IZ POLHOVEGA GRADCA PRECEJ NOVIC
TV pretvornik ostaja prva želja
Malo je občanov (in verjetno tudi LjuMjančanov), ki ne bi poznali Polhovega Gradca in vse pohograj-ske doline, ki je prav gotovo med najlepšimi daleč naokoli. V krajevni skupnosti Polhov Gradec bi vse te lepote radi obdržali, obenem pa se trudijo, da bi krajanom kar najbolj olajšali življenje
V 15 zaselkih živi skupno skoraj 2.000 Ijudi, ki so združeni v 11 vaških skupnostib. Urejanja komunal-nih problemov so se v KS že davno lotili sami. Lansko leto je »prineslo« številnim krajanom veliko dobrega. Tako je na primer osem staroselcev v Mačkovem grabnu in v Setnici dobilo elektriko. Brez toka tako v tej krajevni skupposti ostajata le še dve domačiji - v vasi Belo in v Bezenici. Nekaj denarja je prispevala KS, saj ga je prihranila še od časov, ko je bilo financiranje dmgačno (glavarina). Hojin polhograj-ski TOZD je prispeval 600 metrov kabla, krajani pa 75 drogov, ki so jih tudi sami postavili. Ob tej prilož-nosti pa elektrike niso dobili bližnji vikendaši, ki za svoje hišice nimajo urejene gradbene dokumentacije.
Lani je bila zgrajena tudi 3,5 kilometra dolga cesta na Ravnik. Krajani so opravili več kot 2.500 ur prostovoljnega dela in razen strojnih del so tako rekoč opravili vse sami. Cesta jih je tako stala trikrat manj kot pa bi jih v primeni, če bi delo naročili. Lani so zgradili tudi nov most čez Gradaščico v Srednji vasi in vrednost opravljenih del je 1,9 milijona dinar-jev, dejanska vrednost mostu pa presega pol stare milijarde. Dolg je 25, širok pa šest metrov. Težavne-ga dela so se lotili predvsem krajani (osem jih je) za katere je novi most življenjskega pomena.
Vodovod do krajevnega praznika
Tudi preskrba z vodo je v krajevni skupnosti vedno boljša. Vemo, da je to območje letos suša zelo priza-dela, zato je novi vodovod na Babno ^oro še toliko bolj pn, pomemben. Tudi delo je bilo zelo hitro opravljeno, saj so se o novem vodovodu začeli pogo-varjati šele konec lanskega avgusta. Naredili so šest kilometrov primamega, osem kilometrov sekundar-nega vodovodnega omrežja pa bodo naredili letos. Stroške so tako rekoč v celoli krili prizadeti krajani, ki jih je 65, pa tudi vikendaši niso zaostajali, saj so zbrali po 80.000 dinarjev vsak, poleg tega pa sc skupaj naredili tudi preko 5.000 ur prostovoljnegs dela. Zgrajeni so trije pretočni in en akumulacijski rezervoar. Upajo, da bodo vse delo končali do 12. maja letos, ko imajo krajevni praznik. Z novim vodo-vodom so uspeli preskrbo s tekočo vodo tako dopol-niti, da je 80 odstotkov krajevne skupnosti »pokrite«
z vodovodnim omrežjem. Lani so poleg tega odkrili tudi novo zajetje v Potoku, ki zagotavlja dovolj vode tudi ob najbolj sušnih dneh.
Za telefon bodo prispevali krajani                                  .
Za krajane, raztresene po polhograjskih vzpetinah, oddaljene od večjega kraja, pomeni telefon rešitev iz marsikatere stiske. V KS bi radi pripeljali telefonski kabel do vsakega zaselka in tako že načrtujejo grad-njo omrežja za vaške skupnostj Praproče, Briše in Setnik. To pa pomeni več kot 14 kilometrov omrežja, kar po lanskih septembrskih cenah stane okrog 2,8 milijona dinarjev. Tudi v tem primeru bodo stroške krili krajani sami. Že lani so prispevali toliko denarja, da je bilo mogoče kupiti okrog 70 odstotkov potreb-nega materiala. Delati bodo začeli letošnjo pomlad.
Se posebej pa »tišči« krajevno skupnost pretvor-nik, ki bi ga radi dobili, pa se že dvajset let zaman trudijo. Pri TV niso naleteli na pretirano sodelovanje in Janez Novak, predsednik skupščine KS, Pavle Jan-kovec, predsednik sveta KS, Ivan Polajnar, predsed-nik krajevne konference SZDL ter Jože Kavčič, dol-goletni družbenopolitični delavec v KS so v en glas zatrdili, da bodo vse skupaj spravili v predal, če jim letos ne bo uspelo priti do novega pretvornika. Stro-ške za vse ostale programe (zdaj še Ljubljano komaj dobijo pa še te slike skoraj ne vidijo) so pripravljeni plačati sami, zemljo za postavitev pretvornika pa tudi že imajo. Brezplačno jo je namreč odstopila Marjan-ca Yartz iz Praproč.
Razvojni načrti za letos in prihodnja leta se sučejo predvsem okrog razvoja turizma, za katerega imajo res vse pogoje. Da bi načrte uresničili, bodo pritegnili vse krajane, spet oživeli delo turističnega društva...
Med večjimi težavami, ki pa jim sami niso kos, je na prvem mestu polhograjski grad, ki zaradi propadle strehe že razpada. Načrti za obnovo so narejeni, denarja pa ni od nikoder. Verjetno pa ni krajevna skupnost ali naša občina edini, ki bi morali skrbeti za to, da grad ne bi povsem propadel. Letos bodo zobu časa skušali iztrgati tudi zadružni dom, ki prav tako propada. Radi bi naredili novo streho, ki pa bo stala 1,8 milijona dinarjev.
Pa še to: Po daljšem odmoru je spet odprt turistični dom, ki ga je zdaj vzel v roke zasebnik, ga obnovil in uredil. Tudi s te strani je KS precej pridobila. Polho-grajska dolina bo od pomladi do jeseni gotovo cilj številnih izletnikov, z avtomobili in kolesi, saj bencin-ska suša tnarsikomu onemogoča daljše izlete. Svežega zraka in naravnih lepot pa Polhovemu Gradcu prav gotovo ne manjka.