjo tehnično tekstilno šolo v Kranju in postal vodja oddelka ter s tega delovnega mesta tudi odšel v pokoj. »Na delo v TOSAMI imam zelo lepe spomine,« pravi g. Avgust, ki je svojo ljubezen do petja po odhodu iz Nove Štifte našel v tedanjem kvintetu, ki je kasneje postal oktet Tosama Univer-sale. V njem je pel do leta 1968, morda še v prvih mesecih nasled-njegaalcta, nato pa so na njegovo pobudo in predlog g. Pavla Kepca začeli razmišljati o ustanovitvi okteta TOSAMA. Prvič so nastopili na proslavi ob nekdanjem dnevu republike in moj sogovornik se prav dobro spominja, da so v hali /.apeli pesmi Lepa ura ter Preljubi fantič moj, tretja pa je bila ena od partizanskih, ki je žal ušla iz spomina. 6. Avgust Potočnik, pevovodja Poslušalci so bili navdušeni, pevci zaradi lepega sprejema Se bolj in tako se je začela pot glasbene skupine, ki je spomladi letos praznovala tridesetletnico svojega obstoja. V prvem oktetu so poleg že omenjenih Pavla Kepca in Avgusta Potočnika peli še: Matevž Florjančič. Franc Bel-cijan. Tone Andrcjka. Dano Jutršck in Miha Jcrin. V treh desetletjih se je zamenjalo za dva okteta pevcev, posebej prijazni pa so spomini na tri umrle člane okteta: Matevža Florjančiča, Miha Jcrina in Avgusta Klopčiča. Še vedno v oktetu pojejo štirje ustanovni člani: Tone Andrcjka, Franc Bclci-jan. Dano Jutršck in Avgust Potočnik, ki sc spominja, da včasih v oktetu ni smel peti nihče, ki ni bil zaposlen v Tosami, danes pa se časi spreminjajo. G. Potočnik, ki je od začetka pevovodja, umetniški vodja in vse, kar spada zraven, skrbno vodi evidenco nastopov in v treh desetletjih sc jih je nabralo kar več kot 400, več kot 700-krat pa so s svojimi pesmimi pospremili na zadnjo pot svoje prijatelje, znance pa tudi druge, katerih svojci so sc želeli od svojih rajnih posloviti ob ganljivih pesmih Okteta Tosama. Ob tem pa ne pozabi pohvalili gospoda Franca Rožica, organizatorja, tajnika in blagajnika, brez katerega kar ne bi šlo. Ob vrsti nastopov, ki se itn fantje ne branijo, saj povsod, kjer so dobrodošli, radi nastopajo, so ob srebrnem jubileji izdali tudi kaseto, še prej pa se ob 10-lctnici na lelcviziji predstavili s samostojno oddajo, pohvalijo pa sc lahko s kar nekaj radijskimi nastopi. Drugo kaseto so izdali ob letošnjem jubileju, ko so bili zelo lepo predstavljeni v radijski oddaji Večerna podoknica. »Novinarka Jasna Vidakovič je pripravila tako prijetno oddajo, da kar verjeti nismo mogli, da je toliko lepih be- ■V * u 'miki!,1,.. w ^ijfiK/.< ^liiil'.' „„t—fmu.it Oktet TOSAMA ob tridesetletnici (od leve): Franc Sevšek, prvi tenor; Franc Beleijan, prvi tenor; Silvo Prenar, drugi tenor; Marjan Potočnik, drugi tenor; Franc Rožič, prvi bas; Avgust Potočnik, prvi bas; Mavri-cij Kveder, drugi bas; Anton Andrejka, drugi bas, in Dano Jutršek, drugi bas. sed o nas in našem petju.« pravi g. Potočnik in sklene, da se ji bo potrebno zahvaliti. In ko sva že pri pohvalah, sc gospod Avgust spomni, da so bili pevcem naklonjeni prav vsi direktorji, še posebej pa cenijo pomoč sedanjega direktorja g. Janka Vclkavrha, ki je veliko prispeval k lepemu praznovanju tridesetletnice. »Najbrž zato, ker je bil tudi sam pevec,« ugotavlja moj sogovornik in že sva pri številu pesmi, ki jih znajo zapeti: »Petdeset jih lahko zapojemo takoj,« pravi, še enkrat toliko pa je takih, ki so jih že peli. Največ je slovenskih narodnih in umetnih pesmi, zapoje jO pa tudi pesmi drugih narodnosti. V svojem programu imajo pesmi za vse priložnosti, zato veliko nastopajo tudi ob jubilejih drugih društev, njihovo pesem slišimo na različnih proslavah in prireditvah, tudi na proslavah Zveze borcev večkrat zapojejo kakšno partizansko, za njimi pa so tudi nastopi v domovih upokojencev, kjer so s svojim prijetnim petjem redni gostje. Za svoje ubrano petje so prejeli že kar nekaj priznanj, med njimi so Gallusove značke, pa Kersnikova plaketa ter priznanja oktetov in glasbenih skupin, s katerimi so nastopali in z njimi uspešno sodelujejo. Zelo radi pojejo na prireditvi Pesem rudarjev v Velenju, kamor jih povabi Rudarski oktel. Pa niso le pevski sodelavci, temveč prav iskreni prijatelji, ki sc vedno radi srečujejo. Na življenjski poli mu je zvesta Spremljevalka žena Bctka, s katero veliko kolesarita in se sprehajata ter tftko ohranjata svoje zdravje. Zlasti rada se popeljeta do žičnice in nato peš napotita do Kamniške Bistrice, velikokrat pa jiu boste lahko srečali ludi na Veliki Planini. Po upokojitvi sla se oba vključila v Društvo upokojencev Vir, kjer je gospa Belka predsednica in vedno /nova išče priložnosti, s katerimi razveseljuje člane društva ter vse druge, ki se ji radi pridružijo. Gospod Avgust ji je zelo hvaležen za vso pomoč in priznava, da bi brez nje le težko izpeljali prireditve ob letošnjem jubileju. V zakonu sta sc jima rodila sin Marjan, ki nadaljuje s pevsko tradicijo, in hči Mojca. Imata tudi tri vnuke in vnukinjo, ki radi prihajajo k starima staršema. Jesen življenja je do gospoda Avgusta in njegove žene Bctke prijazna in želimo jima, da bi tudi v prihodnje njuno življenjsko pot spremljali sreča, zdravje, veliko pesmi in prijetnih trenutkov. VERA VOJSKA Nova galerija in poslovni prostori Družinsko podjetje INTELEKTBIRO Družinsko podjetje Jane/ Pevec s. p. INTKI.KKTBIRO (Računovodstvo in vodenje poslovnih knjig) je bogatejše za nove poslovne prostore, mesto Domžale pa za novo (JALKRIJO. Ker se njihovi dosedanji poslovni prostori rušijo, so se odločili za nakup novih, ob tem pa so v pritličju novih poslovnih prostorov v Domžalah, na ljubljanski cesti 90, odprli še galerijo, v kateri so konec maja odprli razstavo akademskega slikarja Jurija Kravcova. Kot nam je ob odprl ju novih poslovnih prostorov povedal g. Janez Pevec, je podjetje »INTEIi'KTBIRO« odprl pred desetimi leti. ko sc je morala, kar čez noć osamosvojiti, saj je kol delavec tedanje občine postal prvi tehnološki visek. Odločil se je za firmo, v kateri vodijo poslovne knjige in izvajajo druge računovodske Storitve, Pridružila sc mu |e /ena Darja, /a katero je skoraj enaka kot tehnološkega viska, v družinskem podjetju pii sta vsak s svojim finančnim vložkom ter podjetjem nasla delovno pot tudi sin Lvgen in hči Ines. Skupaj skrbijo za HO obrtnikov v občini Domžale, z odprtjem novih prostorov pa Pevčevim ob odprtju novih poslovnih prostorov ter galerije iskrene čestitke! so prispevali tudi k ureditvi tega dela SPB, saj je bil lokal, v katerem imajo sedaj sami poslovne prostore, vse doslej zaprl. Zelo zanemarjene prostore so funkcionalno uredili, nova galerija pa pomeni tudi kulturno pridobitev za nase mesto. V njem sc bodo predstavljali znani in neznani ustvarjalci, razstave bodo pripravljali v sodelovanju z Likovno akademijo ter Slikarsko šolo Vere Terstcnjak, načrtujejo pa tudi pfOdajne razsta* ve. Vse ljubitelje slikarstva vabijo, da se oglasile v njihovi ga4 lenji! V. V. Srečanje z nenavadnimi živalmi Konec maja smo imeli v Domu upokojencev Domžale zanimivo in nenavadno prireditev: Družina Kolčne iz Vač pri Litiji nam je predstavila nekaj svojih živali v besedi in v naravi. V uvodnem delu našega srečanja z živalmi sta Mojca in Spela recitirali pesmi o živalih, ki jih je napisala njuna mama. Sedaj so, to že lahko rečemo, njihovi ljubljenci. Pesmice so povedale mnogo o vsakodnevnih navadah evrčkov, žel- vic, o ježku, krastačah, puščavskih skakačih, udavu in ameriškem gožu. Med vsemi prisotnimi je že pogled na obe kači vzbudil mešane občutke. Med nami ni bilo nikogar, ki bi se že prej pobliže srečal z živo kačo. Razdelili smo se v tri skupine, tako da smo imeli priložnost s svojimi rokami prijeti posamezne živali. Zvedeli smo marsikaj zanimivega o vsaki živali posebej, seveda pa sla bili najbolj privlačni obe kači. ki sta nestrupeni. Udav je bil še pravi mladič, ameriški gož pa je tudi očaral s svojo gibkostjo. Le redki stanovalci se kač niso želeli dotakniti. Mnogi so sicer prej rekli, da jim kaj takega še na misel ne pride, vendar so v skupini, kjer smo vsi pobožali in vzeli v naročje obe kači, vsako zase seveda, spremenili svoje prepričanje. Stik z lepima, skrivnostnima kačama bo vsakemu ostal v trajnem spominu. l.cp čas bo to zanimiva tema pogovorov v našem domu. VLADKA BRUMEN Mladinski odsek PD Domžale Gremo skupaj v hribe »Tako kot vsa leta doslej se med črkami, številkami in fotografijami skriva naše znanje, pogum, dobra in slaba volja, napori in veselje. V gorah se ni nič spremenilo, razen to, da smo bogatejši za celo vrsto užitkov, razgledov in prijateljstev. Naj bo naša knjižnica prijazno vabilo aktivnostim v poletje, ki se nam približuje,« so v uvod knjižice »Gremo skupaj v hribe« napisali člani in članice Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale ter vsem zaželeli nasvidenje in srečno v gorah. V drobni knjižici, v katero je uvod napisal Blaž Češka, načelnik mladinskega odseka Planinskega društva Domžale, najdemo najprej predstavitev mladinskega odseka, nato se seznanimo v gorniško šolo, voznim redom i/.lelov - v prvi polovici leta 2000 so na vrsti šc Bistriški Vintgar, Stol, piknik in Tabor, nato najdemo opise posameznih izletov (Potočka Zijalka, Olševa, Ratitovce, ori- 2. srečanje društev Mladi gasilec v Domžalah Mladi gasilci iz Doba, Domžal in Rodice na državno tekmovanje Oeln z mladimi se vedno obrestuje. Tega se zavedajo tudi gasilci v okviru Občinske gasilske zveze Domžale, na območju katere že dve desetletji uspešno delajo številna društva Mladi gasilec. Ta so pod vodstvom svojih mentorjev dosegla številne uspehe, ki jih po dejavnosti uvrščajo v sam slovenski vrh, Komisija za mladino pri G7. Domžale pa se je večkrat izkazala tudi kot odlična organizatorica, zato ni čudno, da je 2. srečanje društev Mladi gasilec regije Ljubljana III 20. maja potekalo na Osnovni šoli Vcnclja Pcrka. Sodelovalo je 12 mlajših in 14 starejših ekip iz petnajstih osnovnih šol iz gasilskih /vez Litija, Mengeš, Kamnik, Lukovica in Domžale. Gostitelji: Gasilska /veza Domžale, OŠ Vcnclja Perka. PGD Domžale ter PGD Stob-Depala vas so skupaj i mladimi gasilci pripravili poseben BILTEN, pri katerem so pomagali tudi učenci OŠ Vcnclja Perka. Domžale, Rodica. Ihan in Jarše, uredil pa ga je Florjan Zabret. Na slovesnem začetku srečanja sta številne mlade pozdravila predsednik (i/ Domžale, Marjan Slatnar, in ravnalebica ga. Irena Vav-petič. Tekmovalci so sc najprej lotili preverjanja znanja iz gasilstva in prve pomoči, na- to pa so v praktičnih vajah pokazali svoja znanja iz prve pomoči, metanju vrvi, vaji z vedrovko, gašenju / gasilinki in vezanju vozlov ter spoznavanju orodja. Tekmovanje, ki je bilo namenjeno obeležit vi dvajsetletnice dela mentorjev društev Mladi gasilec na osnovnih šolah, jc bilo vzorno organizirano in izvedeno. Vodil in koordiniral ga je predsednik Komisije za mladino pri Gasilski /vezi Domžale Florjan Zabret, ki je bil zlasti ponosen na velike uspehe domačih društev. Med mlajšimi društvi Mladi gasilec je zma- galo društvo Mladi gasilec Rcxlica pred društvom Dob, tretje je bilo društvo iz Trzina, četrti pa so bili spet domačini, t. j. društvo iz Domžal. Društvo Mladi gasilec Domžale pa jc zmagalo med starejšimi mladimi gasilci. Prve tri uvrščene ekipe so prejele pokale, vsi udeleženci spominske srebrne medalje, na slovesnem zaključku 2. srečanja društev Mladi gasilec pa so sc gostitelji od številnih gostov poslovili s prijetnim kulturnim programom. 2. srečanje društev Mladi gasilec na Osnovni Soli Vcnclja Perka jc popolnoma uspelo - tako po organizacijski kol strokovni plati, še posebej pa izstopajo rezultati domačih društev, saj so sc kar tri ekipe i/, okvira GZ Domžale uvrstile na državno prvenstvo, ki bo jeseni v Dcslrniku pri Ptuju. To kaže na uspešno delo društev, v/orno povezanos gasilske organizacije Z osnovnimi šolami, pa tudi odlično delo Komisije za mladino pri Gasilski zvezi Domžale Vsem udeleženim društvom in njihovim mentorjem iskrene čestitke, še posebej pa društvom Mladi gasilec iz Doba, Domžal in Rodice, ki jim želimo veliko uspehov tudi na državnem tekmovanju. V. V. entacijski pohod, Kudnica, Lisca, Cemšeniška planina, pripravili so izlet v neznano, se poskusili s turnim smučanjem in se pov/peh na Slavnik, lepo jc bilo ludi v Bistriškem Vintgarju ter na Stolu, V količku PET MINUT ZA STARŠE Ales Peršolja navaja nekaj nasvetov staršem, katerih otr1 kTJ Mil Vl\ : ■ Prizor iz drame A NJEGA Ni v izvedbi Kulturnega društva Miran Jarc Mednarodni koncert GLASBA TREH DEŽEL Zvesti obiskovalci poletnih prireditev I POLETNO GLEDALIŠČE STUDENEC | Program prireditev v letu 2000 Razstavi 3.2., ob 19., Silvo Teršek 25.2., ob 19., Polde Mihelič koncert Slovenskega komornega zbora Cerkev Sv. Lenarta na Krtini 27.5„ ob 20.30 Poletno gledališče - gledališka predstava EN DAN RESNICE SNG Maribor 10.6., ob 20.30, komedija Kulturno druStvo Miran late pripravlja opereto Notranjost cerkve Sv. LENARTA na Krtini »privezali dušo in telo«, je za prjet-no razpoloženje skrbel znani citrar TomaŽ Plahutnik. Nemcem pa se je po dolgi voZnji prilegla topla in okusna večerja. Prisotne je prišla pozdravit tudi domZalska Županja Cveta Zalokar OraZcm. Seveda so se nemški pevci s soprogami s tem počutili zelo počaščene. Večer pa ni minil brez petja. MoPZ Radomlje jc zapel Prclovčevo Pozdrav, skupaj z Nemci pa smo zapeli Pleničke je prala. To jc ena prvih pesmi, ki so se jc Nemci naučili peti po slovensko. Ker so bili gostje utrujeni, saj so potovali od štirih zjutraj in prevozili okrog 1200 kilometrov, se je vesel in sproščen sprejem z nočjo končal. V petek ob osmih zjutraj smo sc odpeljali proti Štajerski. V obeh avtobusih jc bilo dovolj prostora tudi za radomeljske pevce s soprogami. V svežem jutru sta izlet okrasila lepo vreme in tako rekoč tudi cvetoča Slovenija. Potujoči tujci jo poznajo po tem, da ne vidijo hiše, ki jc nc bi krasilo cvetje na oknih, po svoje pa jo bogatijo lepo obnovljene cerkve po številnih gričih. Tudi Nemci so to opazili in kar niso mogli prehvaliti lepot naše domovine V našem avtobusu smo imeli odličnega vodiča Matija Ccrarja, ki jc znal povedati veliko zgodovinskih, gospodarskih in kulturnih podatkov O krajih, ki smo jih srečevali. Zal pa je vse pripovedoval le v nemščini. Take stvari radi slišijo tudi Slovenci. Zanimivo pa jc bilo videti arheologe, ki so kopali in brskali po naši rodni grudi. Z avtoceste smo zavili proti Rogaški Slatini. Tam smo malo poma-licali in si v Zdravilišču ogledali glavno dvorano, okoliške stavbe in cvetoči park. S seboj pa smo imeli tudi harmonikarje, in to pravega evropskega prvaka na diatonični harmoniki Boruta Žagarja iz Šmarce. Tako sta nas na izletu spremljali pesem in harmonika. Izredno zanimiv jc bil ogled steklarne, s tem pa napornega dela steklarjev, ki v kepo I500*C vročega stekla pihajo in ga obenem oblikujejo v različne izdelke. Skozi Janez Cerar (v slovenščini) Dragi pevci, spoštovane soproge iz RUdenaua Trenutki slovesa se nezadržno bližajo. Lepo in slovesno je bilo pri današnji sveli maši v homški cerkvi. K tej slovesnosti sle vsekakor odločilno prispevali vi. dragi pevci, zato se vam v imenu župnika. Moškega pevskega zbora Radomlje in vernikov iskreno zahvaljujem. Dragi prijatelji, prehitro so minili štirje dnevi, ko smo se družili, si izmenjavali razne življenjske izkušnje in Zagotovo ludi kaj lepega doživeli. V imenu Moškega pevskega zbora Radomlje se vam ponovno zahvalim za vaš obisk in sodelovanje na jubilejnem koncertu. Upamo in želimo, da boste s seboj v Nemčijo ponesli kar najlepše vtise in spomine. Vse lepo si zapomnile, kar je bilo slabo, pa, prosim, pozabite. Želimo vam varno vožnjo in srečno vrnitev pa seveda še kdaj nasvi-denje. Pozdravite nam RUdenau. brusilnico smo prišli v trgovino, kjer smo nakupili predvsem izdelke iz brušenega stekla. Prek Rogatca, Ptujske Gore in Ptuja smo se pripeljali do Ormoža, kjer smo si ogledali vinsko klet. Velika zgradba se vzpenja v pel nadstropij, v zemljo pa sega s sedmimi kletmi s kovinskimi in lesenimi sodi. Sedajte vse počiva, jeseni pa bo spet oživelo. Na vrhu je velika okrogla dvorana, v kateri smo imeli poknšino sedmih različnih vin. Vodič je vse predstavil v slovenščini in nato v nemščini. Med bogato malico in odlično kapljico smo jih tudi nekaj /apeli, vmes pa je igral nas evropski glasbeni junak. Vsi smo občudovali njegove hitre in gibčne prs-le. Prek sončne Štajerske in romantične Tuhijske doline smo se proti večeru vrnili domov in se pripravili za večerni piknik, ki smo ga imeli na Balinišču na Količcvcm. V soboto ob osmih smo sc odpeljali v Mengeš in si ogledali Izredno zanimiv Zupanov muzej diato-nične harmonike. Ime ZUPAN jc postalo Zc svetovno znano. Med predstavitvijo, pozdravi in nagovori sta na Zupanovo harmoniko igrala Simon Gcrar in slavni svetovni prvak /. diatonično harmoniko Densi Novato. Prav on pa ta inštrument pri Zupanu tudi poučuje. Za Nemec jc bil v sobotnem programu pomemben tudi ogled Ljubljane ter njenih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Med vrnitvijo v Radomlje pa jc bil še ogled konjušnice v Preserjah. Nemci so imeli kosilo v Motelu Šraj; nato so si soproge pevcev ogledale Arborctum, zbor pa jc imel Se dvcurno vajo za večerni koncert in za nedeljsko pelje v homški cerkvi. Ob sedmih jc bila radomeljska dvorana Zc polno zasedena. Oder jc bil lepo okrašen - ob strani so bile (iicti tri zastave - slovenska, nemška in občinska. Geslo pod 30-letnico na odru pa jc bilo: PRI.IAH.IJI - ZA-POJMO. V(xlitclj programa osrednje proslave, to je jubilejnega koncerta, je bil že prekaljeni napovedovalec Igor Lipovšek. Za uvod je MoPZ Radomlje /apel pesem Zorka Prc-lovca Pozdrav. Uvodni in pozdravni govor je imel v slovenščini Janez Cerar, za njim pa v nemščini Zupan mesta Rtidenau l.udvvig llcilmann. Njegov daljši govor jc prevedel v slovenščino in skrajšani obliki povedal napovedovalec Lipovšek. Sledili so številni pozdravni nagovori. Poteg MoPZ Radomlje / zborovodjem Vinkom Jagrom so na jubilejnem koncertu nastopili še: Moški pevski /bor Liedcrkranz i/ Rii-denau, zborovodja Holgcr BKidcr; Domžalski komorni /bor, zborovodja TomaŽ Pirnat; Mešani pevski Erich Mebcner (v nemščini, prisotnim prevedel Janez Cerar j Dragi pevci iz, Radomelj, spoštovane soproge pevcev Prehitro so minili štirje dnevi, ko smo bili med vami. V resnici nimam pravih besed, s katerimi In se vam zahvalil za vašo gostoljubnost in pozornost, ki smo ju bili deležni na vsakem koraku. Te dni smo ogromno videli in doživeli. Ne morem prehvaliti lepote vaše domovine in prijaznosti vas, pevcev, vaših soprog in vseh. s ktPerinii smo se srečevali. S tem, kar ste nam te dni nudili in storili ;;a nas. sle nas močno zadolžili. Obljubljam pa, če nam boste seveda dali priložnost in nas ponovno obiskali, da vam bomo vašo dobroto povrnili. Torej upravičeno pričakujemo vaš poftovni obisk v Riidenauu. Sicer pa besede nikoli ne povedo vsega in lako bom ludi jaz končal, četudi bo ostalo še veliko nedorečenega. Končam naj z. besedami, da se vam v imenu Moškega pevskega zbora RUdenau ponovno zahvaljujem za vse dobro in vas že sedaj vabim na vnovično srečanje v našem mestu RUdenau. zbor Šentviški zvon Šentvid, zborovodja Karel Leskovec in Mešani pevski zbor SveZina Radomlje, zborovodja Primož. Leskovec (zaradi odsotnosti ga jc nadomestil oče Karel leskovec). Nato jc MoPZ Radomlje zapel Se tri pesmi, nato je sledila podelitev 34 plaket /bora ob 30-letnici. le so bile podeljene vsem. ki so zaslužni, da naš zbor živi in deluje že 30 let. N;i koncu se je radomeljskemu zboru pridružil še nemški in skupaj sla /apela nemško Mondnachl, skladatelj August Panncn in slovensko Radovana Gobca Tam na Vrtu. Za »kuricek« pa sta oba /bora /, vso dvorano zapela še Pleničke je prala ( elovečcrni program je bil zaključen s podelitvijo šopkov in čestitkami ter priložnostnimi darili. Na oder so prihajali predstavniki domačih in okoliških društev ler ustanov. Občino sta v več točkah programa zastopala svetovalka županje Vera Vojska in občinski svetnik Pavle Pevec. Nadvse slovesno je bilo tudi v liomški cerkvi pri deveti maši. Župnik Lojze Golob jc v nagovoru v lepi nemščini pozdravil nemške goste in jim predstavil zgodovino cerkve. V nemškem jeziku jc prebral tudi evangelij. Zbor I.icdcrkran/ jena koru ob spremljavi orgel (Petet Pognčar) pel latinsko mašo Aus Mis-sa brevis. Po maši jc pred pre/bi-terijem vsak zbor zapel še po tri pesmi. Pevci in vsi udeleženci so bili navdušeni nad akustično cerkvijo. Na koncu so bili Nemci kar gnnje ni in niso mogli prehvaliti celotnega cerkvenega obreda; /alo so se še posebej zahvalili ludi župniku Golobu. Slovo pod homškim ž.upniSčem sc jc kar zavleklo, bilo pa jc ganljivo in prisrčno. Daril, pogovorov, petja in postavljanja kar ni bilo kunca. Poslovilna nagovora sla imela Janez Ccrar in Erich Mcixner. Prijaznim gostom smo zaželeli varno in srečno pot, Nemci pa so vzklikali NAS-VTDENJE »Težo in vročino dneva« - to so bile večmesečne priprave, organizacija in izvedba jubilejnega koncerta, predvsem pa zadnji štirje dnevi, ko smo imeli v gosteh prijateljski zbor Liedcrkranz - je predsednik zbora Franci Velcpce uspešno prenašal, nazadnje pa s pomočo članov /bora kljub številnim težavam vse /elo solidno izpeljal do konca. Vseskozi pa je imel ob sebi pridnega pomočnika in tajnika /bora Andreja ('enoja. FRANCE CERAR Radovana Gobca ^rtMtilerJl 14. |aJty« ob 21.00 uri, 2000 PLANINSKA ROZA 14.7., ob 21., premiera -domača operetna predstava ponovitve 15., 16., 21., 22. in 23. 7., vse ob 21. Glasba treh dežel 2000 mednarodni koncert 26. 8., ob 20.30 Razstava učencev Likovne delavnice Vere Terstenjak Poletno slovo za jesenski začetek Začetek junija za vse učence Likovne delavnice Vere Terstenjak pomeni poletno slovo od barv in slikanja. Kakor vsa leta doslej so tudi letos pripravili razstavo, ki je bila tudi slovesno odprta 2. junija v ateljeju in vrtu pri Veri v Domžalah, na Prešernovi 9. Razstavi 20.10., ob 19., Bogdan Potnik 3.11., ob 19., Štefke in Maria Petriča Tradicionalni Miklavžev večer hala Komunalnega centra Domžale 5.12., ob 17., v izvedbi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Razstava 15.12., ob 19., Tomaž Perko Poletno gledališče sprejme 1200 obiskovalcev - tel.: 01 724 93 36 Kontaktna oseba Alojz Stražar, tel.: 01 724 28 55. GSM 041 342 93« Blizu sto obiskovalcev je prisrčno pozdravilo mlade slikarje in slikarke, stare od X do 17 lel, ter njihovo mentorico, akademsko slikarko Vero Terstenjak, ki so jim ob zaključku šolskega leta pripravili prijetno presenečenje tako v obliki razstave 45 umetniških del, kot tudi prisrčnega kulturnega programa. V njem so sodelovali učenci Glasbene šole z mentorjem g. Bani-čem, mladi likovniki so brali svoje spise in recitacije o umetnosti, predstavila sc je prava mlada umetnica Maja Drljcpan, ki odhaja na likovni in glasbeni študij v Ameriko, vse skupaj pa jc povezovala Maša Gala. Učenci Likovne delavnice, ki to obiskujejo ž.c naj- manj štiri leta, so ob tej priložnosti prejeli pri/nanja, še posebej pa so sc z nadarjenostjo jn umetniškim slikanjem odlikovali lana Piz-moht. Maša Gala in Janez GorSck. ki so si zasluzili nagrade. Se malo in Špelina slika bo dokončana Mlada slikarka Jana Pižmoht Z razpravo je zaključeno še eno šolsko leto mladih umetnikov Likovne delavnice Vere Terstenjak, ki pa tudi med počitnicami nc /upira svojih vrat. Druga polovica julija in začetek avgusta so namreč name-iiieni likovnim kolonijam, katerih namen je, da udeleženci ponovijo /e pridobljeno /nanje, hkrati pa lu- di odkriti začetnike, ki bi svoje Znanje in sposobnosti lahko kvalilclncje razvijali prav v okrilju omenjene delavnice, ki ima v naši oheini lepo tradicijo, I etoS nja razstava je namreč že 13. po vrsti. Mladim umetnikom in njihovi mentorici prijetne počitnice! V. V. stran 15 KULTURA T- l Ex tempore - Groblje 2000 Kulturno društvo Groblje je v soboto, dne 27. 5. 2000, organiziralo likovno kolonijo. Udeležili so se je likovniki iz Domžal, Mengša, Kraš-nje, Kamnika in seveda domačini. Vsakomur smo podarili platno, na katerega naj bi naslikal motiv ■z Krajevne skupnosti Jarše - Rodica. Slikarji bodo svoja dela dokončali doma, nato jih bo gospod Lado Jeretina uokviril. Za okusno pripravlje- no kosilo in pijačo se zahvaljujemo gostilni Itnn-kež in pivnici Adam Rav-bar, za finančno pomoč pa županji Cveti Zalokar-Oražem. Otvoritev prodajne razstave s kulturnim programom h > v petek, dne 30. 6. 2000, ob 20. uri v Kulturnem don.a v Grobljah. Izkupiček prodanih del bo namenjen /a nakup opreme našega Kulturnega doma. ANTON KOSENINA Mavrica preseneča »Radomlje z okolico od 1900 do 2000« je bil naslov razstave reprodukcij starih fotografij in dokumentov; pripravili so jo liani Foto kino, video kluba Mavrica, ki so v povabilo zapisali, da so razstavo namenili prelomu stoletja ter v počastitev krajevnega praznika. Slovesno je bila razstava oh prijetnih nagovorih in pesmih Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Mlin Radomlje Svetina v prostorih Kulturnega doma Radomlje odprta od 19. maja 2000, radovedni obiskovalci pa u si jo lahko ogledali do /.junija 2000. V. B. RADOMLJE /,OK( >I.K < > <>!> I'««) IX ) Plinu RAZSTAVA roprodiikeii storil) fotografij in dokuiiKntov (takim I k. Kultnim (kun l'i.in;ijn .'(um Grad Tuštanj pri Moravčah vabi Grajski kulturni večeri »Leto je naokrog in vrata Tuštan jskega grajskega dvorišča se zopet odpirajo vsem ljubiteljem glasbenih večerov. Prva letošnja večera bosta: NHUFJJA. 25. JUNIJA, ob 20.30: Rosini: Opera SEVILJSKI BRIVEC Opera Seviljski brivec je ena izmed najlepših, saj navdušuje poslušalce s spevno melodijo, lepimi arijami in šaljivimi prizori. Poseben čar bo operi do-dalo tudi grajsko okolje, zato ne ostanite doma, ampak se nam pridružite. Bach: MAGNIFIKAT Vrhunec letošnjih grajskih večerov bo izvedba Bachovega MAGNIITKMA za zbor, soliste in orkester. Izvajalci bodo Slovenski komorni zbor. Slovenski komorni orkester ter solisli: Matej Arncž, Mirjani Kalin, Marjan Trček in Zoran Potočan. Zaradi izvrstnih izvajalcev ne zamudite tudi tega dogodka.« DOBRODOŠLI! Zlata Levstek Poletni utrinki Na mladih njivah kali vsajeno zrnje, topol na straži. Mak med pšenico, v rži. ajdi plavice. Bo kruh modrordeč! Mogočno cedra počiva v lasmi senci, ptica v gnezdu. Asfaltna kača prekinja t leni mir obraslih gi ičcv. Kosalo drevo med listi rdeča lička, oči z.obajo. S kamna grajena, med kamne vgnezdena, kljubuje času. S plahutnicami v večernem krogu konj drobi plodove sonca. Freska oh freski v obzidani cerkvici, nastanek sveta. Predstavitev pesniške zbirke Milenke Turk Geiser Devetnajstega maja 2000 je v domžalski knjižnici gospa Milenka Turk Geiser predstavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom ČAKALA TE BOM. Na predstavitvi je poleg recitator jev sodelovala tudi dekliška pevska skupina Sirene. Dekleta so s svojimi čistimi glasovi prinesle med poslušalce prijetno pomladno razpoloženje. Pesnica Milena Turk Geiser se je rodila leta 1955 v Loški dolini, a Zc od leta 1975 z družino živi v Domžalah. Huda bolezen jo jc zgodaj pripeljala v invalidsko upokojitev, vendar jc ves čas ostala živahna in polna optimizma. Već let je žc pisala pesmi in risala, a svojih stvaritev ni objavljala. Zelo pa si jc želela, da bi najboljše nekega dne izdala v knjižici. Ko se je pred leti vpisala v literarno delavnico Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje UPA, jc tam dobila dovolj spodbude, da je svoje dolgoletne želje uresničila. Tako jc zdaj pred nami zbirka, ki jo je v celoti, pesniško in likovno oblikovala sama. Milcnki življenje žc od otroških let ni prizanašalo. Težko otroštvo jo jc prikrajšalo za mnogo lepega, huda bolezen jo jc kdaj prignala na rob obupa. »Ako hi smela, ako bi lahko, bi umrla, umrla, tako hudo je moji duši. tako boli me vse telo.« je napisala v najhujših trenutkih. Vendar sc nikoli ni predala. Ob vsakem udarcu in padcu je zbrala dovolj poguma, da jc spet vstala in iskala dalje: prijatelja. Človeka, ljubezen. Tolažbo jc našla pri Bogu in v naravi, ki ji vedno znova vrne vero v življenje. »Sretna sem v objemu narave. sreCna, da moje oCi vidijo, roke Čutijo, Srce mi zapoje!« Njen pogum in optimizem bi morala nekaj premakniti v nas v trenutkih, ko sc pritožujemo zaradi malenkosti in nc vidimo, koliko lepega jc okrog nas Gospa Milenka nas spodbuja: »Saj Sc ni prepož.no, nič ni prepozno, le zbudi sc' Vstani in pojdi, pojdi za svojimi Čustvi. Pojdi s svojim znanjem, prebudi v sebi vse. kar je lepega, dobrega, smiselnega« Pesnica vc: »SrcCa jc imeti cilj pred seboj.« Poslušalci so napolnili večnamenski prostor v knjižnici, njeni verzi so se dotaknili in marsikdo jc imel solzne oči. Domov so odšli duhovno bogatejši. Verjamemo, dn sc bo to zgodilo tudi vsem. ki bodo kniižico vzeli v roko in jo prebrali. SILVA MIZERIT J* PREDSTAVLJAMO IN VABIMO ntt/Hja, 2S. junij2000 ah 20.30 Irena GRAFENAVER-flavta Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije t\a sporedu: Archđhgtio Coretli (1653 -171.?): hihunn Sebastian Bach (1685- 1750): Peter lljit' Čajkovski (1840-1893); Sarahanda, Gigay Hadinerie Suita v h - molu za flavta in godalni orkester Souvenir de Florence op. 70 E o ■o Irena Grafenauer Irena Grafenauer je doma v Ljubljani Se med Studijem pri Borisu Cantpi. Karlhcinzu Zftllcrju in Aurclu Nicoletu je zmagala na več mednarodnih tekmovanjih (v Beogradu leta 1974. Ženevi 1978, Mtinehnu 1970). Pri Simfoničnem orkestru bavarskega radia je lela 1977 zasedla mesto prve flavtistke in stalno sodelovala z dirigenti, kot so Rafael Kubelik, sir (i Ion Daviš, Bcmhard Hailink ali I eonard Bcm-stein. Močno jc vplival nanjo tudi Sandor Viigh. Leta 1987 jc Irena Grafenauer začela solistično kariero, ki jo je vodila po 1'vropi. pa tudi v Ameriko. Japonsko. Azijo. Avstralijo in Afriko. Zc ves čas deluje ludi v komornih zasedbah z. zvenečimi imeni, kot solistko so jo najeli vrhunski orkestri, kol so Berlinski lilhur-moniki. Nemška komorna filharmonija. Evropski komorni orkester. Akademija St. Man m in the Fiekls ali Simfonični orkester bavarskega radia. Od leta 1987 je Irena Grafenauer redna profesorica na salzburskcm Moz.arteumu. Za Philips je do Zdaj naredila dvanajst posnetkov: /a Številne od njih je prejela mednarodne nagrade. Pri Sonyju so izšli vsi kvaneli /;i ll;iv to W. A. Mozarta, katere jc posnela z. Gido-nom Kremei jem ter Veroniko in ( lemensoin l lagnom. Novost pri Deutsche Grammophon: VVchiov trio s ( leniensoni Hagnom in pianistom Vadiniom Saharovom. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije jc bil ustanovljen jeseni leta 1993 na pobudo Borisa Sinigoja. tedanjega direktorja Slovenske filharmonije. Pri ustanovitvi jc bilo potrebno in pomembno mnenje Ministrstva za kulturo, ki je idejo in ustanovitev strokovno ter finančno p OB INDIJANSKIM OGNJU i OB VEČERNIH PREDSTAVAH 0 Z LOVOM NA SKRITI ZAKl Al) PODROBNEJŠE INFORMACIJE in PRIJAVA na TABOR Za podrobnejše informacije iu prijavnico pokličite vodjo tabora Nives Zele-njak na telefon 061/713-290 ali Mestu« ZPM Ljubljana, tel./fax: 061/302-931 ali pokukajte na našo domačo stran: http:/ /wtvw.iinipiirt-dr.si//tal)OMŠfH< VESELE POČITNICE za otroke od I. do 7. razreda od 26. junija do 7. ji !ija 2000 in od 21. do 31. avgusta 2000. Skupaj se bomo družili od 9. do 15. ure vsak delovni dan. Zbirno mesto bo v prostorih Centra za mlade, Ljubljanska 70 (rumeno-rdeča stavba ob avtobusni postaji). Z vami bodo animatorji in animatorke Centra, ki vam bodo pripravili zabavne, ustvarjalne in športno obarvane počitniške dneve. Prispevek za preživljanje VESELIH POČIT NIC. jc 1000,00 SIT na dan. Malico naj otroci prinesejo s seboj. PRIJAVNICA ZA VESELE POČITNICE Čas obiskovanja:_j_ IME IN PRIIMEK:_ NASLOV:_ Tel. doma:_ Tel. očeta ali mame v službi:_ Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorje: Podpis staršev:_ Vse dodatne informacije dobite na telefonu /22-66-00. OPTIKA BRIGITA Bukovceva 30. VIR pri Domžalah :061/711-890 V prenovljeni optiki vam nudimo kompletno oskrbo vida * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. stran 1 7 ZLATA PLAKETA ZA PET DESETLETIJ USPEHOV Ekipa članov, ki je z uspehom nastopala v I. republiški ligi in utrla pot v zvezno tekmovanje: Kruno Brumen (tre-Milan Hočevar, Jože Peče, Darko Hočevar, Marko neri Članska ekipa Košarkarskega kluba Helios Domžale v sezoni 1999/2000 - Stojijo (zadnja vrsta z leve proti desni): Lado Gorjan (trener), Dušan Trifunovič, Rado Trifunovič, Mi- Mazgpn, Boris Šriftar, Bore Dovžan, Mitja Šircelj (predsed-ha Zalokar, Aleksej Laškevič, Domen Zerak, Sandi Dimic, Tomo Vavpetič (pomočnik tre- nik) Cepijo: Peter Zule, Marjan Sršen, Marjan Gorza, Virt-nerja) Stojijo (prednja vrsta z leve proti desni): Bine Novak, Samo Plevnik, Marjan Ko- ko Rojs, Sašo Grilj (kapetan) Sedi: Jože Marolt (gospo-šak, Boris Zavodnik, Aljaž Janža dar) Predstavljamo dobitnike zlate plakete Občine Domžale za leto 2000 Pet desetletij vrhunske košarke Košarkarski klub Domžale je bil ustanovljen v letu 195«, košarko pa so v Domžalah igrali že prej. Povprašali smo vodstvo KK Domžale o včeraj, danes in jutri domžalske kašarke in zvedeli naslednje. /. Kateri uspeh košarkarjev je bil v zgodovini kluba najodmevnejši: člani, mladinci, kadeti, pionirji'.' Košarkarski klub Domžale je v svoji 5(Hctni zgodovini dosegel veliko uspehov in odličnih rczultalov, za najodmevnejši uspeh pa se vsekakor šteje 2. mesto naše mladinske ekipe (generacija rojena 1968) na prvenstvu Jugoslavije I. 1987. Finalni turnir je bil organiziran na OŠ V. Pcrko v Domžalah. V članski konkurenci je eden prvih večjih uspehov preboj ekipe v 1. Slovensko ligo I. 1961, zatem igranje v osmini finala jugoslovanskega pokala I. 1963 proti takrat najboljši jugoslovanski ekipi - KK Beograd, nadalje pa v sezoni 1967, ko je ekipa osvojila 2. mesto v I. SKL in sc uvrstila v takratno 2. Zvezno jugoslovansko košarkarsko ligo in v njej neprekinjeno nastopala do sezone 1975/76, saj lega ni uspelo nobeni drugi slovenski ekipi. /. osvojitvijo naslova republiškega prvaka v sezoni 1976/77 so sc Domžalčani ponovno uvrstili v 1. /vezno ligo, i/, nje so zalem izpadli, a se ponovno vrnili vanjo v sezoni 1980/81. 1. mesto v I. SKL je članska ekipa ponovila zatem Se dvakrat, in sicer v sezonah 1983/84 in 1990/91. Največji uspeh v samostojni Sloveniji pa je 3. mesto v enotni I. Slovenski košarkarski ligi v tekmovalni sezoni 1991/ 92. V mlajših kategorijah je bilo osvojenih kar nekaj naslovov državnih prvakov, tako so v pionirski kategoriji državni prvaki postali v sezonah 1962. 1964, 1987, 1989. 1992 in 1999, mladinci I. 1987, da drugih in tretjih mest niti ne omenjamo. Kdo vse je vodil KK Domžale in katero obdobje je biU) za klub najuspešnejše? Prvi predsednik Košarkarskega kluba Domžale je bil g Franc širecli, klub je vodi od I. 1949-1960, za njim je za eno leto vodstvo prevzel, g Jože Sitar, potem pa je sledilo dvajsetletno obdobje, ko je bil predsednik klubi! dr. Mitja Šircelj. Za njim so sc pri vodenju kluba zvrstili še: Boris Za-krajšek (1983-1988), Uroš Slavincc (1988-1990), Jože Zevnik (1990-1996), I. 1996 pa je vodenje kluba spet prevzel g. Uroš Slavincc in je predsednik še sedaj. Težko sc je odločiti, katero obdobje je bilo za klub najuspešnejše, saj so vsa obdobja pomembno prispevala k razvoju in uspehom kluba. Začetno obdobje je bilo pomembno s stališča prvega razvoja in organizacije kluba, ko sc jc bilo potrebno spopadati z osnovnimi težavami. Prvo igrišče jc bilo na nekdanjem teniškem igrišču, kjer jc bilo potrebno obnoviti garderobe (sedaj NK Domžale -mladi). Prve konstrukcije košev so bile lesene (Mizarstvo Flis), zatem iz železnih cevi in železniških zapornic. Zogc so bile usnjene, izdelane v tovarni Toko. Novo obdobje jc 1.1961 prinesla uvrstitev v I. Slovensko košarkarsko ligo (trener Brumen). Posledica kvalitetnega razvoja tako članov kot mlajših kategorij jc bila elektrifikacija peščenega igrišča in nato izgradnja večnamenske asfaltne ploščadi v letu 1960, električno razstveljavo pa je dobila v 1.1961. Uspehi članske ekipe košarkarjev in tudi razvoj športa v drugih panogah ter dosežki v gospodarstvu in obrti so imeli za posledico razmišljanje o pokritem večnamenskem objektu. Tako jc prišlo do gradnje Hale Komunalnega centra in nastopanja košarkarjev v njej od I. 1967 dalje, hkrati pa so bili z. izgradnjo dvora- ne podane možnosti za razvoj drugega množičnega športa. Sc posebej uspešna so bila za klub lota od 1968 naprej, ko je članska ekipa 8 let zapored igrala v takratni 1. Zvezni jugoslovanski ligi (poleg Olimpijc so bile Domžale takrat edini slovenski klub v zveznem tekmovanju). Reorganizacija športa v Sloveniji (portoroški sklepi), s katerimi jc prišlo do selekcioniranja v športnih panogah, so v 80. letih pomenila nastopanje članske ekipe v I. Slovenski ligi. Ekipa je vedno zaključevala prvenstva med prvimi petimi in v zadnji sezoni pred osamosvojitvijo osvojila tudi naslov republiškega prvaka. Reorganizacija mlajših pogonov, igranje košarke tako dečkov kot deklic na vseh osnovnih šolah, jc bila osnova za drzen projekt, ki ga jc postavil (rener Lado Gorjan (piramidni sistem selekcioniranja igralcev in igralk) in Tekma za Pokal Radivoja Korača proti ekipi ABB Lu-ewen (Belgija): v skoku eden najboljših dosedanjih tujcev v Domžalah - Wade Guggino ga je posnemala kasneje košarkarska srenja v Sloveniji. Zadnje obdobje v samostojni Sloveniji ekipa vseskozi igra v enotni I. Slovenski košarkarski ligi, to obdobje pa jc prineslo tudi prve nastope (kot zastopniki Slovenije) v mednarodnem pokalu Radivoja Korača. Na kratko o mednarodnih nastopih KK Domžale. Koterije bil najbolj odmeven? Prvi mednarodni nastopi segajo v obdobje 1962/63, ko jc članska ekipa nastopala kol uradni predstavnik slovenske košarke na turnirjih v Li-vornu (Italija) in Radenthcim (Avstrija) in gostila iste ekipe v Domžalah. Naslednje uradne mednarodne nastope v članski kategoriji je klubu prinesla osamosvojitev Slovenije, ki si jc naša ekipa z dobrimi uvrstitvami v prvenstvu petkrat priigrala nastopanje v mednarodnem pokalu Radivoja Korača. Najbolj odmeven jc bil seveda prvi nastop, ko so naši fantje najprej izločili ekipo US Hicfcncch iz Luksemburga, zatem pa jc bil od njih boljši ruski Saratov. V spominu nam bo dolgo ostala tudi sezona 1997/98, ko je v Koračcvcm pokalu naša ekipa igrala v skupini skupaj z eno najboljših italijanskih ekip Ban-co di Romo, izraelskim Maccabi Ris-honom in jugoslovansko Vojvodino. V zadnjih letih v mednarodnem tekmovanju tekmujejo tudi naše pi-onorske in mladinske ekipe Vidni so bili zlasti njihovi uspehi na turnirjih za Pokal Topolino, na katerem sodelujejo ekipe iz vse Evrope, saj so dvakrat (v Genovi in Torinu) osvojili 1. mesto, poleg tega pa Sc nekajkrat dosegli uvrstitev med prve tri. Pionirske ekipe našega kluba v zadnjih letih nastopajo tudi v slovcnsko-hrvaSki »Ligi mest«, v kateri sc prav v letošnji sezoni naši fantje (letnik 1985) igrali odlično in osvojili 2. mesto. Ista ekipa jc lani na močnem mednarodnem turnirju v Zadru v konkurenci najboljših hrvaških in italijanskih ekip osvojila I. mesto. Kateri košarkarji so iz KK Domžale in ostali neizbrisno zapisani v zgodovini kluba? V našem klubu jc v petdesetletni zgodovini treniralo in igralo veliko vrhunskih košarkarjev, ki so dali neizbrisen pečat in bodo za vedno ostali zapisani v Zgodovini kluba. Poudarili pa moramo, da jc košarka kolektivna igra in le skupno sodelovanje vseh igralcev lahko prinese uspeh, zato se je zelo težko odločiti za najbolj pomembne posameznike, saj hitro koga pozabiš. Kol »krivca«, da v Domžalah sploh igrajo košarko, moramo vsekakor omenili vsestranska športnika Bratcta Orehka in Vida Zulcla. Prvi domžalski košarkar, ki sc jc prebil v reprezentančno selekcijo, jc bil mladinski jugoslovanski državni reprezentant I. I'J62 in Član mlade reprezentance Jugoslavije 1.1964 Dar-ko Hočevar. Najvidnejši uspeh v državnem merilu je pri dekletih dosegla Danica Gubcrinič-Nana, ki je bila članska državna rcprc/enlanlka Jugoslavije v letih 1976-1980. Oba omenjena sta bila kasneje ludi člana sedanje Olimpijc. Po osamosvojitvi Slovenije pa sta SC i/ naših vrst tlo članske reprezentance povzpela Itnli Boris Ciorenc in Rado Trifunovič. Prepričano smo, da bodo iz naših vrst izšli šc mnogi novi državni rep-rczcnlnnli. saj imamo v mladinskih kategorijah trenutno kar nekaj rep-re/entantov v raznih selekcijah (Zalokar, Janža, Štrukelj, Košir. Močnik, Bajramlič). Koliko mladih (pionirjev in mladincev) trenutno igra v okviru KK Domžale in kako so organizirani? Trenutno v klubu organizirano trenira preko 200 mladih, organizirani so v sedmih selekcijskih skupinah (ml. pionirji, st. pionirji, kadeti B, kadeti A, mladinci, mladi do 20. člani) ter v 6 skupinah košarkarske šole. Vsa ta množica mladih trenira v dvorani Komunalnega centra pod strokovnim vodstvom naših trenerjev. Poleg tega pa naš klub koordinira tudi delo v košarkarskih selekcijah na vseh osnovnih šolah domžalsko-kamniškcga območja (starejši in mlajši pionirji in pionirke), tako da se s pomočjo naših trenerjev s košarko na tem območju ukvarja preko 600 otrok. Je obstanek v najelitnejši slovenski ligi dosežen cilj za to sezono? Kateri igralci so ga dosegli? Tekmovati v najelitnejši članski državni ligi ni le cilj zadnje sezone, temveč dolgoročni načrt, kolikor želi košarka obdržati vodilno vlogo med domžalskimi športi. V pravkar končani tekmovalni sezoni jc bil obstanek v družbi najboljših osnovni in edini cilj naše ekipe. Taka odločitev jc bila strokovno utemeljena, vsekakor pa so ji botrovale tudi finančne razmere v klubu. Po zaključku prejšnje sezone smo v celoti spremenili našo ekipo ter poslali v ogenj praktično le domače, v Domžalah vzgojene fante. Za tako potezo smo se lahko odločili, ker smo imeli na razpolago dovolj svojih mladih igralcev, ki so ravno takrat osvojili 2. mesto na prvenstvu mladih do 20 let. V klub sta sc vrnila tudi Rado Trifunovič in Marjan Košak, angažirali pa smo šc mladega, perspektivnega centra iz Belorusije Alckseja Laškcviča, ki jc bil edini tujec v ekipi. Ta mlada ekipa, prav gotovo najmlajša in najcenejša v 1. Slovenski košarkarski ligi, sc je pogumno spustila v boj z boljšimi nasprotniki na papirju in sc vse do koncil enakovredno borila za obstanek. Zal jc na koncu tudi nekaj poškodb povzročilo, da si ekipa ni priborila obstanek že v rednem delu, temveč ji je to uspelo šele v kvalifikacijskih tekmah z Novo Gorico - predvsem jc bila nepozabna zadnja, odločina tekma, ki so jo igrali pred nabito polno dvorano in na koncu z navdušenjem sprejeli zmago in obstanek naše ekipe. Pod vodstvom trenerja Lada Gor-jaiia in Toma Vavpctiča so za našo ekipo letos nastopali: Dušan Trifunovič, Aljaž Janža, Miha Zalokar, Rado Trifunovič, Bine Novak, Matej Šagcr, Boris Zavodnik, Marjan Košak, Samo Plevnik, Domen Zerak, Marjan Va-njek, Aleksej Laškevič in Sandi Dimic. Iz kluba so izšli tudi nekateri pomembni mednarodni košarkarski trenerji, sodniki, drugi košarkarski delavci. Kateri? Pomembno delo v našem klubu pomeni tudi vzgoja trenerjev, sodnikov in drugih košarkarskih delavcev, saj so tO opravila, brc/ katerih klub ne bi dosegel lakih rczultalov kot jih Ji'. Vsekakor moramo omenili prve trenerje v našem klubu, to sta bila Anton Orehek in Vid Zule. Zatem so sledili Mitja Sircelj, dolgoletni klubski in košarkarski delavec, ki v klubu dela že vseli 50 let. Dušan Remic. Boris Kristančič in Franc Grandovec. Tega jc zamenjal Kruno Brumen, pod njegovim vodstvom jc ekipa dosegla prve vidne uspehe in postavljeni so bili temelji za zvezna tekmovanja V kasnejših letih sc jc Kruno Brumen posebno posvetil sojenju košarkarskih tekem in poslal eden najbolj znanih in cenjenih sodnikov na svetu. Po Krunu Brumnu so svoj trenerski pečat v klubu pustil šc Sašo Grilj, ki jc v klubu tudi aktiven že 50 let, pa Mik Pavlovič, Peter Kralj, Jože Zevnik. Tomo Vavpetič, Franc Bcnct, Miki Brezovce, Martin Gorenc. Predrag Milovic. Peter Brumen, Andrej Urlep in Zivko Ljubojcvie. Trener z najdaljšim stažem pri treniranju članske ekipe pa je tudi sedanji trener Lado Gorjan; s svojim kvalitetnim delom dosega odlične uspehe v zadnjih dvajsetih letih kluba. Rezultati njegovega dela so poleg tre-nerstva tudi vzgoja številnih mladih trenerjev in sodnikov, Sc enkrat pa naj omenimo tudi njegov piramidni sistem selekcioniranja košarkarjev iz široke baze osnovnih Sol domžalsko-kamniškcga območja, ki so ga kasneje posnemali tudi drugod po Sloveniji. Seveda se jc v teh letih zamenjala tudi cela plejada tenerjev v mlajših kategorijah, ki jih je preveč, da bi vse naštevali, vsekakor pa moramo omeniti trenutnega vodjo našega mladinskega pogona Saša Kiselo, ki jc najzaslužnejši za odlične rezultate naših mladinskih ekip v zadnjem obdobju, poleg tega pa je lani vodil tudi pionirsko reprezentanco Slovenije na Evropskem prvenstvu in z njo osvojil 3. mesto. Že dolga leta pa je zelo uspešen pri treniranju mladih v našem klubu tudi Brane Kuzma. ki je lani s pionirsko ekipo 1. 1985 osvojil naslov državnih prvakov. Med košarkarskimi delavci moramo vsekakor Sc enkrat omeniti dr. Milja Širclja, ki je v klubu aktiven že 50 let, poleg dela pa je opravljal Se vrsto drugih funkcij v najvišjih organih Košarkarske zveze Slovenije kot tudi v občinskih in republiških organih za telesno kulturo. Eden najbolj dejavnih v klubu jc vseskozi tudi Sašo Grilj, prav tako v klubu že od vsega začetka, ki je v klubu počel že praktično vse, od igranja, trencrslva, do vodstvenih funkcij. Predstavite trenutno vodstvo KK Domžale in na kratko njegove najpomembnejše sponzorje? Predsednik našega kluba je od 1. 1996 g Uroš Slavincc. hkrati jc tudi predsednik uprave delniške družbe Helios, že 20 let pa jc glavni sponzor našega kluba in daje klubu tudi ime. G. Slavincc hkrati vodi tudi Izvršni odbor našega kluba, v katerem SO poleg njega še Milja Šircelj, Boris Zakrajšek, SaSo Grilj. Janez Zor-man, Simon Mavsar, Ivica Gognjavcc, Brane ZakrajSek, Aleš Klavžar, Jože Zevnik in Brane Mami Poleg Izvršnega odbora deluje v klubu še nekaj organov, med njimi Strokovni svet. ki ga vodi Pavle An-drejašič. Odbor /a Halo Komunalnega centra vodi Mitja Sircelj ter Svet staršev, ki ga je prevzel Aleš Juhant. Stalni vir financiranja jc pogodbeni odnos z Občino Domžale, ki namenja za vso dejavosti Košarkarskega kluba Domžale v letošnjem let u dotacijo v višini okoli 2.700.000.00 SrT. kar ne zadostuje niti za plačilo najemnine Hale KC (brez. stroškov elek- trike, komunale in ogrevanja), katere lastnik je Občina Domžale. Viri financiranja so še komercialne prireditve kluba, s katerimi pokrivamo stroške, vezane na Halo KC ter prispevki stiiršev, s katerimi se financira mladinskih pogon. Največji in najpomembnejši sponzor našega kluba je, kot smo že omenili, podjetje Helios d. d., ki je prvi sponzor kluba že od 1.1981. Poleg njega je tu še vrsta sponzorjev in donatorjev. ki vsak po svoje prispevajo, da klub lažje in bolj kvalitetno dela. Katere so trenutno največje težave KK Domžale? Največje težave našega kluba so trenutno vsekakor finančne, saj je denarja, kljub veliki pomoči naših sponzorjev in staršev, premalo za tako obsežen program, kot ga izvajamo. Pogodba z Občino Domžale nam namreč zagotavlja dotacijo, ki pokrije komaj stroške najemnine Hale K( Poleg najemnine pa moramo v Hali KC plačevati tudi vse stroške električne energije in komunalnih storitev, poskrbeti za plače treh zaposlenih ter kriti vse ostale stroške, povezane z. dvorano. Res si pomagamo z oddajanjem dvorane v podna-jem za razne prireditve, toda teh pridobljenih sredstev je premalo za normalno poslovanje dvorane, zato si moramo pri pokrivanju teh stroškov pomagati tudi s sponzorskimi sredstvi. Še posebej je težko v poletnem času. ko ni v dvorani prav nobenega interesa za prireditve, mi pa moramo seveda tudi takrat vse stroške plačati in tudi preskrbeti plače. Prav zato smo prepričani, da bi Občina Domžale morala pokazati Sc več razumevanja za naše delo ter nam pomagati v večjem finančnem obsegu. Nc nazadnje prav z delom v klubu poskrbimo, da si preko 600 otrok na našem področju za svoje izrabljanje prostega časa izbere zdravo športno dejavnost, ne pa preživljanje prostega časa na cesti v nezdravem okolju. Hkrati bi radi omenili, da je Občina Domžale sprejela kriterije financiranja športnih dejavnosti: po izračunih teh kriterijev bi morala Občina Domžale za financiranje dejavnosti klubov in društev (dotacije) nameniti 192.000.000 SH. namenila pa jih je le 43.000.000 SIT. Glede na družbeno in ekonomsko situacijo, v kateri je Občina Domžale, bo nujno potrebno, da se to razmerje spremeni v korist športne dejavnosti, kolikor si želimo pozitivnih rezultatov športa v Domžalah. Občina Domžale bi se morala končno odločiti tudi za financiranje višjega nivoja na področju kvalitetnega športa, podobno kot je to rešila na področju kulture (prireditve v Kulturnem domu Franca Ber-nika). Eden od problemov, ki ga vidimo, je tudi izgradnja večnamenske nove dvorane. Košarkarji vsekakor podpiramo izgradnjo nove dvorane, vendar menimo, da bi bilo v interesu ne le košarke, temveč tudi drugih športov, ki si želijo prostor v novi dvorani, da obdržimo Halo KC za namene, za katere je bila zgrajena. S tako rešitvijo bi bili namreč najbolj ugodno zagotovljene najbolj ustrezne možnosti za nadaljnji razvoj košarke in športa v Domžalah kakor tudi za iiiiihmi' :diiiii.. prireditve. Načrti za prihodnjo košarkarsko sezono? Načrti za prihodnjo sezono so vsekakor ambiciozni, predvsem pa so zastavljeni tako, da bomo vztrajali na naši poti in modelu dela, za katerega smo prepričani, da je v današnjih časih edino pravilen - to pa je delu in vzgoji mladih, v Domžalah vzgojenih košarkarjev. Smo namreč eden redkih klubov v Sloveniji, ki ima tako Široko zastavljeno delo z mladimi, prav gotovo pa smo edini klub v kolektivnih športih, ki igrajo v 1. slovenskih ligah, saj imamo v prvi ekipi praktično le doma vzgojene igralce. Cilj za člansko ekipo za prihodnje leto je jesen, to pa je boj za uvrstitev v sredino lestvice. Glede na to, da so v letošnji sezoni v prvi plan prišli kar štirje naši mladi igralci (Za- lokar, Zerak. Janža in Zavodnik), ki bodo v naslednji sezoni že mnogo bolj izkušeni, je to lahko kar realen cilj, če le ne bo preveč poškodb, ki so v minuli sezoni precej vplivale na igro naše ekipe... . V mladinskih kategorijah ho rezultate iz minule sezone, ko so bile naše ekipe v skupnem seštevku med vsemi slovenskimi ekipami najuspešnejše (pionirji prvi, mladi do 20 let drugi, kadeti četrti in mladinci osmi), verjetno težko ponoviti, toda glede na odlično delo naših trenerjev in sedanjih možnosti vadbe sc nikoli nc ve. Vsekakor pa je cilj še vnaprej vzgoja čimveč naših mladih igralcev za igranje v prvi ekipi, kot seveda tudi to, da čimveč mladih pritegnemo v svoje vrste, da se začnejo ukvarjati s tem atraktivnim in dinamičnim športom. Kaj KK pomeni najvišje priznanje Občine Domžale? Najvišje priznanje Občine Domžale pomeni našemu klubu predvsem potrditev našega dela in naših naporov v minulih petdesetih letih. Hkrati nam to priznanje daje vedeli, da nav delo ni bilo neopaženo, saj M tn
  • emžar, Lado Piber, Sašo Grilj, Marjan Vrenja k, Ciril Skerjanc, Brane Orehek« Vid Zule - (trener), Milan Pečar, Marko Mazgon, Mitja Sircelj (kapetan) Del evropskega nogometnega prvenstva tudi v Domžalah V Domžalah smo imeli to čast, da je sponzor nogometnega prvenstva predstavil žogo velikanko, na katero seje bilo možno tudi podpisati. V države udeleženke jc sponzor poslal Iti Aig velikank, na katere so se podpisovali tako mladi kot tudi stari in svoji reprezentanci zaželeli srečno pot na evropskem prvenstvu. Slovenska žoga pa jc pristala ravno v Domžalah in sicer pred blagovnico Vele v Domžalah in to 27. maja, kjer jc bila vse od devete ure zjutraj pa do tretje ure popoldne Žoga velikanka sc jc že vrnila v Bruselj, kjer se bo vsem 16-tim žogam pridužila sc ena in sicer za ta ir plav. Na evropskem dnevu v Bruslju ho župan Bruslja gostil navijače, nogometaše kot tudi te žoge velikanke, ki bodo na tekmah v veliko podporo posamezni državi, ki nastopa na Evropskem nogometnem prvenstvu na Nizozemskem ter v Bclgjji. Našim reprezentan-tom in tudi žogi, na kateri je bilo napisanega marsikaj pa želimo čim-boljc nastope ter uspešno promoviranje naSc države. U. Ž. KK Lastovka Domžale V Domžalah imamo poleg košarkarske ekipe Heliosa ter ženskega košarkarskega kluba še eno ekipo, ki zastopa domžalske barve v tekmovanjih Košarkarske zveze Slovenije. To je ekipa Športnega društva Lastovka, ki nastopa v drugi ligi. V tej ekipi igrajo predvsem igralci, ki so nekdaj že igrali v domžalskem klubu Helios in so se sedaj kalili v okoliških krajih ali pa so igralsko kariero prekinili iz različnih vzrokov. Ekipa Lastovk je nastala pred tremi leti, ko so začeli z nastopanjem v tretji košarkarski ligi, v kateri so bili dve leti in se nato kot najboljša tretjeligaS-ka ekipa preselili v drugo ligo. Tu so bili letos v svoji skupin osmi in so se rešili ponovnega boja za odhod v tretjo ligo. In kaj so pričakovali? Pričakovali so več, vendar so po odhodu Marjana Košaka v vrste Heliosa izgubili pomemben motor ekipe, ki ga niso mogli nadoknaditi z nekaterimi igralci, ki so v klubu prišli iz okolice. V prejšnji sezoni so dosegli šest zmag in imeli dvanajst porazov, lahko pa bi iztržili tudi več. V novi sezoni so začrtali mnogo višje cilje, pomemben podatek pa je tudi tO, da bodo v prihodnji sezoni igrali pri mlajših kategorijah in bodo imeli svojo ekipo v kadetski kategoriji. I astovke. torej srečno na svoji poti k vrhu. U. z. Košarkarski maraton 25. in 26. maja je bil v Domžalah v okviru prireditev, ki jih je organiziral radio Hit oh dnevu mladosti po srcu in sicer po nostalgiji dneva mladosti, organiziran 24-urni košarkarski maraton med ekipama Domžal in Mengša. Vse skupaj se je pričelo v četrtek, 25. maja ob 18. uri in končalo naslednji dan prav tako ob 18. uri. Na prireditvi sc jc zbralo veliko število gledalcev, ki so spremljali razburljivo in zelo zanimivo tekmo. Za ekipo Domžal so igrale ekipe Juki tcama. Sokola iz Ihana, Sokolov iz Domžal, novinarji iz vse Slovenije ter seveda radia Hit, ekipa Mengša pa je imela na razpolago prav tako pet ekip, katerih vodje so bili njihovi igralci in kapetani ekip. Končni rezultat je bil v 24 urah igranja 1878:1747 za Domžale. Najboljši strelec, igralec ter igralec z največ zadetimi trojkami v maratonu je bil pri Domžalah Miha Brojan iz Juki tcama z 210 točkami in 16 zadetimi trojkami, pri Mengšu pa jc bil najbolji igralec in strelec Tijan Milic s 156 točkami, najboljši pri metih izza črte 6 metrov in 25 centimetrov, ki označuje met za tri točke pa Bine Nova, ki je zadel 15 trojk. Tako tudi v povratni tekmi maratona so bili Domžalčani so bili boljši od Mengšanov. Sama organizacija je bila brez pripomb, nekaj pripomb je padlo le na sodniške odločitve kot tudi za zapisnikarsko mizo, a je bilo na koncu pozabljeno Važno jc bilo ponovno druženje Za vse najboljše pa je poskrbel Gašper Bolhar imenovati kol Gapy. Torej, na svidenje na naslednjem košarkarskem mam tonu. URBAN ŽNIDARŠIČ Pridite ter tecite z nami in za olimpijsko majico! Osmič tečemo olimpijski tek V Domžalah smo tekli vse OLIMPI.JSKK TEKE, saj je Atletski klub Domžale ena izmed redkih atletskih oz. drugih klubov, ki OLIMPIJSKI TEK organizira od njegovih začetkov. Smučarka Zarja Cernilogar druga v Sloveniji Že drugo leto zapored je Smučarska zveza Slovenije (alpsko smučanje), smučarsko sezono uradno zaključila s prireditvijo v naravi, s piknikom in športnimi tekmovanji. Dogajalo se je v soboto, 20. maja na Duplici pri Kamniku, prisotni pa so bili vsi, ki v alpskem smučanju v Sloveniji kaj pomenijo, kakor tudi tisti, ki niso najbolj znani, vendar so s srcem predani temu športu kot tekmovalci, trenerji, športni delavci ali starši tekmovalcev. Med tekmovalci naj omenimo samo nekaj najboljših državnih reprezentan-tov, Spelo Pretnar, Mojco Suhadolc, Matjaža Valenčiča in Jureta Koširja. Vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno, uradni del prireditve pa je na srečo potekal brez dežja, ki pa v nadaljevanju srečanju vseeno ni prizanesel udeležencem. Glavni del prireditve je bil. poleg dru- sezone, glede na letošnje uspehe, veliko žabnemu srečanju, namenjen podelitvi priznanj vsem najboljšim v vseh kategorijah in panogah alpskega smučanja, ki so si v minuli sezoni priborili naslove državnih prvakov ali bili najboljši v različnih pokalnih tekmovanjih na državnem nivoju V najmlajši kategoriji, pri cicibankah. je letošnje leto tudi dobitnica pokala iz Smučarskega društva Domžale Mlada članica SD Domžale, Zarja Cernilogar, je dosegla izjemen uspeh z drugim mestom v tekmovanju za pokal Radenske za cici-banke. V treh tekmah v veleslalom je zbrala 243 točk za prvouvrščeno Petro Presterel z Blejske Dobrave s 300 točkami. Tretja je bila Vanja Brodnik iz Krke Rog z 240 točkami. Svečane podelitve pokalov v otroških kategorijah so opravili že omenjeni naši najboljši smučarji. Najmlajšim deklicam je podelila pokale Mojca Suhadolc. Zarja je kar žarela od sreče in vznemirjena, ko je od Mojce prejemala pokal in čestitke. Ko je zapustila zmagovalni oder, smo jo malce zmotili pri spremljanju nadaljevanja podelitev in jo vprašali o njenih občutkih in načrtih za naslednjo sezono. Zaupala nam je, da jc zelo srečna in vesela in da so ji letošnji uspehi dali veliko spodbude za naslednjo sezono. V začetku sezone si nikakor ni predstavljala, da bo tako uspešna. Njeni uspehi so v veliki meri tudi rezultat kakovostnega dela v društvu. Od prihodnje pričakuje. Zaveda pa se, da bo zelo težko, ker bo tekmovala v višji starostni ka-tegorji med mlajšimi deklicami. Konkurenca bo zelo velika, saj bo približno polovica njenih tekmic eno leto starejša od nje. Ob koncu Zarji se enkrat iskrene čestitke in želje za nadaljevanje z uspehi tudi v naslednjih sezonah, SD Domžale pa Zeljo, da vzgoji še več tako uspešnih mladih tekmovalcev, kar mu bo s kakovostnim delom trenerjev in zagnanostjo smučarskih delavcev vsekakor uspevalo se naprej. Z. H. Prvi olimpijski tek je bil 26. junija 1993. Dolžina proge je 11 in 4 km. Startalo je 407 udeležencev, 109 na U km in 298 na 4 km. Najmlajši je bil triletni Matic Gorza iz Radomelj, najstarješi pa Franc Rozina, ki jc dopolnil 61 let. Na Il-kilome-trski progi, speljani po športnem parku in njegovi okolici, jc pri članih zmagal Marjan Žibcr-na iz Ljubljane, pri članicah pa je bila na isti progi prva Ksenija Vrhovnik iz Kamnika. Prvemu je sledil drugi in temu tretji, prihajali so vedno novi zmagovalci in zmagovalke, ki so v olimpijskem teku videli uresničitev olimpijske ideje in znanega gesla o tem, da ni važno zmagati, važno je sodelovati, pa tudi reka: Zdrav duh v zdravem telesu. Tek se je iz Športnega parka Domžale preselil pod skakalnico in Atletskemu klubu Domžale so se v njihovih prizadevanjih za čim-boljšo organizacijo in izvedbo prireditve pridružili člani domačega skakalnega kluba, vedno pa so lahko računali tudi na pomoč Športnega društva Krašnja. Zato ne pozabite! Dobimo se na 8. OLIMPIJSKEM TEKU v petek, 23. junija 20(X) ob 17. uri pod ihanskimi skakalnicami. Prijave od 15. ure dalje! Zadnja leta tekmovanje običajno moti dež, ki pa nc zmoti nekaj sto udeležencev, saj se pogumno spoprimejo s štiri oz. osem kilometrov dolgo progo, speljano po gozdovih in travnikih okoli gradu Krumperk in njegove okolice. Prva sta lani na cilj krajše proge pritekla Tomaž Soklič in Darja Kokalj, na daljši pa sta bila zmagovalca Jože Petkovšck in Joži Lcnasi. Najstarejši tekač je bil Franc Rozina iz. Ljubljane, med tekačicami pa jc bila najstarejša Janka Jerman iz Radomelj. Pričakujemo, da boste številni tekači in tekačice, rekreativci in rekreativke ter vsi ljubitelji teka v naravi zraven. A. K. Dobrodošli! Domžalski kegljači v tretjo ligo Pred sezono si kegljaška članska ekipa Domžal ni nadejala slabe sezone in uvrstitve v nižji rang. A vse to se je resnično zgodilo, saj so domžalski kegljači izgubili kar nekaj igralcev, ki so odšli k veliko bolj organiziranim in boljšim ekipam v okolici. Tako so v sezoni nabrali skupno Sest točk in to s tremi zmagami, kar je bilo pod pričakovanji. V njihovi ligi je bil najboljši Kamnik, ki jc tako napredoval v I. B ligo, Domžalčani pa se vračajo v tretjo ligo. Kako pa je bilo pri mlajših kategorijah? Lahko se pohvalijo z osmim mestom na državnem mladinskem prvenstvu igralca Petra Hafnerja. Upajmo le, da s tem ni konec Se enemu Sportu v Domžalah, saj bodo lahko z marljivim in pridnim delom lahko ponovno prišli med najboljše ekipe in se uvrstili v drugo ligo. URBAN ŽNIDARŠIČ Med najboljšimi Dva mednarodna mitinga Atleti in atletinje AK Domžale se z nastopanjem na številnih mitingih po Sloveniji pridno pripravljajo na vrhunec sezone, ki se ho začel že ta vikend z nastopom med najboljšimi v Sloveniji na finalu Atletskega pokala Slovenije, ter se nadaljeval v juliju z državnimi prvenstvi za vse kategorije. Tako so se člani in članice pred kratkim udeležili dveh mednarodnih mitingov, in sicer v Novem mestu in Mariboru, kjer so uspešno zastopali barve Domžal. 24. maja sc jc trojica udeležila II. mednarodnega atletskega mitinga KRKA - Telekom 2000 v Novem mestu. Matej Juhart je bil z 10,92 s na 100 m Sesti, s časom 22,10 s pa na 200 m deveti, Bojana Vojska si je z rezultatom 62,77 s na 400 m z. ovirami pritekla drugo mesto, Jernej Kastelec pa je v močni konkurenci na 1500 m s časom 3:51,02 dosegel deseto mesto. Jernej Kastelec se jc udeležil tudi mednarodnega mitinga v Mariboru, kjer je na mitingu, ki je bij organiziran v sklopu tekmovanja v mnogoboju, na 100 in 200 m uspešno nastopila tudi Bojana Hostnik. Ak Bojana v borbi z ovirami. Foto: V. Repanšek Atletski klub Domžale Zadovoljni s četrtim mestom V Celju je 20. in 21. maja potekalo ekipno državno prvenstvo za člane in članice, ki se ga je udeležila tudi moška ekipa Atletskega kluba Domžale. Ekipa je štela 10 tekmovalcev, ki so se pomerili v 17 disciplinah in dveh štafetah. Prvi dan, ki je bil za tekmovalce zaradi dežja in mraza sicer zelo neugoden, sc jc Matej Juhart pomeril v teku na 110 m z ovirami (16.13 s. 6. mesto). 100 m (zelo solidnih 10.86 s in četrto mesto) in nastopil tudi v štafeti 4x100 m. ki je v postavi Dušan Zaje. Matija Narobe, Aleš Pranjič in Matej Juhart s časom 46,58 dosegla šesto mesto. S kopjem in kroglo jc »opravil« Jože Pirnat (52,93 m oz. 13,21 m in četrto oz. drugo mesto), v daljino jc Matija Narobe skočil 552 cm (osmo mesto). Dušan Zaje je za 400 m porabil 54,20 s, Peter Kas-telic za 1500 m 4:13,97 min (sedmo mesto), Klemen Cop pa je na 5000 m dosegel rezultat 15:20,50 min in četrto mesto. Po prvem dnevu je ekipa dosegla 6552 točk po madžarskih tablicah. Drugi dan so morali Domžalčani z. nastopi obdržati četrto mesto pred Atletskim klubom Maribor 98. Na 200 m je AlcS Pranjič dosegel rezultat 24,00 Članski ekipi AK Domžale je pri zbiranju točk pomagal tudi tekač Tomaž Kušar. Članska štafeta 4x400 m: (od leve) Boštjan Brnot, Jernej Kastelec, Dušan Zaje in Peter Kastelic s (Šesto mesto), za še enkrat daljšo progo z ovirami pa jc Dušan Zaje porabil 62,64 s (Šesto mesto). Tudi tokrat je bil za mete zadolžen Jože Pirnat, ki je kladivo zalučal 27,94 m daleč (četrto mestoX disk pa je pristal pri 33,51 m (tretje mesto). V visino jc skakal Peter Kastelic, ki je s preskočeni-mi 170 cm dosegel sedmo mesto, Matija Narobe pa je bil z 11,80 m v tro-skoku peti. Na edini progi z zaprekami sc je s konkurenco pomeril Tomaž KuSar, ki je bil na 2000 m z zaprekami z rezultatom 7:45,79 min Sesti, na Se malo daljših 3000 m pa jc bil Klemen Cop s časom 8:53,71 min tretji. Edino zmago so Domžalčani zabeležili z odličnim tekom Jerneja Kaslclca, ki je za 800 m porabil 1:52,82 min, le-ta pa je zaslužen tudi za tretje mesto v štafeti 4x400 m, saj je v finišu le za dve stotinki sekunde (po tekih Dušana Zajca, Boštjana Brnota in Petra Kastelica) premagal štafeto ZAK MAS-Sa iz Ljubljane. Končno število točk jc bilo 12796 in četrto mesto, kar je za majhen klub in relativno majhno ekipo zelo pohvalno. Hkrati so potekale tudi kvalifikacije za Atletski pokal Slovenije, ki bo konec junija v Velenju. Nastopile so: Erika Pirnat: kladivo (23,14 m), disk (32,65 m), krogla (10,31 m), kopje (30,77 m), Ana Naranča: krogla (10,23 m), Bojana Hostnik: 100 m (12,75 s), 200 m (26,29 s), Bojana Vojska: 400 m (59,25 s), 400 m ovire (63,21 s) A. K. Mali in veliki atletski pokal za osnovne šole, področno prvenstvo Domžalčani najboljši na področnem prvenstvu 1 K. maja je bilo na stadionu v Domžalah področno ekipno prvenstvo za osnovne Sole. Najprej so se pomerili mlajši učenci in učenke letnikov 87 in 88, za njimi pa še starejSi učenci in učenke letnikov 85 in 86 oz. učenci sedmih in osmih razredov. Tekmovanje je bilo v nekaterih disciplinah kar napeto in zanimivo, najboljši po rezultatih pa se bodo v Ljubljani na začetku junija pomerili z vrstniki iz osnovnih Sol Iz vse Slovenije. Osnovni šoli Domžale za z.magi v obeh konkurencah iskrene čestitke. Rezultati: Mlajši učenci 60 m (16 nastopajočih) 1. Ncjc Slatner (Trzin) 2. Matic Tchovnik (Medvode) J. AnZc Smolnikar (P. Albrehta) .MIH m (17 nastopajočih) 1. Anže Požoncc (Domžale) 2. Boris Jukič (Jurij Vega) 3. Goran Gavrič (Domžale) UM KI m (17 nastopajočih) 1. Vid TrSan (Simon Jenko) 2. Aleš Ručigaj (Prana Albrehta) 3. Gocc Najdenov (Domžale) skok v višino (18 nastopajočih) 1. Matej Čolnar (Toma Brejca) 2. Tomaž Kovač (Dob) 3. Jure Ribič (Jurij Vega) skok v daljino (18 nastopajočih) 1. Mitja CibaSek (Moste Kom.) 2. Nejc Vašcl (Simon Jenko) 3. Goran Vuk (Frana Albrehta) met žogice (18 nastopajočih) 1. Luka Jeraj (Vodice) 2. Jure Smrkolj (Janko Kersnik) 3. Andraž Novak (Prescrje Rad.) ekipni rezultati 1. DOMŽALE 2. MENGEŠ 3. FRANA ALBREHTA Mlajše učenke 60 m (18 nastopajočih) 1. Tjasa Debeljak (Preska) 2. Anja Puc (Preska) 3. Meta Rode (Janko Kersnik) 300 m (19 nastopajočih) 1. Ijivra Golob (Stranje) 2. Petra Jeras (Šmartno) 3. Ana Robida (Mengeš) 1000 m (15 nastopajočih) 1. Suzana Mladenovič (Domžale) 2. Janja Rebernik (Stranje) 3. UrSka Rebernik (Stranje) skok v višino (19 nastopajočih) 1. Katja Kotar (Rodica) 2. Nika Erjavec (Pirniče) 2. Petra Kočevar (Prescrje Radom.) 2. Mateja Kastelic (Rodica) skok v daljino (18 nastopajočih) 1. Nina Farčnik (Prescrje Radom.) 2. Irena Šimenc (Šmartno) 3. Kristina Vrbole (Domžale) met žogice (18 nastopajočih) 1. Vesna Gabor (Domžale) 2. Janja Urbanija (Marije Vere) 3. Darja Šlcbir (Stranje) ekipni rezultati L DOMŽALE 2. PRESKA 3. MENGEŠ Starejši učenci 60 m (22 nastopajočih) 8.46 8.49 8.52 43.60 45.60 45.81 3:04.09 3:04.63 3:14.61 1.45 1.40 1.40 4.60 4.59 4.55 51.46 51.14 50.20 102 67 57 8.82 8.84 8.86 46.30 48.87 49.90 3:16.90 3:19.29 3:19.65 1.30 1.25 1.25 1.25 4.23 4.17 4.05 47.25 45.78 45.18 79 78 66 1. Matic Ccrar (Komenda Moste) 2. Rok Occpek (Marije Vere) 3. Edin Agovič (Marije Vere) 300 m (19 nastopajočih) 1. Tadej Prelog (Komenda Moste) 2. Evzav Dcladini (Jurij Vega) 3. Rok Rac (Domžale) 4 x 100 m (8 nastopajočih) 1. Domžale I (Domžale) 2. Mengeš (Mengeš) 3. Domžale 2 (Domžale) 1000 m (14 nastopajočih) 1. Andraž Grcgorič (Domžale) 2. Goran Bartulović (Mengeš) 3. Peter Doki (Domžale) skok v višino (16 nastopajočih) 1. Damir Gubcrinič (Marije Vere) 2. Anže Vovk (Domžale) 3. Matej Jarc (Venclja Perka) skok v daljino (16 nastopajočih) 1. Jaka Kovač (Prescrje Radom.) 2. Jan Grcgorka (Prescrje Kadom.) 3. Marko Subic (Preska) suvanje krogle (15 nastopajočih) 1. Sinan Durmiševič (Medvode) 2. Denis Cančar (Medvode) 3. Edis Dftflč (Prescrje Radom.) met žogice (17 nastopajočih) 1. Aleš Dekleva (Rodica) 2. Dejan MatjaScvič (F. Albrehta) 3. Sahcl KaSibovič (Vodice) ekipni rezultati 1. DOMŽALE 2. MEDVODE 3. PRESERJE RADOMLJE Starejše učenke 60 m (22 nastopajočih) 1. Mateja Podgoršek (V. Perka) 2. Barbara Virjant (Šmartno) 3. Anja I .ukan (MengeS) 300 m (21 nastopajočih) 1. Klara Nahtigal (Domžale) 2. Tina Osolnik (Komenda Moste) 3. Gabi Tarlc (Komenda Moste) 4x100 m (7 nastopajočih) 1. Domžale (Domžale) 2. Rodica (Rodica) 3. Preska (Preska) 1000 m (13 nastopajočih) I. Manja Zebre (Marije Vere) "2. Natalija Lužar (MengeS) 3. Tea Jeras (Tomo Brejc) skok v višino (17 nastopajočih) 1. Tanja Rus (Domžale) 2. Maruša Flerin (Rodica) 3. Katja Grdin (Marije Vere) skok v daljino (16 nastopajočih) 1. Urša Ivanko (Pirniče) 2. Vesna Barlc (Janko Kersnik) 3. Nika Lcvstck (Prcserjc Radom.) suvanje krogle (17 nastopajočih) 1. Tina Šopcr (Rodica) 2. Tina Birk (Dob) 3. Nives Marčun (Jurij Vega) met žogice (19 nastopajočih) 1. Saša Drcmclj (Domžale) 2. Maja igrec (Domžale) 3. Stcfanic Ascherl (Rodica) ekipni rezultati 1. DOMŽALE 2. PRbSKA 3. RODICA 7.70 7.91 7.92 39.89 41.17 41.52 50.42 50.52 50.86 2:49.56 2:55.96 2:57.77 1.80 1.70 1.65 5.57 5.54 5.25 12.64 12.28 11.68 84.30 81.49 79.24 163 98 75 8.80 8.99 9.00 43.63 46.84 47.13 55.41 56.14 56.17 3:21.38 3:26.58 3:29.52 1.45 1.40 1.35 4.82 4.52 4.41 10.01 9.27 9.08 53.03 51.30 50.98 120 100 88 stran 19 s Svetovno prvenstvo v karateju Se bodo priložnosti za medalje Karatcist Lovrenc Kokalj seje od 18. do 24. aprila še z 11 predstavniki iz Slovenije udeležil svetovnega prvenstva v karateju v Indoneziji, natančneje na otoku Rali v mestu Dcnpasar. »Reprezentanca je bila sestavljena iz 7 tekmovalcev in 2 tekmovalk, ki so v zadnjem času na domačih in tujih tekmovanjih največ obetali. Glede na to, da sem bil srečen že pred dvema letoma, ko sem bil iz množice karate-istov izbran za nastop na evropskem prvenstvu v Sheefieldu, si lahko mislite, daje bil nastop med najboljšimi karateisti sveta priznanje tako za domžalski Karate klub »ATOM« kot tudi osebno zame.« Z Brnika, kjer so sc tekmovalci poslovili od domačih in znancev, so preko Frankfurta po 12 urah prileteli v Singapur, polet pa zaključili v Džakarti. Takoj ko smo izstopili iz letališke zgradbe SPORT Med prijatelji na 35°C in 100% vlažnost, so jim domačinke za dobrodošlico okoli vratu obesile vence iz cvetov orhidej, nato pa so se odpravili v bližino dvorane, kjer so potekala tekmovanja in kjer so bivali. »O vodi iz. pip se tam niti ne govori - tako za pitje kot za osebno higieno smo uporabiljali le ustekleničeno vodo, že majhna pozabljivost pa nas jc kaznovala s prebavnimi problemi,« obuja spomine Lovrenc in nadaljuje: »Drugi dan jc bila na vrsti otvoritev tekmovanja, katere se je poleg številnih visokih političnih predstavnikov udeležila tudi podpredsednica Inodonezijc. Na predstavitvi so bile predstavljene razne borilne veščine; eden izmed demonstratorjev jc bil tudi učitelj Kanazavva, ki je hkrati naredil izpit za 10. DAN, ki mu ga je izro- čila indonezijska oblast. Prva dva dneva smo porabili za slovesnost ob začetku tekmovanja ter za reprezentnančne treninge in aklimatizacijo; praktično smo trenirali povsod - na suhem in v vodi, kar jc vidno tudi na sliki. Sledili so trije dnevi udeležbe seminarja z. velikim mojstrom kara-teja 'Kancho' Hirokazu Kanazavvo 9. DAN, kjer smo vsi prejeli certifikat, nato pa se je z vsemi podnebnimi neugodnostmi začelo svetovno prvenstvo.« Na svoj prvi nastop je Lovrenc Kokalj kljub številki 0026 čakal tako rekoč cel dan, nato pa nastopil v dvoboju izpadanje v kalah po sistemu kohaku - glavni sodnik izžreba eno izmed štirih kat. Dobil je kato KANKU-DAI, ki je izmed kat najdaljša, in se pomeril z Venczelcem. Po neodlo- čenem rezultatu stranskih sodnikov sc je glavni sodnik odločil za zmago Venezuelea in tako je kitic individualno izgubil v prvem krogu. Sicer jc bila naša repre-zentnaca v katah ekipno deveta. V nadaljnjem tekmovanju sn sc odvijale borbe - kumile individualno. Kljub temu da na svetovno prvenstvo vsi pridejo samo zmagat in da v dvorani ni bilo slabega karateisU ali karateistke, je v borbi nekdo moral izgubiti. Sam se je poslovil v drugem slabem krogu z majhno razliko proti Irancu z 2:3, nastopil pa je tudi v borbah ekipno (5 tekmovalcev), kjer se je slovenska reprezentanca uvrstila na 12. mesto. Na prvenstvu so bili najuspešnejši Japonci, sledili pa so jim Venezuclci. »Pred odhodom domov smo si vzeli čas za analizo tekmovanja in za sprostitev,« obuja spomine Lovrenc. »V pogovoru z domačini sem si zapomnil - na Kaliju smo vsi srečni. Vsekakor je bilo svetovno prvenstvo in popotovanje po neznani deželi doživetje, ki se ga ne bo dalo pozabiti; škoda le, ker smo morali tako hitro nazaj. Še enkrat bi se zahvalil vsem, ki so mi materialno olajšali breme stroškov: Bclinka Holding, Športna zveza Domžale, Občina Domžale, Nian-sa - jezikovna šola. Paliska d. o. o.. Pivnica Adam Ravbar, FotOStudio Marko Senica, Hotel Krona, Slaščičarna Lenček, Matik d. o. o. in Krajevna skupnost Slavka Šlandra Domžale. Še bodo priložnosti za medalje, bralcem Slamnika pa lep pozdrav!« BOJANA VOJSKA Lovrenc Kokalj skupaj z No-buakijem Kanazavvo, absolutnim zmagovalcem v borbah KK Pirueta plesala na svetovnem prvenstvu v show programih V začetku junija jc bilo v nizozemskem mestu F.indho-ven šesto Evropsko prvenstvo v show programih, na katerem šc je s svojimi plesi in kreacijami predstavilo veC kot 1200 kotalkarjev iz. II drŽav. Med njimi so bile tudi kotal-karice Kolalkarskega kluba Pirueta iz Domžal, ki so tekmovale v kategoriji KVARTET. Mlade tekmovalke Nina Grilj. Tcja Rus, Saša Grmck in Maruša Ravnikar so med številnimi plesnimi skupinami zasedle štirinajsto mesto, kar jc lep uspeh za mlade kotalkarice. Čestitamo! B. V. Rocjaška Slatina -ekipno državno prvenstvo I. Državno prvenstvo v pospešenem šahu za leto 2000 jc bilo v Zdravilišču Rogaška Slatina (kristalna dvorana). 9 kol z igranim Časom 2x25 min. Ekipa Napredka iz Domžal jc nastopila v sestavi Aleksander Nadj - Luka Lenič (2 igralca) in osvojila fenomenalno 4. mesto. Moramo poudarili, da je prvenstvo bilo za mladinec do 20 let starosti. Naša dva sta starti Aleksander 14 let, Luka Lenič 12 let. K temu bi dodal, da je bila kolajna z malo več sreče z.clo blizu. Odlično vse čestitke!!!! Ljubljana Luka Lenič se mora na turnirjih pomeriti tudi z dosti močnejšimi šahisti od sebe. Med partijo s hrvaškim mednarodnim mojstrom Brankom Rogu-Ijem. Furnitz Na mednarodnem šahovskem prvenstvu v Avstriji jc Aleksander Nadj zasedel 7. mesto. Ekipno državno prvenstvo osnovnih šol - fantje do 12 Icl OŠ V. Perka iz Domžal odlična 3. V konkurenci 29 šol iz cele Slove-nicj jc ekipa OŠ V. Perka Domžale v sestavi: 1. Luka Lenič 2. Lan Timotej Turek 3. Miha Teran 4. Klemen Nadj 5. Eva Marija Lavrač osvojili odlično, super tretje mesto. Bravo, Deklice so igrale malo slabše in so zasedle 7. mesto. Nastopilo jc 14 ekip. Ekipa OŠ Domžale, ki jc zastopala občino Domžale, ic nastopila: 1. Nika Pavlic 2. Špela Orchek 3. I orelav Somi 4. Tanja Kovač Mentor: Bela Somi Ekipno državno prvenstvo srednjih šol Za škof. klas. gimnazijo Ljubljana je igrala na drugi deski Lucija Rovtar. Ekipa je zasedla 7. mesto. Komenda Kalegorni turniv IV-kategornikov jc organiziral šah. klub Komenda. Na turnirju sta igrala Pal Somi in D>ra Somi iz OŠ Domžale. Lora jc bila pela. mlajši bralce pa sedmi. Na vzporednem turnirju IV kalc-gornikov jc nastopilo Sc 5 naših i/ Domžal, in sicer zmagovalce Bela Somi. Eva Marija Lavrač OŠ V. Perka 3. mesto. Matjaž Kos OŠ Domžale je osvojila 4. mesto. Bor Lucijan Turek OŠ V. Perka 7. mesto, Špela Orchek 8. mesto, OŠ Domžale. VLADIMIR NADJ Prvomajski šahovski turnir Pravico nastopa so imeli Šolarji. Nastopilo je 29 igralcev. K«,iKilo stanje: Mesto 1. Luka Ix-nič 6 OŠ V. Perka - ŠD Napredek Domžale 2. Filip Hočevar 5,5 SD Trnjava 3. Luka Pavlic 5,5 OS Domžal« - SD Napredek Domžale 8. Matej Filip 4,5 OS Ljubljana Črnuče - SD Napredek Domžale II. Vesna BrczovSček 4.0 OS V. Perka - SD Napredek Domžale 14. Nika Pavlic 4,0 OŠ IX>mžalc - SD Napredek Domžale 20. Lan Timotej Turek 3.0 OS V. Perka - 22. Lor Lucijan Turek 3.0 OS V. Perka - Sove letijo na evropsko prvenstvo Plesni skupini Sove, ki deluje na OŠ Domžale pod mentorstvom Tjaše Šuštaršič (poučuje jazz ples in hip hop v Plesni Soli MIKI), je letos uspelo zleteti na dva najvišja vrhova. 19. 4. so na finalnem tekmovanju ŠKL-ja, ki je potekal, lako kol že lansko leto. v nabito polni in kričeči Hali Tivori, premagale svojo konkurenco plesnih skupin osnovnih šol. Domov so prinesle zlale medalje. Zlatim medaljam pa se je pridružil še pokal Zveze navijaških in pom pon skupin Slovenije. Vrhunec te tekme se je dogajal 20. 5. v telovadnici Bežigrajske gimnazije. V kategoriji mešanih mladinskih pom pon skupin so za seboj pustile svoje najmočnejše nasprotnice Bombe iz Žirov in Tačke z Bleda. Sovice so v fantastični koreografiji blestele z vso svojo energijo in navdušile tako sodnike kot tudi gledalce, ki so se tekmovanja udeležili v zelo skromnem številu. Tu gre graja Zvezi navijaških in pom pon skupin Slovenije, ki ni poskrbela za pravšnjo reklamo tekmovanja. Slisnimo torej pesti za Sove, ki se bodo udeležile evropske}1.;! prvenstva v navijaških in pom pon skupinah. To bo letos potekalo v ljubljanski Hali Tivoli predvidoma I. julija. S. E. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 KDK Domžale Domžalski slamnik 2000 Tudi letos je KDK - Kotalkarsko drsalni klub Domžale konec maja uspešno organiziral in izvedel mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju »DOMŽALSKI SLAMNIK 2000«. Kljub temu, daje bilo tekmovanje 13. po vrsti, je bila številka 13 srečna številka, saj se je tekmovanja udeležilo kar 11 klubov s 65 tekmovalci, ki so prišli iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Hala Komunalnega centra je postala pravo malo kotalkališče, na katerem so se v 14 kategorijah pomerili mladi in malce manj mladi tekmovalci in vsi po vrsti prikazali veliko znanja, elegance in spretnosti. Na naše vprašanje, kako ocenjuje nastop domačih tekmovalcev, je g. Bojan Ivančič, predsednik, odgovoril: »Tekmovalci Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale, ki imajo letos za seboj že kar nekaj preizkušenj, so s svojimi nastopi pokazali, da njihova forma raste v skladu z urnikom največjih mednarodnih tekmovanj, kot so evropsko in svetovno prvenstvo. Na tekmovanju smo poleg že standardno odličnih nastopov večkratnih državnih prvakov Alenke in Matjaža Ivančica, Aleksandre Mohar in Tatjane Vrhovšek, videli tudi lepe nastope ostalih tekmovalcev. Le-1 i so pokazali lep napredek v svojem znanju, na tekmovanju pridobljene izkušnje pa so jim lepa vzpodbuda za nadaljnje delo.« KDK pa je poskrbel tudi za sicer prijetno počutje vseh tekmovalcev, ki radi prihajajo v Domžalah. Oh zaključku odlično iz vedenega tekmovanja, za katerega so gostitelji prejeli vrsto pohval, so pripravili Se pravi kotalkarski show. Nastopila sta italijanska državna prvaka v plesnih parih Chiara Risati in Carmine Aucello, show skupina kotalkarjev iz KDK Domžale, posebej navdušeno pa so gledalci sprejeli tudi ples Alenke in Matjaža ivančica na glasbo Briljantina. Najboljše uvrstitve tekmovalcev KDK: Pionirke C - Ž 12. NFJA PENGAL 13. ŽTVA SABOL Pionirke B - Ž 3. SARA PUSTOTNIK 8. AJDA VODLAN Pionirke A - Ž 7. ANJA VELEPEC Jeunesse - mL mladinci • M I. MATJAŽ IVANČT/ Junior - mladinke - Ž 1. ALENKA IVANČIĆ 2. ALEKSANDRA MOHAR 6. TINA VODLAN Senior ■ člani - Ž 1. TATJANA VRHOVŠEK Poleg tekmovalcev KDK - Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale so iz občine Domžale nastopili tudi člani KK Pirueta - Simon Kurct je bil prvi med cicibani M. Urška Ručman 14. med pionirkami C-Z. Meta Kitrei pa 10. med pionirkami B-Ž. Za ŠD Piran pa je nastopil Domžalčan Matej Drašček in osvojil prvo mesto med junior - mladinci - M. B. Sankukai Karate Klub Domžale Sezona tekmovanj se je uspešno zaključila V nedeljo, 21. maja, je v telovadnici O. Š. Venelja Perka potekala v letošnji sezoni zadnja tekma. Tudi ta turnir sc je štel za zbiranje borbenih točk. katere so potrebne za polaganje višjega pasu. S to zadnjo Sankukai karate tekmo se je zaključila tekmovalna sezona 1999/2000. Med letom so člani in članice nabirali borbene točke, predvsem pa pomembne izkušnje, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem treningu karateja. Kol pogoj za uspešno opravljanje izpita za višji pas pa potrebujejo kandidati določeno število lock. ki jih koi tekmovalci dolnjo pri zmagi Borbene toc-ke so predvsem potrebne pri izpitih za 2. kyu (modri pas) in več, kasneje pa kandidati potrebujejo tudi rezultate z državnih tekmovanj. Vsekakor pa večina udeležencev takih tekmovanj ni osredotočena samo na zbiranje točk in »pobiranja« zmag, ampak nameni večji del časa treningu določene tehnike. Stvari, ki se jih naučijo na treningu, poskušajo uporabiti v borbi, kjer jc situacija realnejša od tiste na treningu. Vsako borbo osredotočijo M izvajanje določene tehnike in preverjanje njene učinkovitosti. To pa ne pomeni, da potem na to tehniko čisto pozabimo; izvedemo jo takrat ko je situacija zalo primerna Tako počasi nadgrajujemo znanje z dodajanjem in učenjem novih tehnik, že utečene kombinacije pa izboljšujemo in »pilimo«. Tokrat so bili Domžalčani v razredčenih vrstah, a so kljub temu dosegli lepe rezultate: • Primož Ferlič, višja težka, 3.-4. mesto • Gregor Hribar, višja težka, 3.-4. mesto • Boris Jerkič, višja težka, 5.-8. mesto • Uroš Grabner, višja težka, 5.-8. mesto • Zlatko Tkalec, višja lahka, 5.-8. mesto • Robert Šifrer, srednja težka, 2. mesto • Janez Otrin, srednja težka, 4. mesto • Tomaž Herič, nižja težka. 5.-8. mesto • Urban Gradišar, nižja lahka, 2. mesto • Zvone Jerala, nižja lahka, 5.-8. mesto • Gregor Gradišar, nižja lahka, 5.-8. mesto G. J. SPOROČILA - PISMA BRALCEV Energetsko svetovalna Kamnik - izpostava Domžale 1230 DomZale, ljubljanska 69 tel: 061/720-100. 721-321 ^SSte!?*^ OŠ Rodica na mednarodni Ko star kotel preteče, smo v ne rodnem položaju, posebej takrat, ko na to nismo pripravljeni. V naglici, ki sledi, velikokrat naredimo napake, tu pa gre za večjo in pomembno naložbo. £ivljenska doba jc zelo različna in odvisna: od izvedbe, materiala, kakovosti izdelave, načina obratovanja do goriva in podobnega Predvsem je zelo pomembno, kako obratujejo. S tega stališča je zaželeno, da je temperatura vode čim višja, seveda pa so zato izgube večje, slabši izkoristki, ni kondenzacije, manjša je korozija in s tem daljša življenjska doba. Izklapljanje kotla ponoči, v odsotnosti in podobno, krajša njegovo življenjsko dobo. Pri normalnih razmerah obratovanja lahko računamo z življenjsko dobo približno 20 let, pri litoželeznih kotlih in izvedbah z odpornimi materiali in ob optimalnejšem delovanju pa se nekaj več. v Zamenjava kotla je smiselna, ko ta začne puščati vodo zaradi dotrajanosti, pa tudi zaradi: - preventive - spremembe goriva (npr. pri prehodu s trdnih na tekoča goriva ali zemeljski {tudi utekočinjeni naftni) plin - spremembe toplotne izolacije zgradbe - razširitve, adaptacije hiše • zastarele izvedbe kotlov (slabi izkoristki, nc ustrezajo predpisom) - večje okvare kotla - posebni drugi razlogi (ločeno ogrevanje - več družin, obrt, trgovina in podobno) Ni rečeno, da smo storili prav. Ce smo vgradili nov kotel enake moči, kot je bila pri starem. To jc nedopustno, če smo stari kotel kupili »na pamet«, brez projekta ogrevanja in izračuna. V veliki večini so taki kotli močno predimenzionirani, prevelikih moči m obratujejo / zelo slabim izkoristkom. Zato |e pred nakupom novega kotla potrebno preveriti njegovo moč in kupiti takega s pravilno močjo. To delo opravi projektant. Ce je zgradba pozneje nanovo toplotno izolirana, sc razmere popolnoma spremenijo. Nov kotel je lahko n;i primer /a 30 do 50 odstotkov manjše moči več, odvisno od posameznega primera. Od lega je odvisna tudi cena kotla in boljše obratovanje i višjimi izkoristki, z manjšo porabo goriv in podobno. Podobno je potrebno ukrepati pri razširitvi, adaptacijah objektov. Preverili je potrebno nove izmere in to upoštevati pri moči novega kotla. Ce vgrajujemo nov kotel, je zelo pomembno, da vgradimo gorilnik prave moči, pravilno izbran in usklajen z močjo kotla. Ce jc gorilnik s starega kotla še v dobrem stanju, morila že zamenjan z novim, je potrebno preveriti, če ga je možno vgraditi v nov kotel, ki ima lahko zaradi lega spremenjene značilnosti. IVAN KENDA, univ. dipl. inž. NOVO NOV konferenci otrok o okolju v Angliji OS Rodica, ki jo vodi ravnateljica gospa Andreja Pogačnik Jarc, sodi v družino 76 ekošol, katerih cilj je osvešcanje učencev o pomembnosti pozitivnega odnosa do vsega, kar je naravno in neokrnjeno. - izpeljava natečaja za eko znak - vzgoja za kulturen odnos do hrane (manj bioloških odpadkov) - vzgoja eko potrošnika - varčevanje z elektriko, vodo, papirjem - popis črnih odlagališč, odpadkov in izdelava zemljevida - anketiranje prebivalcev o skrbi za okolje - dejavnosti ob dnevu Zemlje in dnevu varstva okolja - sodelovanje na eko sejmih in eko kvizih Od leta 1996. kar delujemo kot eko-šola, smo izpeljali številne zanimive dejavnosti na razredni in predmetni stopnji: omizje o ogroženosti slovenskega okolja ob dnevu Zemlje, pridružili smo se akciji Inštituta za celostni razvoj iz Domžal, to jc izdelavi drevesa obljub. Iz odpadnega gradiva smo izdelali veliko drevo, na njegovih »listih« pa so bile obljube o boljšem ravnanju vseh učencev, delavcev šole in tudi staršev. Marsikdo se nas spominja tudi z ljubljanskega sejma Narava - zdravje in Ekosejma v Celju, kjer smo redni in prepoznavni razstavljala. Podobno kot druge ekošole tudi mi veliko pozornosti namenjamo zdravim medsebojnim odnosom. Pomembno se nam zdi spoštovanje in obujanje tradicije v našem kraju, zato jc pred tremi leti poteka! projekt Kitarstvo, kitarski večeri in slamnikarstvo, letos pa so člani geografskega krožka pripravili raziskovalni nalogi Mestni in primestni gozdovi slovenskih mest ter Mlini in žage v Jaršah in na Rodici. V vseh teh letih potekajo na šoli številne akcije in dejavnosti: - ekološko osvešcanje učencev, staršev in krajanov - povezava šole s krajevno skupnostjo. Oddelkom za okolje in prostor ter njihovo vključevanje v razne akcije - poglobljeno vklučevanje eko vzgoje v vzgojno-izobražcvalno delo - urejanje učilnic in notranjosti šole - urejanje zelenic ob šoli in skrb za lepše okolje šole, kar opravljajo Zelene st raže - ločeno zbiranje odpadkov: papir, baterijski vložki, biološki odpadki - izdelava predmetov iz odpadnega materiala - izdelava in postavitev ptičjih krmil-nic in krmljenje ptic v zimskih mesecih v ožji okolci šole - sodelovanje na natečaju za Vodnega detektiva iii Tetrapak. Šola torej že nekaj let izvaja ekološki program okoljske vzgoje, ki je postal naš način življenja, saj vsebine okoljske vzgoje integriramo z vsebinami pri pouku in interesnih dejavnostih, povezuje- mo pa se tudi s širšim okoljem. Sodclo-v 111 smo v ri/ličnih projektih, natcčijih in akcijah nacionalnega značaja z ekološko tematiko in prejeli nagrado ekošole - prvo ekozastavo marca 1998, letos pa že tretjo, ter aprila 1999 srebrno plaketo občine Domžale kol priznanje za naše okoljsko delovanje. Ni nam vseeno, kako živimo danes in kako bodo živeli naši potomci, zato smo se zavestno odločili pomagati naravi. Preprečujemo škodljive vplive na okolje ter poskušamo / lastnimi dejanji osveščati druge. Z majhnimi koraki poskušamo spremeniti naše okolje. Naše delo smo predstavili tudi na Mednarodni konferenci otrok o okolju (Ihc Millennium International Children's Confercncc on thc Lnvironment), ki je bila od 22. do 24. maja 2000 v obmorskem mestu Eastbourne v Veliki Britaniji, in sicer kot predstavniki slovenskih ekošol in v okviru projekta Vodni detektiv, ki ga vodi mag. Marta Vahtar. V slovenski delegaciji so bili šc trije učenci: iz Pirana, Vrtojbe in Zaloga pri Ljubljani. Na konferenci jc sodelovalo 800 otrok iz 105 držav. Predstavili so svoje projekte in dejavnosti, s katerimi prispevajo k čistejšemu okolju. Luka Narat, učenec 5. b razreda OŠ Rodica: »Na konferenci sem v obliki plakata predstavil cilje ekošole, metode dela in najpomembnejše aktivnosti, ki so potekale v zadnjem času na naši šoli: delo zelenih straž, to so skupine otrok, ki skrbijo za čisto okolico šole, oblikovanje drevesa obljub, dejavnosti ob dnevu Zemlje, s čim vse sodelujemo na razstavah, sejmih in kvizih, kaj znamo narediti iz odpadnega materiala in kako se družimo z naravo. Tridnevna konferenca jc bila zanimiva tudi zato, ker smo se družili z vrstniki z vsega sveta. Prvi dan smo sc pogovarjali o tem. da si planet delimo z milijoni drugih rastlinskih in živalskih vrst, na katere ravno človekove dejavnosti pogosto uničevalno vplivajo. Drugi dan jc bil namenjen vodi in njenemu pomenu. Voda sicer pokriva večino zemeljskega površja, vendar veliko ljudi na svetu nima sveže pitne vode. Voda, ki jo imamo, pa izginja zaradi onesnaževanja, po- ljedelstva in povečevanja števila prebivalstva. Tretji dan smo sc pogovarjali o življenju v mestih, ki postaja zaradi prenaseljenosti in onesnaževanja čedalje bolj nezdravo. V popoldanskem času pa smo aktivno sodelovali v različnih delavnicah. Izbirali smo lahko med 37 temami in imeli priložnost videli tudi angleško podeželje« Boris One, prav tako učenec 5. h razreda OŠ Rodica: »V Laslbournu sem bil predstavnik Vodnega detektiva, vseslovenskega projekta, ki sc je začel v šolskem letu 1997/98, katerega pobudnik jc Institut za celostni razvoj in okolje 1C-RO iz Domžal, ki ga vodi mag. Marta Vahtar. Namen projekta je spodbuditi nas Otroke, da se z raziskovanjem vodnega okolja v domačem kraju čim več naučimo o vodah in sodelujemo pri njihovem varovanju. Prva odmevnejša aktivnost je bilo k irtiranje območju K immškc Bistri cc in Mlinščice ter označitev divjih odlagališč odpadkov, letos pa so člani geografskega krožka pod mentorstvom prof. Vilme Vrtačnik Mcrčun v okviru projekta Kamniška Bistrica: rekreacijska os regiji, n/iskali mliiursko tradicijo J-irš m Rodice in zasnovali Mlinsko turistično pot, kar je bilo predstavljeno tudi na konferenci. V okviru Vodnega detektiva so nastali tudi številni literarni in likovni prispevki in tu tudi že vsa tri leta sodelujem. Kot član likovnega krožka ki ga vodi gospa Breda Podbevšck, sem sc udeležil natečaja Svetovne zdravstvene organizacije in moja risba jc bila šc z nekaterimi drugimi izbrana in razstavljena v okviru ministrske konference na temo »Zdravo okolje za vse v 21. stoletju« lani v Londonu. Na konferenci jc slovenska dclegaci- stran ja predstavila na plakatih svoje projekte. Všeč mi je bilo druženje z vrstniki z vseh celin, sporazumevanje nam ni delalo težav in postali smo prijatelji. Poleg resnega dela je bilo poskrbljeno tudi za zabavo. Organizirane so bile športne tekme v nogometu, košarki, rugbiju, atletiki, kriketu in hokeju na travi, kjer je zmagovalna ekipa zabila pel golov, od lega jc dal enega moj sošolec Luka, drugega Luka iz Vrtojbe in tretjega jaz.« Ideja o otroški konferenci je nastala leta 1992 na svetovni konferenci o okolju v Riu de Janeiru, kjer so se strinjali, da so mnenja otrok o skrbi za okolje tudi zelo pomembna. Konferenco je organiziral Mestni svet Eastbourna v sodelovanju z UNLP-om (United Nations F,n-vironmcntal Programme). Mladi so napisali skupno izjavo, ki sla jo 29. maja na svetovni ministrski konferenci o okolju predstavila njihova zastopnika, Philip Thinkcr iz Velike Britanije in Yvonne Maingcv iz Kenije. Sodelovanje na konferenci jc tudi veliko priznanje vsem učiteljicam in učiteljem iz OŠ Rodica, ki svoje znanje in okoljsko etiko prenašamo na učence. Oba učenca sva spremljali Irena Lapa nje in Anica Črne Ivkovič. Udeležbo in predstavitev našega dela ter Slovenije so nam finančno omogočili. Občina Domžale - iz postavk Promocija občine in Sofinanciranje raziskovalnih dejavnosti; Ministrstvo za šolstvo in šport; KS Slavko Šlander, Domžale; Rod d. o. o., Nožice; Lek; Območna obrtna zborica Domžale; AS Domžale; MAPIS; Tetra Pak d. o. o.; Adria Airways in Peter Capuder, ki je kot bivši učenec naše sole poskrbel za grafično predstavitev. Vsem se najlepše zahvaljujemo. „ ANICA ČRNE IVKOVIC MIZARSKE STORITVE • izdelava pohištva po naročilu • izdelava kuhinj • velika izbira lesnih in barvnih kombinacij • dostava in montaža Se priporočam! AVBELJ MILAN Stegne 1 1251 Moravče Tel.: 061/731-476 GSM: 041/641-446 Felicia Octavia nova Fabia po ugodnih cenah in plačilnih pogojih GARANCIJA MOBILNOSTI ZA CELOTNO ŽIVLJENJSKO DOBO VOZILA PRI VAŠEM POOBLAŠČENEM SERVISERJU IN PRODAJALCU VOZIL SKODA ŠKODA ŠKERJANEC Krumperška 21 (na poti iz Domžal proti Ihanu) ® 724 40 85, 710-340 Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma Varujmo naravo Vse premalo se zavedamo, da nam je narava po Bogu dala življenje, zato jo tudi premalo spoštujemo. Še nikoli nisem slišal, da bi v normalnih okoliščinah kdo sebe sovražil. Hotel sem reči, da, kdor zanemarja naravo, zanemarja sebe. Vse kaže, da so skrajnosti del našega življenja. Živo mi jc v spo- INDUSTRIJSKA PRODAJALNA v KAMNIKU, Ljubljanska c. 3 d (nova stavba »SVETILNIK«] IZ LASTNE PROIZVODNJE IN PO INDUSTRIJSKIH CENAH VAM NUDIMO: ženska oblačila: krila bluze hlače obleke kratke hlače majice komplete capri hlače 4.480,00 od 3.000 do 4.100,00 3.850,00 do 4.480,00 6.800,00 2.500,00 1.900,00 do 2.700,00 7.000,00 do 8.000,00 4.600,00 TUDI NA MOŠKE NISMO POZABILI: športni program BRUGI bodo pri nas ugodno kupili KRATKE HLAČE, MAJICE, DOLGE HLAČE, TELOVNIK KOI S5.00 2». 0.2000 Telefon: 061 839 7105 minu, ko smo pred ćasom v nočnih urah imeli v hosti pred drago-meljskim hribom piknik. Naleteli smo na družbo, ki jo je organiziral znani obrtnik Stane Volčini iz Štude. Za seboj so tako počistili, da nobeno spričevalo ne obsega tolikšne ocene: stanje so namreč zapustili boljše, kakor so nanj naleteli. Izrekam vso pohvalo v imenu ljubiteljev in občudovalcev narave. Naravo ljubiti sem se naučil zlasti od svojega očeta Jožeta, ki je lovec. No, zadnjič pa sem bil presenetljivo žalosten, ko sem v drago-meljskem hribu v »družbi« gozdnih rdečih jagod, praproti in drugega zelenja zagledal opusteli in razpadajoči avtomobil, na katerem je pisalo: Pelji me na odpad. Ljudje božji, s tem da varujemo naravo, gojimo tudi samospoštovanje. SAŠO DREMEU Avtogeni trening »Dan brez cigarete«: uspelo mi bo Gibanje proti vsemu, kar danes ogroža človeka in mu načenja zdravje, se je najbolj razmahnilo na zahodu, v državah z najbolj razvito industrijo, tehnizacijo in z vsem, kar je značilno za visoko razvite dežele. Tu so strokovnjaki razvili metodo, s katero naj bi zavarovali človeka pred uničujočimi posledicami pretirane civilizacije, mu pomagali lajšati razne nevšečenosti, pravilno gospodariti z zalogami moči v njem, a kar je še posebej pomembno, človeka naj bi z njo usmerili nazaj k sebi in s tem tudi k sočloveku. Ta učinkovita metoda je avtogeni trening. Dr. Hannes Lindcmann, avtor knjige Obcrlcben im Stress - Auto-genes Training, je to metodo proučil in jo sam večkrat temeljito preskusil na sebi. Pozitivne predstave pomeni uspeh. S PREDSTAVO USPEHA sc uspeh ž.c začenja. Zaradi tega moramo pred svojim sicer tveganim dejanjem geslo »USPELO MI BO« zasidrati v sebi tako globoko, da nam praktično ne ostane kaj drugega na izbiro KOI USPETI. Kdor sc je odločil za avtogeni trening -dopovedovanje samemu sebi, naj misli le na uspeh in prežene iz svojih misli vse dvome in pomisleke. Kako premagujemo kajenje? »Kakor jedec, ki podzavestno sega v hladilnik, sega tudi kadilec po cigareti, da bi sc pomiril. Otrok teši isto, »oralno« potrebo s sesanjem palca. Kadilec sicer zamenja palec s cigareto, nagib jc pa v obeh primerih isti: palec in cigareta služita v glavnem k pomirjenju, preže-neta naj občutje neuspešnosti. Takšne priučene reakcije segajo prav v mladost v dobo dojenčka, ko je človekove oralne potrebe tešila še materina ljubezen. Tako tudi lahko razumemo, zakaj številni ljudje ne morejo prenehati kaditi, čeprav se za to sami odločijo...« Tako razmišlja dr. Hannes Lindemann. Ncwyorški zdravnik Donald T. Ercdericson pravi, da jc kajenje priučeno vedenje, ki se ga je mogoče tudi odvaditi. Zdravnik naj bolniku razodene, da so nekatere njegove težave povezane s kajenjem in mu s tem zbudi neprijeten občutek. To ponavadi ni težko ... Že v čakalnici naj ga sprejmejo plakati in čtivo, ki govori o škodljivosti nikotina. Pepelniki tu nimajo kaj iskati. Pravi trening sc začenja s tem, da pustimo človeku, ki bi se rad odvadil kajenja, prva dva tedna kaditi, kolikor ga je le volja. Vendar mora vsako posamično cigareto posebej zaviti v papir in vse cigarete skupaj v zavojček. Če hoče kaditi, mora zavojček vsakokrat razviti in tudi zabeležiti uro ter delo, ki ga tedaj opravlja. Mora si tudi zapisovati, kaj doživlja med kajenjem. Vse to zapisovanje in ocenjevanje užitkov ga sčasoma prisili, da pokadi vedno manj cigaret in v veliko primerih tudi konča s to razvado. Kdor pa je kajenje v resnici opustil, mora najbrž, kaj storiti za hujšanje, ker sc utegne zdaj namesto kajenju prepustiti drugi razvadi - prekomernemu uživanju hrane. IVAN KEPIC TOMP Preserje Trgovina in servis Daewoo Ko se peljete iz Domžal proti Kamniku, vas v križišču Preserje na trgovino in servis DAEVVOO opozorijo številni avtomobili in zastave podjetja TOMPRO. Njegov lastnik g. Tomaž Korošec se že več kot dve desetletji ukvarja z avtomehanično dejavnostjo, ki jo je v letu 1995 dopolnil in razširil s trgovino in .servisom DAEVVOO. Prijaznost, ugodne cene, pestra ponudba in dodatne dejavnosti odlikujejo podjetje, kjer v zvezi s svojim jeklenim konjičkom dobite (skoraj) vse: - menjava in centriranje gum - kleparsko ličarska popravila - polnjenje avtoklim - montaža alarmov in centralnih zaklepanj - vgraditev rezervnih delov takoj (čc so v zalogi) ali najkasneje v 14 urah - najugodnejši krediti pri nakupu avtomobilov, ki ga dobite takoj oz. najkasneje v 14 dneh, kreditne položnice, Icasing, staro za novo; Za stalne stranke velja še ena ugodnost - najcenejša urna postavka storitev servisa ter zagotovitev nadomestenga avta za čas popravila, stalne stranke pa imajo tudi brezplačni nujni prevoz v primeru okvare. V servisu delajo usposobljeni mehaniki, ki se stalno izobražujejo. Delovni čas servisa je vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, trgovina pa od 8. do 18. ure, tudi ob sobotah, imajo pa tudi telefon 72 27 216 (prodaja) ter 72 27 387 (servis). Trenutno poleka akcija oprema RACIO - racionalna, pametna odločitev, kar pomeni, da je avto s to opremo najboljši na slovenskem tržišču. Trenutno je največji hit »sladka popolnost« MATIZ, najbolje prodajan avto v tem razredu, ki ga dobile od 1.149 mio SIT dalje; priporočajo pa ludi DAEVVOO I.ANOS, ki ga dobite od 1.449 mio dalje, ž boljšo opremo (klima, servo volan) pa boste morali zanj odšteti dvesto tisoč več. Oglasile sc torej pri TOMPRO, trgovini in servisu DAEVVOO v Preserjah, Kamniška 19 in se prepričajte, da jc DAEVVOO ustvaril avto prav za vas. stran SPOROČILA STOB, d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Domžale, Ljubljanska 51 Tel.: 061/711-415 Ugodne cene gradbenega materiala Poseben popust v mesecu juniju in juliju. Opeka modularna komad 84,50 sit (z DDV) hidro izolacije SV 3 in 4 termo izolacije in drugo. Možnost dostave. Kronika dogodkov od 15.05.2000 do 04. 06.2000 na območju občine Domžale VLOM V TRGOVINO F AL SPORT 15. .5. 2000 jc neznanec ob 04.00 uri vlomi v trgovino Fal sport v Domžalah iz katere je izvršil tatvino već parov športnih copat. TATVINA CD PLAYERJA V COMINGU 16. 05. 2000 je neznanec prek dneva iz trgovine izvršil tatvino CD playcrja znamke Sony. VLOM, V PISARNO V DOMŽALAH 17. 05. 2000 je neznanec prek noči iz pisarne podjetja Grasto izvršil tatvino printerja za računalnik. V notranjosti pisarne je priSel skozi priprto okno. PRETEPEL MATER 18. 05. 2000 je B. S. iz Domžal med prepirom udaril mater B. M. Policisti bodo zoper B. S. podali predlog sodniku za prekrške. Salon motornih koles ZNIŽANJE CEN OPERATIVNI LEASING ZA FIZIČNE IN PRAVNE Rodex d.o.o. . do 30. junija 2000. NE TAKTIZIRAJTE. PEUGEOT Rodox d.o.o.. Rovsko cesta 2, 1235 Radomlje, tel.: 01, 722 77 98, 722 81 31, 722 88 68 VLOM V TRGOVINO TEMPO V DOMŽALAH 18. 05. 2000 je neznani storilec prek noči vlomil v Trgovino TEMPO v Domžalah iz katere je izvršil tatvino petih parov športne obutve Nike. SAMOMOR V JARŠAH 22. 05. 2000 jc v Jaršah nenadoma pred vlak skočil 27. letni U. R. iz Mengša, katerega je vlak zadel. V trčenju je U. R. podlegel poškodbam. Glede ne način skoka pred vlak, policisti domnevajo, cla je U. R. storil samomor. V življenju si imela skrb in delo, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšlo v svetlobo, kjer ni več bolečin, a note večna ha ostal spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MIRE SKRJANEC iz Domžal sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc dr. Ladislavu Hacctu za dolgoletno zdravljenje in pomoč pri bolezni ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Šc enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Vsi njeni UDARILA USLUŽBENKO NA OBČINI DOMŽALE 19 05. 2000 je D. M. iz Domžal pri postopku na UE Domžale večkrat z rokami in dežnikom udarila uslužbenko, ter zatem odšla Policisti so jo kasneje izsledili in z njo opravili razgovor in zoper njo podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. POŽAR NA OSEBNEM AVTOMOBILU 20.05. 2000 je prišlo do požara na parkiranem osebnem avtomobilu pri ZD Domžale. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na konektorju prednje luč. Požar so pogasili poklicni gasilci CPV Domžale. VLOM V TRGOVINO KOVINAR V DOMŽALAH 04.06. 2000 je neznanec vlomil v trgovino KOVINAR Domžale, iz katere jc izvršil tatvino treh vrtnih kosilnic znamke AL-KO. PROMETNA NESREČA V DOMŽALAH 22. 05. 2000 se je mladoletni K, J., brez čelade in izpita vozil na kolesu z motorjem in pri tem tr- Dodatne informacije dobite pri vseh pooblaščenih prodajalcih v Sloveniji. AS DOMŽALE Telefon 01 56 22 242 HONDA! XL1000V VARADERO 2.190.000 SIT XRV750 AFRICA TVVIN 1.799.000 SIT CBR1100XX BLACKBRD 2.399.000 SIT CB600F HORNET 1,634-.«00 SIT 1.549.000 SIT ST1100 PAN EUROPEAN 2j^.t306sIT 2.499.000 SIT Industrijska cona Trzin, Blafnica 3A, (ob tehničnih pregledih motornih vozil). čil v železni drog. Zaradi ran na glavi je zdravniško pomoč odšel iskat v ZD Domžale. Policisti bodo zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. UGOTOVUEN STORILEC VLOMOV V TRGOVINE 24. 05. 2000 so policisti ugotovili, da je C A. iz DomžaL osumljenec zadnjih vlomov v športne trgovine v Domžalah. Pri hišni preiskavi so pri njem našli še del ukradenih stvari. Skupaj z ovadbami je bil C. A. odpeljan na sodišče, kjer je preiskovalni sodnik zoper njega odredil pripor. PRETEP V DOMŽALAH 24. 05. 2000 je G. B. pretepel (i. II. Policisti so v razgovorih ugotovili, da je bil vzrok pretepa, ker G. H. ni v času, ki ga je določil mož »shujšala«. Policisti bodo zoper G. B. napisali predlog sodniku za prekrške. TATVINA DENARJA V DOBU 25. 05. 2000 je v stanovanje 94. letnega K. R. prišla neznana ženska srednjih let, oblečena v elegantna oblačila rdeče barve, na glavi naj bi imela bel klobuk. in iz suknjiča v kuhinji i/vršila tatvino denarja v vrednosti okoli 2.000.000,00 SIT. Policisti neznanko še iščejo. POLICIJA OPOZARJA! V tem obdobju je bilo izvršenih na območju Domžal 21 tatvin koles in ena tatvina kolesa z motorjem. Tatvine koles se izvršujejo predvsem na območju centra Domžal in okolici. Policisti opozarjajo lastnike koles, da svojih koles ne puščajo odklenjenih. POLICISTI PP DOMŽALE Zaman je bil tvoj boj zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, usodo je bila močnejša otl življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, brata, strica in svaka FRANCA PETERKA sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter številno spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala Lovskemu društvu Lukovica za opravljen pogreb, g. bidotu Kvcdru za poslovilne besede, praporščakom, rogistom iz Domžal za odigrane žalostinke, pevcem »Lipa« s Trojan za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in g župniku Andreju za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi _ V naših srcih ti naprej tiviš, zalo pol nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami iivi. V SPOMIN Devetnajstega maja 2000 je minilo eno leto, odkar smo ostali brez tebe, naš dragi oče FILIP OREHEK Hvala vsem za vsako lepo misel nanj, za postanek ob njegovem grobu, za prižgano lučko in poklonjen cvet Vsi njegovi Ko drevje je ozelenelo. tvoje sree je vzplamtelo Vendar zastalo je in za vedno odšel si... ZAHVALA Vsem, ki ste bili z nami, ko smo se poslovili od dragega sina, brata in strica JOŽETA BOLHARJA z Vira pri Domžalah Hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje, cvetje in sveče. Hvala sosedom za pomoč ob najtežjih trenutkih. Hvala župniku g Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred ob slovesu, hvala sodelavcem Karton Količevo in prijateljem iz kluba balinarjev za tople poslovilne besede in hvala pevcem za prelepe pesmi. Mama Marija, oie /,ovro in bral Marko i družino V v FRANČIŠKA PETROVSKI 3. 3.1922 - 4. 6. 2000 ADIJO FRANČIŠKA SPOROČILA stran IZDELUJEMO: L. Jk |jj • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje r m • elemente za brežine 1 ■ am c • tlakovce, plošče L Jjt anp c s • robnike • tople grede, kompostnike • kamine, umivalnike Hl * • mulde, galanterijo L- Ui NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, 1 1 w ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 MOTOR I ' kjp%y m? Uradni servis in prodajalec -r«l • n-i l C cz. o "7 inn Mala Loka 15. 1230 Domžale Tel.. 01/56 27 100 NAJUGODNEJŠI KREDITI V TEM TRENUTKU KREDITI BREZ POLOGA KREDITI NA POLOŽNICE KREDITI SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO SUPER KREDIT T+0 EURO VLEČNE KLJUKE VPIS V H0M0L0GACIJ0 n TEL./FAKS: 061/724-35-64 0 BOJAN KOS, s.p. Študljanska c. 1, 1230 Domžale IZPUŠNI SISTEMI ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) - strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) - elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: jezikovni in računalniški Prijave sprejemamo na ISCG. Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.0.0., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. (061) 711-082 in (061) 712-278. DOMŽALE JUS-SECURITY d.0.0., domžale Tei.= 7219-390, 041/038-007 rAVTOSOLA; kat A. B. C m H VAROVANJK; prodaja montaža in servis REDARSTVO; objekti, prireditve, lokali RAČUNOVODSKI SERVIS s p. d 00 Elekt. pošta: jus-.security@siol.net http://www.ju.s-security.8m.com KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČ IC Fortunata Berganra 3, 1 240 Kamnik Telefon/faks: 061 812 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE • TRIMO TREBNJE Nudimo vam kompletno izvedbo krovsko kleparskih del stanovanjskih ter industrijskih objektov. NUDIMO VAM STORITVI PO KONKURENCA (SNAHI SIMAX TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO Masljeva 11, Domžale ^ L<£*am3B Tel 7242'691 in 0609 612 704 ^ RENAULT ■ prodaja nadomestnih delov za vse lipe vozil • menjava in centriranje pnevmatik ■ zavorne ploščice LUCAS, sklopke IX'K ■ akumulatorji za vse tipe vozil -BOSCH, TOPLA, svečke CHAMPION, BOSCH, PA I,, NGK. KNKER • motorna olja VAIVOI.INK, CASTKOL, ELF, AKAL, FUCHS, TOTAL - dodatna oprema - prevleke - pokrovi koles - meglenke - dodatne luči in vsa ostala oprema ■ varnostne čelade POMCE CENE GUM KUMHO Možnost plačila na 6 obrokov 145/80 R12 5.117 SIT 155/70 R13 6.306 SIT 175/70R13 7.139 SIT 185/60 R14 H 9.637 SIT 195/65 R15 V 12.732 SIT Garancija: - 10 let za delo - do 50 let za material KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! mali oglasi • mali oglasi • mali 1236 TRZIN, Blatnica 3A SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Prcserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto: od 9. do 12. ure. Tel.: 061 727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, GSM 041/322-571. GNOJ zrel, konjski, kompost: prst, lesne sekance z dosUivo. prodamo. Izposojamo inotokultivatorjc in rahljalce okrasne trate in čistimo greznice in izposojamo kontejnerje - 5 m\ Tel.: 724-2056, 041/589-187. Kupim delnice LIP Radomlje. TITAN Kamnik. Plačilo takoj. Tel.: 064/2595420 ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 1. TRGOVINSKI POSLOVODJA 2. GOSTINSKI POSLOVODJA 3. RAČUNOVODJA Predavanja - Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vpis je mogoč od 15. 6. 2000 dalje. KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061 / 162-18-16 061 / 162-22-40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM STANDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA POD 0,05% fd KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE > HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >APNO, CEMENT, MALTIT »- FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >• ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO > ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO > TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKO CENO STREŠNIKA BRAMAC NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VEZA VTODVIGALOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak ilan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do /.?. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAAf.SI KREDITI BREZ POLOGA KREDITI NA POLOŽNICE TESTNE VOŽNJE med 9. in 18. uro NISSAN MICRA, ALMERA, TERRANO, PRIMERA KLIMA ZASTONJ COK o0va tel. števil^ j V MESECU JUNIJU PRI MENJAVI VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA PO SISTEMU STARO ZA NOVO: ČUO in KANG00 MEGANE 120.000 SIT CENEJE 150.000 SIT CENEJE RENAULT AVTOSET D.O.O. - SETNIKAR DRAGOMELJ 26, DOMŽALE TEL. PRODAJA VOZIL: 061 /1627-1 11 TEL. PRODAJA REZ. DELOV: 061/1627-222 TEL. SERVIS: 061/1627-333 ODPRTO: TRGOVINA: pon.-pet. od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 13. ure SERVIS: • pon.-peL od 8. do 17. ure, sob. od 8. do 13. ure • V PRIMERU, DA JE VAS RABLJEN AVTO ZNAMKE RENAULT, VAM DODAMO SE 30.ooo srr popusta V PRIMERU NAKUPA NOVEGA VOZILA NA KREDiT, VAM MI PLAČAMO PRVE 3 OBROKE. ' OBROK DO 50.000 SrT * AKCIJI NISTA ZDRUŽLJIVI Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR VELE prijeten nakup BLAGOVNICA VELE DOMŽALE Oddelek čevlji Novi, modni modeli čevljev in torbic. SALON POHIŠTVA DOMŽALE Oddelek šport Pestra izbira kvalitetnih, atraktivnih kopalk SPEEDO BLAGOVNICA VELE DOMŽALE Mestni trg 1, tel: (01) 7218-100 op&Mtie <\ stanovanji na zAmom zaznavnih enspoNAm. KUHINJE (Marles, Svea, Gorenje) OTROŠKE SOBE (Garant, Sora, Idrija) DNEVNE SOBE (Alples, Glin Nazarje) SPALNICA (Alples) MIZE IN STOLI (Murales) SALON POHIŠTVA DOMŽALE Ljubljanska c. 81, tel: (01) 7218-346 BENIK DOMŽALE V trgovini Gradbenik vam nudimo vse za gradnjo in obnovo vase hiše ter ureditev okolice. 1i PROGRAM BARV IN LAKOV GRADBENI MATERIAL STREŠNE KRITINE OKNA IN VRATA RAZNIH PROIZVAJALCEV CEMENTNI IZDELKI ELEKTRO MATERIAL DELOVNA IN ZAŠČITNA SREDSTVA bettnka t Inka j l* 9 2& Nivedur S Nivedur P Cementno lepilo CMKAIRNA GRADBENIK DOMŽALE Masljeva 6, tel: (01) 7219-270