Telovadnl .•:, . Letošnje božične počitnice je prkedila bapska uprava v Ljubljani tečaj za poučevanje telovadbe po novem učnem načrtu. Telpvadba je v os.novni šoli predmet, katerega se otroci najbolj v-esele, uoitelji pa najboli boje. Neprimerna telovadnica (če jo spfa sploh ima), težko vzdrževanje discipline, šibko učiteljevo zdravje, v prvi vrsti pa nežadostnp poznavanje moderne, telovadne snovi in metodike so glavni razlogi, da učitelj tako rad zamenja telovadno uro s katerimkoli dnugim predmetom. Pa tudi nič čudtiega ni to: kar .spomnimo se na tisto duhomorno ekserciranje, katero je stara šola imenovaila telovadba! Vse kaj drugega pa je telovadba, kakor jo zamišlja moderna pedagogika v smislu strnjenega pouka in delo/vne šole. Nič več utrujajočega vežbarnja zgolj telesnih sil, temveč izraz živega življenja, stremljenja k skladnosti v telesnem zdravju in duhovni moči, sredstvo. duševnega doživl^ania. Takp pojmuje telovaidbo danes vzgojrteli, ucitelj. psiholog, zdravnik in špprtnik. Zato so prireditelii omenjenega telovadnega tečaia povabili kot predavaitelje naše najboljše strokovnjake in praktike: prof. Čopič je predaval o psihologiji telovadnega pouka, zdravnik plr. Mis o prvi pomoči v telovaidnici zdravstyena svetnica dr. Šimčeva o higieni v šoli in zdravstvenih razvadah dece, strok. učit. Vodetova o telovadnem j>oijče- za vanju.in -vzgajanju telesno in duševno zapstalih otrok, prof., Trdinova in Bajžljeva p .snpvi osnovnpšolske, telovadbe, pr-pf. Jeras o Tyrševem sokolskem sestavu. Tečaj ye bil V vzorno urejeni telovadnici drž. učiteljske šole, kjer so udeleženke tudi hospitirale pri telovadnem pouku vgidniškib.učenk vseh razrpdov. Vsi predavatelji so.pri isvojih teoretičnih in praktičnih izvajanjih zajemali snov z vidika modernega pojjnovanja, prodornega socialnega glcdanja ter ozkega spajanja svojestroke z živim življenjem. Zaito so dosegli svo^ cilj v polni meri. Zbudili sp v uciteljicah smisel in, veselje za pouk telpvadbe pp sodobni metpdi. P.repričali so jih, cla je tak pouk telovadbe za učitel.ja in učence mnogp zanimivejši jkakor prejšnji način, dai ni pri tem potrebnega mnogo telovadnega orodjai ali celo sploh nič, saj se telovadba lahko vrši povsod^ v telovadnici ali na šolskem dvprišču, v šolski sobi ali pod milim nebom. Povsod jc telovadno orodje že pripravljeno: klop, stol, posekano deblo, .veja na drevesu, kpi, lestev, palica, žoga iz krp itd. Primerne igre« mirnq ali .razigrane, koraičnice in r.ecitacije, kola.in rajanja, posnemajoče gibe — v,se in povsod lahko učitelj izvaja taiko, (^a se pri vsaki ucni uri sistematično predelajp gibi vsega . telesa ter .razžive vse otrpkove duševne sile, iri to ob najmanjšem naporu učiteljevem. Tečaja se je udeležilo okoli trideset učiteljŁ$vi&. vseh krajev( ^c^vske bftppvine. Bile sorpovečini mfeše učiteljice./katerim jfium,p(Jetjii :.način telovadnega. pouka, de^pa |e jtak z^an j. ^šitelj.išča; Vendar sp slišale to- to TK<^(eu~yr^~ je ttjčaj.tudi njiin pomenil veT ^o,,Rr(d(Gbite.y,^e.,večjega pomdua bi fcilcvip za starejše učiteljice. Mair^ikatera bi se bila rada priglasila in se seznanila z novodobno telovadbo, p» se je ujjtavila ob malpdušnem pomisleku: prestara sem, preokorna, to je za mlada dekleta! Toda kp bi bila vendar 1« prišla v letošnji tečaj, bi biila dobila povsem drugačno, vedro in mikav«o • sliko o pouku in poučevanju telovadbe, pa tudi o svoji telovadnj sposobnosti. Debate in pogovoni, ici so se razvijali med udeleže.nkami po vsakem predarvaTiju in praktičoein vežbanju ter so. posegali. v njarsi- katero prevažno vprašanje šolske in vzgojne pr^kse, so ja&no |M>trdUi, kajko oz(?k = je^poj tpipv^dbe ts c?]otnin} ?jvljenjgjn in ^el^m v šofe.. Uspe^. katere^a )? dosejkl ta t«?čaj, je najpbei^i dpikaz priznanja pred^avaitetiejpti in priijediiteljem, ^a tudi najjasnejši do^az ,potreh«v.; Nekatere stvari, zlasti igre, se lahko uporabijo tudi v višjih razredih. Knjigo toplo priporočam viiteljstvu kot pomožno,,knjigo pri šolski telovadbi in za sokolsko decp^V, na