206. številka. Ljubljana, soboto 11. septembra. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Izhaja 'sak. dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pt poitl prejeman, za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gold., za po. teta 8 gi. d. za četrt tet* 4 gola. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom za ooio leto 13 eold., /a 5etrt leta 3 «old. 30 kr., za en mesec I pold. 10 kr. Za poši janje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za taja dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano z& detrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila oe plačuje od Čotiristopne petit-vrste 6 kr., de sc eananilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali vedkrat tiska. 4 Dopisi naj oe izvole irankirati. — Rokopisi ?e ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel EvropaV O ff a ? n iš t vi« na «at*'o naj so blagovolijo pošUjni« naročnine, reklamacije, oz^a^ila, -„ j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v '1 Hvea«hirtitrm Borba jugoslovanstva. Iz Rudini-Pešte G. sept. [£zv. dop.] Naši M igj i: i 80, če ni >gočc, še večji protivuiki Slovanov, nego cislajtanski Nemci V sedanjej borbi turških Siovanov izražujejo svoje simpatije na ravnost za Turke. Naj vernejši izvršitelj niagjarskih nakan je An-drassy. Avstro-ogerska državna politika je denes za dve tretjini magjarska in samo za eno tretjino avstrijska. AndrasHyjn sekundira v notranjej politiki Tisza. Žali bog, da Tiszo celo hrvatski zastopuiki v njegovem preganjanji Slovanskih narodov bolj podp:rajo nego ustavljajo. Andra8Syju bi naj ljubše bilo, da bi magjarski houvedi v Bosno in Hercegovino marširali in Turkom pomagali Slovane zatreti. Sicer pa tudi Au-draBsy nij original nego se na ono stran klanja, kakor to liismark hoče. Jugoslovanska vstaja v Bosni in Hercegovini je zvezo treh cesarjev precej razrahljala. Sedaj se vrši v konstelaciji evropskih velevlast,j promena, ki bo brž k> ne to-le lice dobila: Busija, Angležka, Francozka in Italija na enej strani, na drugej pa Prus i j a, Avstro-Ogersk a in Turčija. Nagli in nenadani preobračaj angleške politike glede vstaje turških Slovanov je kažiprst na prijateljstvo z Kmijo, in to sprijateljeuje ima svetovno važnost. Angleži nijso niti iz simpatij prijatelji, niti iz simpatij protivniki turških Slovanov. Njihovo polit ko odločujejo trgovske koristi, in v teh so Angleži naj bolj v Orijentu angažirani. Ker ste se Anglija in Rusija v sred-njej Aziji pogodili in sprijateljili, si ne morete več na B »sporu neprijateljski nasproti stati. Francozka je od vojne leta 1870 zini-roin s Slovani simpatizirala, kot z naravnimi svojimi zavezniki v kedanjej maščeval-nej vojni proti poprusenej Nemčiji. Iq zato se je Francozska tudi v orijentalnem vprašanji celo na slovansko stran postavila. Žalostno je za Avstro Ogersko, da jo je Andras&y v Bisiuarkovo strogo potisnil. V slučaji katastrofe v Turčiji bo Avstro Oger-ska pri denašnjej konstelaciji brž ko ne praznih rok ostala. Hercegovski vstajniki so uŽe zdavnaj avstrijske zastave proč vrgli, zamenivši jih z zastavami slovauskih barv. Avstro-Ogerska je svojo nevtralnost vstajnikorn nasproti slabo držala. Ce je ne bi strah bilo Rusije, Anglije in Francczke gotovo še toliko ob-z«rov ne bi imela, kolikor jih še ima. Njene grožnje nasproti Srbiji in Crnej gori, da se brez njenega dovoljenja ne smejo niti geniti, kažejo belodano, kako jc Avstro-Ogerska proti vsakemu ojačenju Jugoslovausta. Ža- lostno, je, da se v Belgradu in v Cetinji toliko važnosti na te Audrasvy-Bismarkove grožnje polagajo, kolikor je gotovo ne zaslužu-jejo. Treba je, da Sbija ustvari f*it acc>m-pli. Cvor jugoslovanskega vprašanji leži denes v Bclgradu. Srbija drži osod) Jago slovanstva v svojih rokah. Srbski narod izpozniva to. Njegov knfz je pa v pravem smislu besede ujetnik diplomatov in konzulov. Oa je v tujem svetu odgojen, ter nema niti pojma o ide i jugoslovanstva. Ce se današnji jugoslovanski pokret zaduši, rekli bodo pesimisti, da je najbolje, da se vsi turški S.o-vani pomohamedanijo, da te Hrvati precej pomagjarijo in Slovenci pooemčijo. Cemu bi turški Slovani še dalje kristjanski sužnji bili, ker jih je v denašnjej njihovej borbi za kritjanstvo 300 miljonov kristjanov na cedilu pustilo! Ljubljanski škof g. dr. Janez Krizostom Pogačar je izdal 6. t. m. na svoje kranjsko duhovenstvo prvi pastirski list ob nastopu na vladiško stolico. Ta list, pravega cerkvenega duha poln, vzbuja občno zadovoljnost cel6 v protivnih krogih. Zatorej menimo, da je naša dolžnost, da tu ponatisnemo one stavke iz te škofovske okrožnice, katere omenjajo javne ali politične naše zadeve. Posebno nas veseli topla beseda, s katero se novi g. škof za naše narodno šolstvo tako živo zavzema, in ne pogubija šole zarad onih šolskih postav, ki so nas najbolj razdvajale od „pravne" stranke in so bile tako krive dolgej borbi mej nami. Gosp. knezoškof piše kranjskim duhovnikom mej družim : „Z zaupanjem navdaja me to, da prevzamem vodstvo svoje pre-1,ubijene domače škofije. Po dolgoletnem delovanji sem v različnih službah priložnosti dovolj imel, v vsakem obziru si skušenj nabirati, ter deželo in ljudi spoznovati. Žito ne pridem med vas ko tujec, ampak ko tak, ki je z Vami živel in z Vami trpel i n se uže zdavnaj z vtnii seznanil. Se Vas je nekaj, ki smo skupaj šolali 8e in pod vod stvoin skrbnih učenikov v bogoslovskem semenišču na visoki duhovski poklic se pripravljali." ,.N ijprijiizaej.se pozdravljam Vas, Častiti uČemki, odgojitelji in Voditelji učeče se svetne in duhovne mladeži; veselo ujianje živi v meni, da se nikdar utrudili ne 1» osti v ljubečem potrpljenji in žrtvovanji." ..Mir tedaj je tista vesela novica, ki jo v služb. Gospodovi razburjenemu svetu oznanovati im tmo, in z mirom veselje in tolažbo. Ta vesela novica, da se je Bog v Kristusu s Človeštvom sprijaznil, je tudi tista skrivnost, ki je — od vekomaj Bogu skrita — v polnosti časa hrepenečemu človeštvu razodela se." nKaj je uzrok, da vi sami pogostoma britko pritožil ete se, da se v Vaših občinah cerkvi zoprna prizadetja vzbujajo? Ali se — vkljub vsem pravičnim pritožbam — ne bomo vprašali, so li tam, kjer se toliko toži čez sovraštvo proti cerkvi, služabniki cerkve uže vso svojo prijaznost, ki jim je kot poslancem Gospodovim ni ponudbo, poskusili — so li razodeli vso cerkvi lastno materino ljubezeu, katera ne objema le zvestih in zmožnih otrok svojih, ampak tudi revne, žalujoče in zgubljene zopet išče, jih tolaži in ozdravlja? Hranite v dnu srca besedo : Kdor zahvalo žeti hoče, mora ljubezen sejati." — „R'>ko na srce! So li ozna-niije tako, da bi oznanov&nje prepričanje rodilo? V ta namen površuo znanje ne zadostuje. Oznanovalec evangelja m >ra jasno in živo zavest o tem imeti, kar veruj«, in mora vselej pripravljen biti na odgovor o upanji, ki v njem živi. Ce ste, Častiti bratje, globoko versko prepričanje v sebi utrdili, Če so visoke resnice naše vere nerazrušljiva lastnina vašega duha postale in ste jih z vso ljubeznijo svojega srca objeli, potem bo vaša beseda do src segala in t dno prepričanje in ljubezen do krščanskega življenja rodila. Do tega cilja pa pelje le neugasljiva gorečnost v študijah, ponižno preiskovanje in resno premišljevanje. Pri takem dela, častiti bratje, Vas želim videti." „V naših časih se od vseh strani sliši klic: nVera je v nevarnosti!" Dobro. Od kod pa prihaja nevarnost? Spomiujimo se evaugeljske prilike: „Ko so detalci spali, je prišel sovražnik in j s ljuliko prisejal mej pšenico." Pred ko kamen na druge vržemo, nami sebe vprašajmo : Ni li vera o^rog nas zato v nevarnost prišla, ker smo 8pali, ali — kar je ravno tisto — nepristojnosti počeli? Ko smo brezskrbno se vnemarnosti udali, ali pa z rečmi pečali se, katere se s poslanstvom našim ne strinjajo, je veliko izobraženih cerkvi hrbet obrnilo, ker jih je bliš goljufive prostosti oslepil, ali pa so lažnjivi zaumeni o človeškem poklicu jih na krive pota speljali." „Veliki res — kdo bi t j tajil — so napredki na polju vede, v naravi in zgodovini in človeški duh je svoje oko globoko v svoje lastno življenje vtopil, da je v korenini njegovi, to je, v misli svojega stvarnika, opazuje. Častiti bratje, mi nemarno uzroka, teh napredkov bati se, veliko več se jih moramo veseliti, ker bodo vsi brez izjeme pričali za Kristusa, če le mi modro-slovce, prirodoslovce in zgodovinarje silimo k temu prepričanju. To pa se bo zgodilo, če bemo s mu i misleči in preiskavajoči na to polje se podali, vseh dotičnih napredkov se polastili in v duhu, naravi in zgodovini vidljive storili zlate črke, v katerih bodo oni, ki so svete volje, znamenje Kristusa Izvel i -Carja spoznali." „Na tem polja, častiti duhovni bratje vsake vrste, boste dela našli toliko, da Vam nikoli pošlo ne bo; pri tej delavnosti svetega poklica Vas bodo ljudje z dopadajen-jem gledali in s spoštljivo zahvalo spremljevalk" „Prvo podlago k nravno-verski omiki mora ljudska šola pokladati, in moja iskrena želja je, da bi Vi, Častiti sodelalci v vinograda Gospodovem, v vsej pomenijivosti razmere spoznali, v katerih se do nje nahajate. N i j res, da bi bila ljudska iola ločena od cerkve; krščanskemu nauku je častni prostor pri šolski uredbi odločen in ravno ta poduk cerkvi sami spada vslcd njenega poslanstva. Katehet, kot zastopnik cerkve, tadi dahovne vaje vodi ; oba, katehet in učitelj, si v krščanski zastopnosti eden drugema pomagata pri svetem dela nravno-verske odreje. Cerkev nema samo prav, ampak tadi najsvetejša dolžnost je njena, da se pravic jej podeljenih posla žnje in tako pride do zaželenega upliva. Ona ne more drugače, da male h Kristusa, Božjemu prijatelja otrok, vodi in ljubezen do njega v njihova mlada mehka srca vsaja." „Cerkev je pa po šolski postavi našekronovine še drugačno z ljudsko šolo tesno zvezana in zdrnžena. V deželnem šolskem svetu jo zastopata dva oda duhov-skega stanu, ki ju cesar na predlog škofov imenuje; tadi v vsakem okrajnem šolskem Hvetu ima svojega od škofa imenovanega zastopnika; konečno pa je vsak samostojen duhovni pastir sam ob sebi uže ud krajnega šolskega sveta; v mnogih, znabiti v večini šol na deželi, je on tadi krajni šolski nadzornik. Naše stanje je tedaj tako, da v administrativnem, kakor tadi v d i -d akti fino - pedagogi č n em obzira pri šoli veliko premoremo. Sami torej sodite, bi li prav bilo, ko bi se mi pravic, ki nam toliko upliva zagotovljajo, posluževati ne hoteli?" „Nikakor bi se ne moglo reči, da duhoven varuje upliv do šole, če šoli hrbet obrača, ali pa n. pr, ponudenega okrajnega Šolskega nadzorništva se brani." „Častiti bratje! Če ste samostojni duhovni pastirji v fari, boste kot udje krajnega Šolskega sveta duša njegova, ako boste le z nebeško ljubeznijo v srcu v njem delovali ; kot spoštovani duhovni ne boste samo tega dosegli, da se bo šola pridno obiskovala, temuč upliv boste tudi do učnega reda zadobili in tako mnogv pripomogli k dobremu uspehu. Ce ste katehetje, morete najbogatejši blagoslov krog sebe raz-lijati. V tem poklicu je Vaša prva naloga pač ta, da oko malih k večnemu očetu, k stvarniku in odreŠenikn obračate in v srca ono ljubečo pokorščino zasajate, ki todi po tem še ostane, ko jo meso in kri britko občutita. Vaša skrb naj bo, 8 svetnim učiteljem v dobri zastopnosti ostati in z nČnimi predmeti, ki njemu spadajo, se seznaniti. Večkrat bo treba nadomestovati ga j če je služba njegova izpraznena, poduk popolnem prevzeti; v krajih pa, kjer urejene šolo ni j, šolo za silo napraviti. Od nekdaj so bili duhovni pastirji prvi odgojitelji ljudstva. Upam, da bo ravno ljubezen do p reci raze ga naroda našega Vas gnala, da tadi v prihodnje zvesti ostanete tema svojemu poklica." (Sicer politične barve je samo še sledeči pasus v pastirskem lista, katerega pak nikakor ne smejo nemški listi na svoj nem-ško-ustavoverski mlin obračati, kakor nekako hoče „N. Fr. Pr." od srede :) „Dvojna je oblast, cerkvena in državaa, ki naše življenje uređaje; glava prve je od Kristusa postavljena skala, naslednik sv. Petra v K-mn, druge pa cesar po božjej milosti, vnuk pre-svitlili dedov. Na podlagi tega dvojnega reda hočemo edinost si ohraniti, ker bomo Bogu dali, kar je Božjega, iu cesarju, kar je cesarjevega, ter se eden druzega skušali v dokazih spoštovanja in ljubezni do oblasti od Boga postavljenih." Ako bodo odslej tadi kranjska duhovščina in njena javna glasila v tem res krščanskem tonu govorila, potem je sprava in domači mir mej nami Slovenci lehka in gotova stvar; potem z zedinjenimi močmi lehko stojimo v borbi za svojo narodno eksistenco, pa po drugej strani krepkejše delamo za duševni in kulturni razvoj narodov, ki je glavna podloga njegove moči in bitja njegovega; — potem bode slovenski narod čestil ime Pogačar, kakor Hrvat česti in ljubi ime Strosmajer. Z jugoslovanskega bojišča. Iz Zagreba, 10. septemara. [Izvirni telegram „Slovenskemu Naroda.0] Po „Obzoru" došlih vestih se je vstanek v Bosni oživil. Vodja Pecija je z 800 vstaši razpršil Turke Gradiškane, kateri dan in noč prenašajo svoje mrtve in ranjene v svojo Gradiško. Vstanek se širi izpod Broda okolo Dubice in Kostajnice. Vstajuiki so sedaj dobro ob-skrbljeni z orožjem. Iz lielgrada 10. sept. [Izv. telegram „Slovenskemu Narodu".] Narodna skupščina odprta. V predstolnem govoru se knez srbski zanaša na modrost sultanovo, da z garant-nimi silami (s pomočjo evropskih velevlasti ? Ur.) umiri pobunjeni narod, i knez bode po mogočnosti skrbel, da se vrne zadovoljstvo. (!! — Ta, in zagrebški telegram nam je došel po končanem uredovanji. Ur.) Iz Spljeta, 10. sept. [Izv. telegram „Slov. Narodu".] Bri Blagajn so zaprli vstaši cesto mej Nevesinjem in Mostarom. Na cesti Dubrovnik-Trebinje so vzeli vstaši 20 konj z brašno, (z živežem otovorjenih). V zadnjem listu smo omenili pisma, ki ga je pisal naš rojak, vodja Hercegovincev Miroslav Hubmajer, ljubljanskemu prijatelju, faktorju „naradne tiskarne". Natisnili bi najrnje celo pismo, vendar so tudi stvari v njem, o katerih sodimo, da jih pisalec nij za javnost namenil, za to le nekatere reči iz pisma Miroslavljega, pisanega 3. sept., a v Ljubljano došlega 9. sept.: „Kar se je svetu javljalo o izdajstvu Ljubobratiea in Kosta je nesramna laž dveh Srbov, katera mi imamo za podkupljena špijona. Mijo Ljubobratič je bil odšel s Kostom na skupščino v samostan Koširjevo. Ta skupščina nij nič sklenila, ker se nij moglo dovolj glavarjev udeležiti. Pri odhodu je postavil za glavarje Luko Pet- k o vira in Rade Hajko vir a, a jaz sem imel poveljuištvo na Drieni. Tri dni je bilo vse mirno v Driena, jaz sem streljal na kalo in pazil jo s svojimi vojnik i, da nij mogel noben Torek ven, noben notri. Četrti dan sem upal, da bode kula naša, ker Turki v kuli nijso imeli vode a jednega ranjenika pri sebi. Da bi bolj gotovo dobil četrti dan tvrdnjavico, splazil sem se bil v četrtej noči ■ 5 funti dinamita do tvrdnjavice, da jo z njim razbuknem. Turki so streljali in kričali da nijsem mogel blizu. Ob dveh po polu-noči se umirijo in utihnejo, meni so posreči priplaziti se do zida. Tam poiščem tiho prestrljeno prorez in vložim paket dinamita, zapalim zdolaj vrvico, a komaj se užge, sune jeden Tarkov, ki je bil menda začul škripanje patron, paket z okna proč, da je 10 korakov od kule daleč odletel. Zdaj nij bilo dobro zame. Iz kule so vsi začeli na mene streljati hakor bi zdivjali, jaz tečem v sredi frčeČih krogel po hribu doli, ia ubegnem smrti, skoro gotovej. Dinamit je zgorel brez vspeha in jezen sem bil, v toliko nevarnost postaviti se, a brez vspeha. „V jntranjej zori postavim še straže in se vrnem v samostan Duže in ta je bilo ono kar ste čitali uže o razkropi jenji jednega oddelka naše vojske. Stvar je bila tako : „Ko jaz ob 10 uri do poludne dospem v samostan, katerega sem bil pred petimi dnevi zapustil z malo Četo, s katero sem obkolil prej omenjeno mejno tvrdnjavico Drieno, bila je naša cela vojska pod vodstvom Luka Petkovića in Rade Bajkovića postavljena na cesti, da pričaka turške kolone, ki se vale proti nam. Mislili so naši, da hoče Torek le pomoč donesti obkoljeni Drini. Jaz splezam na visoko skalo, da si ogledam našo pozicijo; z mano bil je pisatelj L. od „Wien. Tagblatta", bivši avstrijski častnik. Ko ogledam vse, izpoznam, da so Turki tako v večini, da je propalo naše mesto Duže in da naša vojska ima ali poginiti, ali pa umakniti se. Predrngačiti nij bilo niješta, kajti pet glavarjev je bilo okolo mene in vsi nijso sveta vedeli: pred nami Turki, za nami prazen samostan. Mi skupimo četo okolo 30 mož in stojimo na svojem prostoru ter držimo Turke toliko časa, da iznosijo naši vso municijo in vse bolj vredne stvari iz samostana in da se uniči vse, kar nij mogoče bilo odnesti. Potem se 30 nas vratimo v hribe in čakamo večera. Zvečer se vrnemo na pot, ki drži do Dubrovnika. — Na tej najdemo kose one velike naše čete, katera bi bila morala čuvati cesto in katera se je, ko je videla preveliko silo sovražnikov pred soboj, v hribe razkropila. Pod vodstvom Trifka Va-kaloviča bilo je namreč zbranih 50 vojnikov, — vzeli so cesto proti Žubcu — to je kraj, na katerem smo pričakovali največjo pomoč. Jaz sem se vrnil na Dubrovnik z 20 Srbi in drozimi. Na meji smo orožje pustili vstaj-cem, da ga shranijo in da ga nij bilo treba avstrijskim stražam oddati. Ko dospem na cesto, vidim dva jezdeca in izpoznam v njih dva svoja tovariša Kosto de Grujić in z njim še eden drugi. Za njima prideta Ljubobratić in njegov brat. Poročam jim o propadu samostana, o razkropljenji naše vojske — to je bila tužna ura. Sedeli smo pri samotnem studencu pod oljkami, ter se posvetovali in naklepali kaj sedaj storiti. — Sklenili smo, to se ve, skupiti zopet Čete in vrniti se na bojišče. Pri nas je bilo 5 Italijanov, (gari- baldijevski četniki) 2 črnogogorca, 1 spljet-can, tako, da nas je bilo 13. Hoteli smo v noči vlažiti zopet v Hercegovino. Kar nam doneseta dva nadih poročilo, da vedo Turki o našem početji, in da nas čakajo, da bi nas vjeli. Odšli smo torej v trdnej noči na drug pot črez Sutorino. — Celo dolgo noč smo hodili in dospeli včeraj zopet mej svoje, prekoračivši mejo in ustavili smo se v . . . Nadejamo se izdatue pomoči iz Črne gore in konečne zmage naše. n Još nekaj! Kar vi Čitate v novinah flWiener Tagblatt" o poslednjih bitkah, je Istinito, in kar je pisal dr. Meisner v „Deutsche Zeitung" je tudi istinito. Kar pa drnge novine pišejo, je mnogo izmišljenega ali zla-ganega. Ce mi bo mogoče, da vam več pišem, radostno storim. Pozdravite mi vse prijatelje ude „Sokola" . . ." Za vstanek dobre vesti iz Bosne! „Obzor" ima ta-lc telegram iz Jasenovca 8. sept.: „Včeraj je jedna cela kompanija turških soldatov, progonjena od pretežne množine vstašev pribežala črez reko Uno z orožjem v roci na našo stran s svojim za-povednikom." — Iz Stare Gradiške pak se istemu listu poroča dan prej : „ Včeraj je bila v okolici Dubice huda borba. Turkov je mrtvih 15, vstaša dva. Turška konjica je bežala proti Gradiški, ali druga vstaška četa jo je pri Ogorelici v zasedi počakala in 23 konjikov poubila. V Kozaro-planino prihaja vedno več vstašev. Turci so preplašeni, in strahovite neusmiljenosti počenjajo in mučijo kristijane, ki jim v roke padejo." — Ta poročila kažejo, da vstanek raste tudi v Bosni kljubu vsem nemško-turškim vestim. Srbija morda se vendar ohrabri in v boj stopi. „Vidov dan" zahteva v uvodnem članku vojno s Turki. Ta članek je velik vtis naredil. Govori se v Belgradn, da srbska vlada samo tako dolgo pasivna ostane, da konzuli svojo konferencijo zvrše. Zarad bulgarskega vstanka, ki se sedaj razvija, poslane so turške čete v Niš in Vidim, — samo „za vzdrževanje reda," pravi turška depeša, ki hoče bulgarski vstanek še tajiti. Poroča se, da vstaši ne sprejmo posredovanja tujih konzulov uže zato ne, ker bi se obravnave imele vršiti v Mostaru, ki je turška tvrdnjava in bi se dogovarjalo pod pritiskom Turškim. Ako hoče diplomacija imeti posredovanje, naj izvoli neutralna tla pri Nevesinji, Stolen ali v Zubcib, kder bi se mogle obravnave slobodno vršiti. Tudi nema nijednega poroštva, da bi se pogodbe VBtašev kedaj uresničile, ker Turčija do sedaj še nikoli nij izpolnila koncesij, katere je dala vstašem pod poroštvom tujih vlad, nego vselej je še huje zatirala „rajo". Dalje terjajo vstaši, da naj eventuvalne koncesije izvrše tuji konzuli, ker Turkom po nikakem nij upati. Da bi osvobojenje juga od Turkov ne bilo teško, kaže sledeči pregled: V evrop-Bkej Turčiji je pet milijonov pravoslavnih kristijanov, 540.000 katolikov, 4 milijone mohamedanov in okolo 300.000 drugovercev. Ali od mohamedanov jih veČina nij iz prepričanja koran prevzela, nego iz dobičkar- stva, tako da bi po zmenjenej vladi zopet h krščanstva pristopili ali kakor Srb pravi, vrgli rkrnt na se a prase predaše" (prase: ker mohamedani ne smejo jesti prašičjega meBa). Ako se ti nezadovoljni krščani turški h svojimi pomočniki v Bumeniji, Srbiji, Črnej gori in Grškej (vkup 7 milijonov) zedinijo, jih je 15 milijonov prebivalcev, katerim nasproti je le 2 milijona pravih Turkov. Dolgo vendar ti ne bodo mogli gospodovati. — Kakor srbski list „Oslobodjenje" preračuna, ne more Turčija v Evropo nič več kot k večjemu 142.358 mož in 270 kationov redne vojske postaviti. Politični razgled. lotraiijr €l>A«*l>. V Ljubljani 10. septembra. St-sfrijskn vlada je odgovorila na dopis ogerske vlade glede naprave lastne ogerske nacijonalne banke. V odgovoru se pojasnujejo še tudi drnge strani tega pre-važnega vprašanja, razven onih, o katerih se je ogerski finančni minister z zastopniki narodne banke in z avstrijsko vlado do sedaj dogovarjal. Avstrijski finančni minister Depretis omenja v odgovoru uređenja valute, vkupnega posojila 80 milijonov goldinarjev, in kako se bo plačalo, ter se odločno upira zahtevanju ogerske vlade, da bi se morali prihodnji ogerski bankovci po prisilnoj veljavi v Avstriji j cm a ti. Obravnave glede ogerske banke in reviziji čolne pogodbe se bodo nadaljevale na Danaji, in bodeta ogerski finančni in trgovinski minister prišla zarad tega le sem. Državni zbor <*t/t»i:vki bode svoje delovanje v kratkem končal, zato bodo delegacije sklicane uže 21. septembra. Andrassy pride zarad tega uže 15. septembra na Dunaj in ž njim se vrnejo tudi drugi ministri, ki so bili do sedaj na odpusta. Poslednje dni so se ministri uže posvetovali o tem, kedaj da se skliče državni zbor dunajski in o predlogih, katere bo vlada prinesla v zbor. Najvažnejši bode neki predlog o vreden j u civilnega pravdnega reda, katerega hoče baje predlagati minister pravosodja takoj v prihodnjem zasedanji. Vnaa^iJ«) đrieavr. Tur&ka vlada je vrgla poslednje dni mnogo laži-telegramov mej svet, da bi s tem zakrila jiavarnost, ki jej preti od strani vstašev in Črnogore. Eden teh telegramov poroča celo, da je Server-paša naznanil iz Mostara, da je vstanka uže konec iu"da posredovanja tujih konzulov celo treba ne bode! A celo „N. Fr. P"., ki bi v svojem sovar-štvu do Slovanov celi vstanek rada v žlici vode vtopila, priznava, da zasedanja vstaši še zmirom vsa važna mesta proti Črnejgori, kakor Gacko, Gradino K r s t a o in vse prehode, ki vodijo v Bosno črez Novibazar, ter da so dobro pripravljeni na napad, katerega namerava Derviš paša od Narente črez Po-povopolje proti Trebinju in iz Nevesinja črez Gackem proti Nikšiču na crnogorskoj meji. Turki bi radi predrli črez Dormitor v dolino Tare na Kolašin inSjenico, da bi se mogli zadružiti z onimi vojaki, ki pridejo in Makedonijo, ker imajo soteske črez Novibazar vstaši v rokah. Toda predno Turki omenjeno linijo f »rsinjo, jih bode stalo še mnogo truda in krvi! !■'»•<*iK'it.vku vlada je odstavila admirala Rune čresa de la Noury, kateri je v posebnem pisanji zagovarjal monarhijo . posta vila je na njegovo mesto admirala U>zea. — To je jeden redkih Činov, da se francoska vlada pri svojih činovnicih potegne za republiko. Mtt< iijitnsL-tt „Perseveranza" pripoveduje, da bode nemški cesar za tri dni v Milano prišel, kjer ga sprejme italijanski kralj z vsemi savojenskimi princi. Dopisi. Iz Trslii 7. septembra. [Izv. dopis.] (Odbor za podporo pribeglib kristjanov iz BoBne in Hercegovino). — Italijanski list denašnii „Cittadino" priobčnje sledeči oklic: ..Ker smo dobili privoljenje, združili smo se in ustanovili odbor v podporo pri-beglih bosenških in hercegovinskih kristjanov, kateri so zapustili, svojo domovino ter iščejo prebivališča na meji avstrijske monarhije. Nesrečni Čin v jugu zbuja v nas zaupanje obrniti se s prošnjo do vseh brez razločka narodnosti in vere, da nas podpirajo v tem teškom in svetnem podvzetji. Več tisoč jih jo, večjidel starčki, Žene in otroci ki so čisto brez vsega imetja, kateri prosijo gostoljubnosti in usmiljenja pri avstrijskih narodih. V podporo snujejo se uže po vsej Avstriji odbori. Tudi mesto Trst, znano po svojej dobrodelnosti, nij moglo izostati, in kdor ve, kako se tukaj nesreče čutijo, ki glavni del človeštva zanimnjo upa in je šc več zagotovljen, da človekoljubnost mestijanov in prebivalstva tržaške okolice ne bode manjša v tem usmiljenja vrednem trenotja. Vse bode v korist nesrečnim, vsak majhen pripomoček jim bode v tej veliki potrebi drag. In onim ki se bojujejo in Žrtvujejo za domovino, in vero, bode lajne umreti, videčim, da bodo njih dragi ostali našli usmiljenja pri izobraženemu sveta. Odbor hode deneB pričenši sprejemal vsak dar, bodi katerej reči s pridržkom prisvojiti Bi vseh sredstev da kolikor hitro mogoče svoj cilj dosežemo. Franc Kalister, ^Velimir G. Lombardić, Baltazar Mimhelli, Ivan MiČič, Ivan Milovič, Fausto dr. Nakić-Vojnović, Franc Andrej Pleše, Ivan vitez Vučetić pl. Bieliz. Domače stvari. — (Za sirote hercegovinske in bosenske) je sedaj dovoljeno pobiranje. Naj torej precej vsa društva mala in velika po Sloveniji napravijo besede, koncerte, tombole z vstopnino; dalje naj povsod skupaj sedeči prijatelji mej soboj male zbirke na-pravljajo in ali nam ali naravnost odboru pošljo. — (N un ske d o k li Ške s o le) v Ljubljani se prično IG. t. m. Zapisovanje je 13., 14. in 15. — (Narodna čitalnica Zagorska na Notranjskem) napravi v nedeljo, t. j. 12. septembra po polu dne ob 5. url tombolo. Čisti donesek je namenjen na korist 8tradajočim Hercego vince m. K tej veselici so uljudno povabljeni vsi udje in drugi rodoljubi. Odbor. — (Nesreča.) Iz Krškega se nam piše 7. t. m.: Denes je padel tukaj iz prvega nadstrodja neke hiše 14 letni fant italijanskega zidarskega mojstra Petra, ter se jako poškodoval. Vendar je upati, da ostane pri življenji. — (H o p ar s k napad.) Piše se nam od sv. Duha pri Krškem 5. t. m.: DonoB je šel pošten kmetovalec France Petrič h Rake, kjer je imel kupčijo, proti domu. Na Raki je menjal petdesetak. To so nekateri ljudje videli ali zvedeli. Komaj je bil Petrič Četrt nre od Rake, napade ga nekaj fantinov, ter ga podero na tla. Začuo mu potem iskati po žepih, a on jim da sam listnico, rekoč: „Tukaj-le imate, več nemani". V listnici je bil pa samo en poldinarski bankovec. Lupeži misleči, da je petdesetak notri, zbežc urne Mož pa, akoravno zelo stepen, vstane. Reč je petem takoj naznanil sodniji, ki zdaj išče roparjev. — (Osem romarjev) in romaric, ki so šli v torek iz Istre čez Učko goro na Trsat, je bilo od 12 tolovajev strahovito oropanih vsega denarja, kinča, celo obleka je bila z njih trgaua, poroča „Danica". — (Od Borovnice) bo nam poroča i>. sept.: Pretečeni teden je neki posestnik iz Dol zagrabil na močvirju plauinskega orla, v tem hipu, ko se jc hotel kviško dvig-gniti. Razprostene peruti merile so G Čevljev in 8 palcev. Ponese ga domu, a pogine mu uže tretji dan. Vsem bolnim moč in zdravje brez lek» in brez stroškov po izvrstni Reialesciere ii Barry "S let u.v je nij bolezni, ki bi jo no bila ozdravila tii prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, uespanje, Blabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumeuje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diahet, trganje, shujšauje, bledicico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 Bpriče-val zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, EcLravilncga svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Caatle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druži h imenitnih oko t), bu razpošiljava na posebno zahtevauje zastonj. Kratki izkaz iz 8(1.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a, Bonn, 10. juL 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi VBa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ii. griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kainnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih tn mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec iu čleu mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša Izvrstna RevaleBeiere jo ozdravila večletne t nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutniče in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušuja tajnega sanitetnega svetovalca gOBp. Dr. Angelsteina. Berolin, G. maja 185«. Ponavljajo izrekam glede Kevalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. An ge 1 s t ein, tajni sanit svetovalec. Montona, Istra. Učinki Revaleacičre du Barry bo izvrstni. Fer d. Clausberger, c. k r. okr. zdravnik. Spričevalo St. 76.921. Obergimpern, (Badenako), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij aogel, je vBled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po ^olimnua zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor uedicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v ,1! i' r 11 ii c r Klinische W o c h e n s c h r i f t" od 5, aprila 1872 to le: „Nihdar ne zabim, da je ozdra-vila enega mojih otrok le takozvana „ Kovalen ta Ar h-btea* (Kevaleaciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila ii j h<> bila v stanu odpraviti: toda Kevalesciere gaje »zdravila popolnoma v ti tednih. St 79.810. GoBpo vdovo Klemmovo, Dusseldorl, aa dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Mark izo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 65.715. G ospodični do Montlouis na nepre bavljenji, nespanji in hujšanji. St, 75.970. Gospoda LJabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretreau čutuic. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišČanji v prsih. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plehastih pusicah po pol funta 1 gold. 50 kr,, . fnnt - gold. 50 kr., 2 tnnta 4 gold. 50 kr., 6 run-, 12 tau 1 goid. 50 kr., 24 t&a 2 golu 60 kr., iti tu 4 gold. 50 kr., v prahu ta 120 ta 10 gold., za 288 tas gO gold., — za 576 ta* 3b gold - Prodaje: Barry du Harrv & Cooip. na Oo-..jA, Wal) lleehgaMfle *t- 5, v 1J ubijani En Mi;hr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v &)rt»awl bratje Obomnsmevr, v ina »■uku Dioohtl >ii Frank, v :>... 931 „ — „ Kreditno akcije . . . 819 „ 40 it London........i XI „ 80 „ Napol. .......8 „ 92 . C. k. cekini ... ... 5 „ 30 „ Srebro . . 101 . 80 Nadutiteljska služba. Na narodnej soli v Vitfanji se razpisuje nadučiteljska služba sč služnino 600 gl.r potem 50 gld. priklade in prostim stanovanjem. Prositelji, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dokumentirane prodaje potem predstavljene šolske gospodske do kmiea septembra t, L vpoBlati krajnemu šolskemu svetoval-stvu v Vitanji (Post VVeitenstein). Okrajni šolski svet Konjiški, doc 20. avgusta 1875. (295—3) Predsednik: JMttfts 1. r. Lekarna Piccoli. -* ho 3 ej H Anaterinova ustna voda in zobni praftek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za čiščenje zub. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, Vlile vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 00 kr., 1 škatlja 40 kr. Esprit de Cologne triple surfins « \ri*i- se br/.o proti ]><»si iitiiui povzetju. l/u,l«-«li zuHtoiij iu iraukiraui. (301—1) Naslov: Izdatclj iu urednik Josip Jurčič. L i. - mit ju«, tu uuik n2Aarodni Dskartto .