|W1 AMERIKANSKI SLOVENEC fpT | "II ' PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ■■^NN j Geslo: Za vero m narod — *a pravico in resnico — od boja do zmage! v Ja®™*** LET ZA SVOJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA J———^ NAROD KUPUJTE vOJME »uminrT V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. BQWPEI ŽTEV. (WO.) 26 CHICAGO, ILL., PETEK, 31. MARCA —- FRIDAY, MARCH 31, 1944 - " .__LETNIK (VOL.) LIH Rusi samo še 30 milj od Češke ' ThMtfuV ij" -V * . " ■ v.. v' • • «-*i„ ^ . ' ■ f A. .• .v Jt . t ■" ' . * - v ••»... ^ • NEMCI SE VEDNO NA UMIKU; RUSKI NAGIBI POJASNENI ________ • Moskv«, Rusija. — Prva ukrajinska armada pod poveljstvom maršala 2ukova je zasedla v Galiciji mesto Kolomijo in prodrla od torka pa do četrtka zjutraj za 17 milj naprej. S tem so se Rusi približali češki meji, od katere so zdaj samo še 31 milj, pravijo zadnja poročila. Ruske čete so se obenem približale mestu Černovice v Bukovi-ni in v četrtek jutro so se že vršili boji v predmestju Cernovic. Mesto Černovice so glavno mesto Bukovine, ki je bila po zadnji vojni dana Rumuniji. Leta 1939 pa jo je Rumunija vred z Besarabijo odstopila Rusiji. Černovice se nahajajo komaj kakih <26 milj od karpat-skega pogorja. Rusi imajo nove uspehe tudi v Južni Ukrajini ob Črnem morju. Po zasedbi Nikolajeva se hitro bližajo naprej Odesi. Nemci pa se hitro umikajo iz Ukrajine proti Rumuniji, kejr se boje popolnega odreza, če Rusi prodro proti črnomorski obali ob reki Prut. Poročilo iz Stockholma omenja, da so vse nemške ceste in pota natrpane beguncev v Galiciji, Rumuniji in na Poljskem, jkar ovira nemško vojsko pri u-mikanju. Sovjetsko glasilo Izvestije objavljajo razloge, zakaj je vlada priznala Badoglijevo vlado v Italiji. List pravi: Priznanje Badoglijeve vlade ni v tem slučaju že končna uredba diplomatskih odnošajev z Italijo, pač pa le priznanje točasne vladne oblasti v deželi, s katero je treba nekih stikov v nujnih slučajih. To tudi ne pomeni, da se mi strinjamo s politiko Badoglijeev vlade. Pravda pa omenja zadnje dni, da ruska vojska mora še vedno nositi vso težo vojne. Z drugo fronto na zapadu ni še vedno nič, pravi list. NEUGODNE VESTI IZ ITALIJE; JAPONCI V INDIJI - * Neapelj, Italija. — Položaj na italijanski fronti v okolici Cassine je postal za zaveznike neugoden. Nemci imajo vse prehodne gorske točke in vse okoliške gore in hribe tako utrjene in zavarovane, da jim malo škodujejo topniški napadi in napadi iz zraka. V skale vsekane kaverne in tuneli v gorah in hribih nudijo sovražniku nadvse ugodno zavetje, iz katerega uspešno odbijajo vse napade, ki se približujejo na tleh. So pa te pozicije tako razpostavljene okrog in okrog po hribih in gorah, da iz njih obvladujejo Nemci vse ceste, pota in železniške proge. Boji v tem.položaju povzroču-jejo le visoke žrtve, kakih uspehov pa ne prineso. Boji se seveda še vedno nadaljujejo. Vendar pa vojaški strokovnjaki proučujejo, če bi ne bita li bolj pametno Cas-sino od kake druge smeri obiti in jo izolirati, kakor pa z visokimi žrtvami isto napadati. Po- ložaj pri oporišču pri Anzio je &e tudi vedno neizpremenjen. Zavezniški letalci so uspešno bombardirali v sredo bolgarsko prestolnico Sofijo in več drugih točk na Balkanu. Napadli so tudi nazijske postojanke v Bosni in drugih krajih Jugoslavije. Dalje so bombardirali več italijanskih mest v severni Italiji. Iz New Delhi, Indija, poročajo, da so Japonci zadnje dva dni ponovno napredovali v Indiji. Potisnili so angleške čete nazaj in se približali železniškemu križišču Kohima. V severnem delu Burme pa so v ofenzivi Amerikanci in Kitajci I in se bližajo Walawbaumu. ANGLEŠKO-AMERISKI NE-SPORAZUM RADI FRANCIJE London, Anglija. — Angleški tisk te dni resno razpravlja o needinosti med Angleži in Amerikanci radi načrtov, po katerih naj bi se upravljalo osvobojene kraje Francije, ko do istih pride po invaziji kontinenta. Predsednik Roosevelt je mnenja, da naj se to vprašanje začasno prepusti vrhovnemu poveljniku zavezniških sil generalu Eisen-howerju, ki naj bi določal in ukrepal sproti po uvidevnosti obstoječih potreb. Angleški vladni krogi so pa nasprotnega mnenja in povdarjajo, da naj se upravna politična oblast takoj prepusti narodnemu francoskemu odboru i Alžirju, ki naj sprejema politično upravo v svoje roke in naj reformira in organizira vlado Francije, ka-. kor najbolje ve in zna. Tudi general Eisenhower, je mnenja, da politična oblast ne spada njemu, pač pa je njegova naloga le voditi zavezniško vojsko. Razprave o tem vprašanju sicer nikjer jasno ne povedo, čemu in zakaj predsednik Roosevelt vstraja pri svojem nasvetu. Zdi pa se, da on vidi pri takojšni izročitvi upravne oblasti narodnemu francoske-i mu odboru v Alžiru nevarnost i strastnih političnih preganjanj • v Franciji, ko bo enkrat rešena izpod nazijskega jarma. Angle-s žeV pa zgleda, da ta skrb ne za- ižiffi^p^^ii^ mmm^m umnK; % S&J^^MM Pri 5. ameriški letalski sili na Novi Gvineji imajo tudi posebno isdeloTaieljsko edinico, zato je mogoče is Amerilv pošiljati letala tja zložena, tam. pa poslane komade sestavijo. Borilne aeroplane lahko sestavijo ▼ enem dnevu. Zgoraj vidimo Upalo vrste "Thunderbolt" (strela), ki so ga pripeljali is ladje na dolgem truku. Ker ima prisilna kolesa ie pritrjena, bo tthko samo teklo po tleh v hangar. TAKO SESTAVLJAJO^ LETALA V DŽUNGLI "OBRNITE HRBET NAZIJEM, 1 ALI PAUMRITE," PRAVIJO * RUSI Moskva, Rusija. — "Izvestije" pišejo zadnje dni, da Sov-jetska Rusija ni zaprla svojih a vrat satelitetnim deželam Nem- pu čije. Finska, ali katera koli dru-ga dežela, imajo še vedno prili- eJ ko in odprta v fata, da Izstopijo teJ iz vojne. Članek nato navaja, T1* kako Nemci osvajajo vse sateli- tEl tetne dežele in jih potem rabijo ' za svoje kritje, kakor to delajo zdaj v Italiji. Nemci jih izrab- be ljajo in hočejo z njimi omiliti go svoj poraz. Satelitetne dežele j C1 so Nemcem vazalke danes, jutri ka ko je sila jih zasužnijo in fco nji- do hove sužnje. List nato posebej m< svari Fince, Rumunce in Bolga- Y< re in pravi, da jih čaka slična na usoda razdejanja, kakor je za- mi dela Italijo. Od Nemcev nimajo pričakovati drugega, kakor zvi- ša jač, nasilja in pa izropanja. sti -o--hi BORBA ZA CASSINO VEDNO pi NA ENEM MESTU m Neapelj, Italija. — Borba za mesto Cassino se kar noče pre- Uj makniti naprej. Zgleda, kakor Zc bi bila tam močna vrata, na eni vc strani držijo za kljuko Nemci, na drugi zavezniki. Vlečejo in gj, suvajo semintja, a ne eden ne aj drugi ne uspe, da bi jih odrinil ^ in prišel skozi. Zadnje dva dni so bili okrog Cassine zopet hu- m di topniški boji. Sprememb pa b o ČUDNO OBNAŠANJE ARGENTINCEV New York, N. Y. — New 1 York Times je objavil vest, da I je argentinski notranji minister Luis Perlinfcer ostro napadel a-meriškega poslanika na" posve- a * tovanju s časnikarji. Omenjal n 1 je tudi, da Angleži in Ameri- n s kanci se bodo kmalu borili proti n i Rusiji. Argentini j a je uradno z - čisto orijentirana v duhu osišč- ^ ; ne politike. . 5 TI 3 nima preveč in jim je vse eno ^ - kako si bodo Francozi urejevali ^ - svojo hišo, ali s prelivanjem kr- ^ t vi, ali na lep miren način. a Predsednik Roosevelt vstraja * i pri starem načrtu, da se za vse * e osvobojeen dežele imenuje Za->- vezniške vojaške vlade in te še f (t le naj ob primernem času po- i j j tem izroče upcavne oblasti na- c a prej narodnim vladam vsake i J- dežele, kakor bodo to najbolje i i- kazale razmere. _ Ji KRIŽEM SVETA ' — Phoenix, Arizona^ — Tu- ajšna lista "The Phoenix Re- ? ublic" in "Gazette", dva naj- J ečja lista v državi Arizona, ta ° jden ne bosta izšla ne v četr- B jknev petek. Vxrok je, ker ne * loreta dobiti zadostne količine n asopisnega papirja, pravi po- 1 očilo. v a — Minneapolis, Minn. — Ro- ^ ert R. McCormick je v svojem ^ ovoru pred Jtukajšnim "Six O'- t Ilock Clubom" izjavil, da več n akor 1,000,000 komunistov v ominira vlado Zdr. držav. O- ^ aenil je tudi, da v državi Newj j ?ork tvorijo komunisti jeziček ^ i a tehtnici ob volitvah med de-nokrati in republikanci. — Neapelj, Italija. — Mar- j al Badoglio in kralj Emanuel t ta objavila proglas, da kakor T litro bo Rim osvobojen, se bodo s »roglasile po vsem osvoboje- ^ lem ozemlju proste volitve za j >arlament. Na ta način mislita11 i postaviti na italijanskem o- j semlju zakonito vlado, omenja j rest. ( — Londoh, Anglija. — Nem- 3 »ka transoceanska časnikarska agencija je objavila, da so Nemci pripravljajo, da bodo postavili zavezniške vojne kriminalce pred sodišče. Nemci so 3Voje čase že groziil s tem, da , bodo postavili pred vojno sodi- j sče zavezniške letalce. To je bilo ob času, ko so Rusi obsodili na smrt nazijske kriminalce v Harkovu. — Washington, D. C.—Nemški submarini so postali zopet aktivni v severnem morju. Pred nedolgim je neka sovražna podmornica potopila ameriški par-nik Penelope Barker, ki je vozil v Murmansk skozi severni Atlantik. — Neapelj, Italija. — Ognjenik Vezuv, ki je več dni silovito bljuval lavo, katera je pokončala mnogo polja po okolici in uničila več okoliških vasi, je začel pojemati. Zgleda, da je nabrano lavo, ki se je nabrala v žrelu, izmetal iz sebe. — Washington, D. G.—Kongresna zbornica je odobrila predlog in priporočilo, da se dovoli mornariškemu oddelku potrošiti $1,644,373,024.00 za izboljšanje in utrditev morna-jriških baz v Pacifiku in drugih ' k ARMADNO VODSTVO Z AH- tj TEVA NADALJNO p MOBILIZACIJO ri Washington, D. C. — Odbor n za vojaške zadeve v kongresu P je dobil od podtajnika vojnega 8 oddelka Robert P. Pattereona s nasvet in zahtevo, da bo treba v V kratkem vpoklicati 3,50^ j zasedle Madžarsko, "da jo va- J ■ rujejo". . Ogerska vlada se trudi na i vso moč, da bi pomažaronila : l ljudstvo v Karpato-Rusiji. Od- - prli so med njimi nova gledali- - išča, kjer širijo svojo propagan- 1 do, ter silijo med ljudi cele ku- i 3 ' 1 »e vsakovrstne propagandne li-erature. Kljub temu pa med judstvom — tako trdi poročilo z Moskve — čimdalje bolj na-•aščajo partizanske čete, ki vrtijo sabotažna dela na železnicah, po industrijskih podjetjih n napadajo ogersko policijo. Deloma vsled tega, deloma pa sato, ker postaja karpatsko o-gemlje vsak bolj pomembno, so irelike ogerske vojaške formacije zdaj razpostavljeen v Karpato-Rusiji. Tudi v "neodvisni" slovaški državi je vse tako zmešano, da ljudje že menda ne vedo več, ali so mandelci ali babce. Dijaki na univerzi v Bratislavi so pred kratkim vprizoiiH veliko demonstracijo proti Neincem in so poudarjali, da je treba vse Nemce zapoditi iz Slovaške. Ta* ko poročajo Angleži. Hlinkova garda je morala razpoditi te dijake. Slovaki morajo izprazniti Bratislavo, svojo prestolnico, ki ima tako pripravno strategično stališče ob Donavi, da ga hočejo Nemci sedaj popolnoma zase in za svoje namene, to je za središče svojih vojaških podvzetij. Slovaškq ljudstvo vsega tega nima rado, Hlinkova garda pa se brati z Nemci in trdi, "da se Slovaki niso nikoli izneverili svojim tovarišem iz Velike Nemčije in evropskim idealom, in so pripravljeni storiti vse v njihovi moči, da bo Evropa zmagovita." Investirajte svoj denar ▼ vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage! Stran 2 AM ERIKA NSK1 SLOVENEC Petek, 31. marca 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Iihaja rsak torek in pelak Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publicat1' ~"n office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cerm&k Ru.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 ■ ■ ^^^^. Naročnina! Subscription! Za celo leto_______$4.00 For one year----------------$4.00 Za pol leta_____________2.00 For half a year------------2.00 Za četrt leta________________1.25 For three months_____1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto____$4.50 For one year-------$4.50 Za pol leta______2.25 For half a year------- 2.25 Za četrt leta__________1.50 For three months-----------1.50 Dopisniki so protoni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka sjutraj prej sni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede julra. — Na dopise brez podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno* Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. I TRETJA OBLETNICA ZASUZNJENJA NASE STARE DOMOVINE Pred tremi leti na Cvetno nedeljo je prihrula nad našo staro domovino Slovenijo črna nevihta tiranskega nazizma in fašizma, ki je v par dneh uničila vso gospodarsko, narodno, socialno in kulturno svobodo našega naroda, kolikor že je iste imel v svoji lastni jugoslovanski državi. Črna sužnost je zagrnila vso slovensko zemljo kakor črna noč. Tam, kjer je preje bujno cvetelo narodno slovensko življenje, tam, kjer je bil slovenski človek gospodar na svoji lastni zemlji in živel, četudi skromno a vendar svobodno življenje, je zagospodaril neusmiljeni ošabni tujec. Prišel je z namneom, da slovenskega človeka na slovenski zemlji uniči in na njej potem zagospodari on in na njej naredi prostor za svoj krivični roparski rod. Od tedaj pa do sedaj se je na svetu marsikaj spremenilo. Naša stara domovina sicer še vedno ječi v črnem suženjstvu in njeno trpljenje je brezmejno. Mnogo žrtev je dala na oltar svojega narodnega trpljenja. Vsa raztrgana in razmesarjena je. Poleg zunanjih sovražnikov, ki so jo obsodili na smrt, prežisfejfcdi hude notranje težave, katere pa, upamo, da bo junaško preživela, kakor je doslej preživela še vse slične krize, in da bo dočakala nov dan svojega novega narodnega vstajenja. Yes, njen velikonočni dan bo napočil, ^eglede kako dolg bo njen veliki teden. Za Cvetno nedeljo pride vedno vesela Velikonočna nedelja in slovenski narod bo zopet vstal Svoboden. Verige, v katere so ga vklenili kot sužnja Nemci, Italijani in Madžari, bodo popokale in odpadle. Slovenski narod pa bo na novo zadihal in zaživel novo veselo svobodno narodno življenje. Demokratični zavezniki, ki se borijo proti tiranskim Nemcem, Italijanom in Madžarom, našim stoletnim sovražnikom, zaslužijo vse priznanje, vse naše sodelovanje in vso našo pomoč. Mi ameriški Slovenci pomagamo najbolje pospeševati borbo proti sovražnikom slovenskega naroda in roparskim lakomnežem po slovenski zemlji s tem, da pomagamo svoji novi domovini Ameriki z vsemi sredstvi kar največ moremo. Najbolj pomagamo, Če kupujemo stalno in redno vojne bonde. Vsak vojni bond je udar v obraz krvoloku Hitlerju. Zato kupujmo ob tretji obletnici zasužnjen j a naše stare domovine kolikor nam največ dovoljujejo razmere vojne bonde! Kot katoličani pa lahko veliko pomagamo tudi s tem, da molimo za zmago. Prosimo Boga, da ohrani naš narod v tem trpljenju m mu da boljšo bodočnost, kakor jo je imel dosedaj. Molimo tudi, da mu Bog prizanese z raznimi kulturnimi boji in mu ohrani vero njegovih slovenskih mater in očetov, katero so oni tako požrtvc^alno znali braniti skozi dolga stoletja. 2rtve za vero, kakršne je zlasti naš slovenski narod doprinašal v turških časih, so najvišji dokaz njegove velike ljubezni do Boga. Ta ljubezen slovenskega naroda do Boga ne bo ostala nikoli neplačana, pa naj bo naš narod še tako preizkuševan. Ljubezen slovenskega naroda do Boga je temelj, na katerem stoji tisto močno in nikdar premagano slovensko upanje in zaupanje v božjo Pravico, ki je vodilo naš narod skozi vse njegove dosedanje krize, pa bile take ali take. To njegovo upanje in zaupanje v Boga je tisto jamstvo, ki nam vsem daje zagotovilo, da bo slovenski narod vstal kot občudovan junak iz sedanjega tiranstva in trpljenja v novo svobodno narodno življenje. Mi vsi, ki smo na svobodi tu v Ameriki, dodajamo lahko še posebno moč temu*upanju in zaupanju našega naroda v stari domovini, da tudi mi tu molimo k Bogu za'narod, da ga reši čimpreje mogoče iz tega strašnega trpljenja pod nazizmora in fašizmom. ~ Kakor se razvija položaj v Evropi zdaj, izgleda, da preko evropskega kontinenta že pihajo druge politične sape. Tiste črne oblake, ki so jih raznesle nazijske sape po vsem evropskem kontinentu, iz katerih so švigale strele in razsajale strašne nevihte, zdaj druge sape podijo nazaj, tja kjer so nastali in bili poslani nad svet. Črni oblaki so i — upamo — že izlili iz sebe skoraj vse gorje in predno bo lolgo se bodo izpuhteli »razpršili in izginili iz vidika v vse-nirju. Na Evropo in ostali svet pa bo zopet posijalo son-le svobode in prostosti in ob sončnem dnevu in toploti bo :opet vzklila na svetu demokracija in z njo mir. Sovraštvo,! d sta ga sejala po svetu nazizem in fašizem, bo izginilo. Nadomestila bo ga ljubezen, medsebojno razumevanje in; Doljše sodelovanje, iz katerega se bo rodilo novo bratstvo nd ljudmi in narodi. Dal Bog, da to pride čimpreje! V naši duši in &rcu obstoji močno upanje, da četrte! )bletnice sedanje zasužnjen je ne bo doživelo. Na obzorju se le vidijo znaki zarje novega dneva, ki se bliža bolj in bolj. j [n ta dan bo prinesel našemu narodu boljšo in srečnejšo bo-iočnost, kakor pa je bila njegova preteklost v tem oziru. Dal Bog, da zarje novega dneva našemu slovenskemu narodu ničesar ne zatemni! Ob tretji obletnici zasužnjenja naše stare domovine pa kličemo v duhu tja preko Atlantika: Bratje in sestre vstra-jajte v svojem upanju. Vaša pravica pride in z njo svobo-Ja, do katere ste upravičeni! Zaupajte v Boga, ker Bog je pravica! ^ItttfftttlHtWMMMNiNMftMltlHitlMMtmMtMtfMlflHtmHIHttMM^ Z VERO V VSTAJENJE Chisholm, Minn. Dolžnost me veže, da se zahvalim rojaku pisatelju Ivanu Jontezu za dovoljenje vprizo-ritve igre "Z vero v vstajenje", katero je spisal in se tako globoko podal, da je s koreninami vred predstavil narodu pobesnelo zver v podobi nemških na-jcijev, kateri danes morijo, po-žigajo, oskrunjajo in v tla teptajo vse, kar ham je bilo najsvetejše. Z vprizoritvijo te igre, o-ziroma drame, bomo skušali občinstvu predstaviti gorje, ki ga naš narod prenaša v stari do-! movini. Skušali bomo zasledo-j vati igro tako, kot jo je spisal ta | nadarjeni in priznanja vredni i rojak. Igra bo vprizorjena dne 20. aprila v Junior High School 1 Ai^ditoriju, začetek točno ob j pol osmi uri zvečer. Ker bo šel čisti dobiček za blag namen, to je za siromake v starem kraju, ■terase bo predstava vršila pod pokroviteljstvom tukajšne postojanke Jugoslovanskega Pomožnega Odbora, sem si vzel to breme z igralci vred na svoje rame, kar ni nič v primeri s tem, kar naši ljudje v Sloveniji trpijo. Na smrtno žalost pa je, da se še dobijo rojaki in rojakinje, ,ki pravijo da so vstopnice predrage in da vsega tega ni treba, ter še naprej — kar je najbolj podlo in nizko — namesto da bi molčali, ako ne mislijo pomagati, pa še druge hujskajo proti. Vsem tem naj veljajo besede iz slovenske himne: "Črna zemlja naj pogrezne tega kdor odpada!" Pomnite, da ne boste ustrašili z svojim natolcevanjem 18 igralcev, kateri se mučijo dan za dnem z vežbanjem,. da vam prinesejo par ur užitka, niti teh ne, ki bodo šli vstopnice prodajat. Zakaj sem to napisal? Zato, ker imam izkušnje, da NEHVALEŽNOST je plačilo sveta. To je, kar boli, da, boli v dno duše. Človek se vpraša, le zakaj se mučim? Ako ne bi bila večina naših rojakov dobra in zvesta svoji rodni materi, bi se izgubil in nikdar več slovensko izpregovoril. Ali ne! "Slo^ yenec sem, tako m' je mati dja-la!" Pomni, da ako nisi dober Slovenec tudi nisi dober Ame-rikanec. j Sedaj pa k igri. Vloge so v dobrih rokah. Igra se godi sedanji čas nekje v Sloveniij, v in-dustrijalnem mestu. Prvo dejanje se vrši v Kremenčevi hiši,! drugo v gestapovski pisarni, tretje pa v gozdnem skrivali- j šču, kamor se zatekajo resnično mnogi naši sorodniki danes tam. Gospodarja Kremenca bo vprizarjal Frank Jenko (Deč-man), kateri ima tudi glavno vlogo. Njegova žena, Ana Kre-menka, bo pa Mrs. Frank Son-char. Njuna hči Malka bo Miss Frances Zurga, njen zaročenec Ivan Knez pa bo Uste Rupar. Delavca pri Mohorju, Gašper- --------------------------------- i ja, bo predstavljal Jernej Lau- ] rich, Matijo pa Edward A. Te- ] kautz. Kmet Tone Mohor bo * Frank Knez st. Njegova "žena i Francka bo pa Mrs. Jakob Mla- H kar. Beračica bo Mrs. John No- p san, kmetica Mrs. Frank Lau- 1 rich, duhovnik Anton Paznar < ml., učitelj Frank Laurich, Peter Grbec, tovarniški delavec, 1 bo John Orešek, komisar gesta- i ] povcev bo John Pahula, vodja;; šturmarjev Jakob Mlakar. Štur- i marja Hans in Fritz bosta An- 1 !ton Hren in Joe Bovitz. Kape- 1 tan bo Sylvester Novak. Medij dejanji bodo nastopali pevci i fare sv. Jožefa in dobro znani : i Ely kvartet. 'i Toraj užitka bo veliko, zato 1 pridno sezimo po vstopnicah i ter dljmo napolniti veliki in|< krasnj avditorij do zadnjega ] kotička. Prostora bo dovolj, ] 3aj imamo 1500 sedežev in so < zelo komodni. Na vas je sedaj j ležeče — mi smo pripravljeni. 1 Ne bilo bi prav, ko se ne bi : spomnil enega najbolj agilnih i delavcev na narodnem polju, ] kateri se sedaj nahaja v bolniš- i niči nevarno bolan, je namreč eden izmed igralcev in na nje- , govo vspodbudo sem začel s. to ] igro; to je Lojze Ambrozich. j Dan pred operacijo (katero je ] srečno prestal, ali komplikacija < oziroma prisad se je prijela nje- , gove rane in sedaj trpi) nam je j rekel: "Danes teden bom pri- ( šel k vajam, saj to bo zdravnik L samo izrezal, pa jo mahnem domov!" Lojze, želimo ti skoraj- ■ šnjega okrevanja in skorajšnje- j ga povratka domov. Novice iz naselbine so bolj ] žalostne. Starši rojaka Lt. Louis j • ž^amsa ml. so dobili iz vojnega < urada pismo, da je njihov sin j i pogrešan. Louis je pilot v bomb-1 < niku. Dal Bog, da bi zvedeli i kmalu, da je še živ, ker Lojze ] in Mary Samsatova sta fina ro- < jaka in nekdanja igralca v dra- < matiki. Smrtna kosa ne miruje i niti na domači fronti, umrl je : namreč John Orešek, član ABZ ] št. 30. Tukaj zapušča, kot mi' i je znano, sina Johna, ženo in ] dva brata. Umrl je tudi znani t večletni mesar Louis Gand^, 1 član SNPJ št. 110. Zapušča že- < no in, mislim, sorodnike v do- i movini. j Štefan ne bo več kos proda- j jal! Umrl je tudi dobro znani po širni Ameriki kot prodaja- c lec*kos, motik, klepcev, srpov, i itd., Stephen Stonich. Rojen je c bil v Beli. Krajini nel$je pri t jTancji gori; za vas ne vem. c Spadal je k ABZ št. 30. Zapu- 1 šča ženo, dva sina, ki se naha- s jata v ameriški mornarici, in 2 hčer, kar mi je znano tudi dva \ brata; Matija je tukaj na Chis- 1 holm, Joe pa na Ely. Vsem go- \ ri preminulim izrekam, naj jim i bo rahla ameriška gruda in naj j v miru počivajo, preostalim pa l moje iskreno sožalje. Danes s meni, jutri tebi J še vedno velja. '2 lakaj grdo gledati eden druge-1 a, ko ne veš ne ure ne dneva, ji Mrtvoud je zadel delno tudi! i obro znanega rojaka, večlet- : ega preddelavca v tukajšnih! 1 udnikih Jožefa Viranta st., h lojega tasta. Zdravje se mu h rača hitro ter bo, kot izrekajo dravniki, kmalu popolnoma o-h ireval, kar mu iz srca želim.1 )ne 27. marca je minulo pet let, dkar je slovenski narod tu v linnesoti izgubil enega naj-»olj agilnih delavcev za narod, ►osebno ga pogreša Ameriško ugoslovanska Zveza, katere ajnik je bil mnogo let. To je ohn Movern. Bil mi je osebni >rijatelj, zato ga ne morem po-;abiti niti prezreti. Naj mu bo ahka ameriška gruda ter naj r miru počiva! Pozdrav in na svidenje na gri! Frank Tekautz^ -o- SGT. "VIC" ZOJPET PIŠE! Nova Gvinejrf, 10. marca. Pozdravljeni vsi skupaj! Sedel sem na tleh pod j)e-"otjo mojega aeroplana. V sme-*i proti gori v ozadju se je dalo z tega mesta lepo videti naše: pokopališče: vrste belih križev n ameriška zastava, ki je plapolala nad njimi. Gledal sem ta prizor in nekaj me je stisnilo v srcu. Bil sem lačen, sveže meso nisem jedel več kot trikrat v 38 ineh; bila je prava peklenska vročina, saj je zrak plesal od vročine pred očmi celih šest čevljev visoko. Pokopališče je izgledalo liladno, zastava se je odvijala počasi, pa spet zavijala, nakar je spet ponovila svojo veličastno in samozavestno predstavo, kot bi imela v sebi nekak materinski čut, da mora varovati grrobove pod seboj. Prišlo mi je na misel, da-li so ti fantje, ki ležijo pokopani tako daleč od svojega doma, z veseljem umrli, samo da bi bili rešeni vsega tega. Po pravici lahko rečem, da so srečni, ako so umrli kmalu po" tistem, ko so dospeli sem. Morda človek ne bi smel tako Sutiti, toda kako naj čuti drugače, če je sam prebival in se boril ob strani teh fantov, ki zdaj tu počivajo mrtvi, fantov njegove lastne starosti, ki so~si prav tako vroče želeli, da bi mogli spet priti domov. Neki veteran iz prve svetovne vojne nam je pripovedoval, kako hudo jim je bilo tam, mi bi pa res radi vedeli, če jim je t»ilo v resnici hujše, kakor je naje življenje v džungli. Včasih moramo spati na golih tleh; komarji nas nadlegujejo celo po-inevi in nam prav lahko prinesejo rumeno mrzlico in malarijo ; v travi so klošči, ki se jih bojimo, ker prenašajo vročinsko bolezen, po kateri izpadejo lasje in se olušči koža; ko spimo, nas pa nadlegujejo velike podgane in kače. Sonce, ki smo ga loma tako radi imeli in smo se mu poleti nalašč izpostavljali, ia bi nas zarjavelo in tako bolj itrdilo za zimo, je zdaj eden naših sovražnikov, ki napravi, ia se človeku začne vrteti pred >čmi in da kar naenkrat izgubi /so svojo moč. Ko bi bilo vsaj zadosti sveže hrane, morda bi potem vsaj začasno pozabili na različne težave, toda živila iz tant so naša hrana dan za dne-/om. Morda bi morali biti hva-ežni za živila iz kant in dehi-irovano ali izsušeno hrano, ki lima nobenega okusa, ki pa je laš edin pripomoček zoper ?lad. Kar nas je pri letalcih obču- j iujemo fante pri pehoti, ki mo-•ajo neprenehoma hoditi po ižungli, skozi močvirja in bla-o, pa še pod sovražnikovim >gnjem. Dostikrat si mislim, kačo morejo vse to delati, obenem si pa še želeti, da bi še nadalje j šiveli. Vem, da vštrajajo samo 'sled misli na dom; naj bodo car hočejo, od prostaka do najvišjega častnika, sanjajo vsi ste sanje o domu. Prej se nam e življenje zdelo veselo in slad-co, zdaj si pa pogostokrat mi-, limo, ali ni samo pekel na :emlji, } Odkar smo bili nazadnje do-M ma, smo videli precejšen kos sveta. Videli smo tuje dežele in | njihove navade; vemo, kakq je 1 j treba ubogati in kako zapovedovati; tudi znamo tiho trpeti I j in mislimo le na to, kako dolgo « : bo vse to še trajalo. Trudili smo i se, zraven pa molili, posebno za prijatelje, ki so komaj nekaj trenutkov prej še govoriil z na- 1 mi. Ko človek pomisli, kako so l se z nasmehom na ustih podali j J na svojo letalsko pot, se mu vri- ! va tudi misel: "Ali boš tudi ti tako umrl?" 1 Sovražniki so nas že tolikokrat obmetavali z bombami, da sami ne vemo več, kolikokrat; nihče ne šteje več njihovih napadov. Nič nenavadnega ni, da pridejo Japonci in streljajo naravnost proti tebi, ko objemaš zemljo in si tako prestrašen, da še ust ne moreš odpreti. Slišali smo bombe, ki so začele tuliti visoko nad nami; naša molitev je bila presekala, ko se je naenkrat stresla in odprla zemlja blizu nas ter nas pokrila z blatom in peskom, potem pa so odmevali pretresljivi klici tistih, I ki so bili občutno ranjeni. Dozdaj je bil Bog dober napram mnogim izmed nas. Zakaj? Ne vem, zakaj, to pa vem, da niti eden izmed nas ni več tak fant, kakor je bil, ko se je poslavljal od doma. Zdi se ti, da so vsi krog tebe bolj mirni in bolj resni. Kar nas je tukaj smo si precej enaki po svojih srcih. O večini fantov človek lahko po pravici trdi, da so hra-| bri in junaški, pa naj bodo katerega koli rodu ali veroizpovedi. II Vemo, kaj lahko pomeni be-i seda strah. Tudi vemo, kako ob-. čutje prevzame človeka, ko ne-. jnadoma odpovedo noge pod [jnjim. Še vedno se spominjamo . tistega Božiča pred dvema le-, j toma, ko so na sveti večer v dežju prišli nad nas japonski . j bombniki in smo vsi premočeni in gladni skušali razumeti, da , je Božič. Boli Človeka do dna , srca, ko mora na božični dan jesti konservirano meseno zmes i j ali pa ribe iz kant, obenem pa misli na dom. i Pravijo, da bomo sedaj ime-i li priliko iti domov; zdi se nam, kakor bi sanjali o nebesih, toda . prej ne borno verjeli, dokler ne zagledamo Zedinjenih držav, [ in tedaj — vsaj zase lahko re-(■ čem — še bodo naša srca lahko . razjokala in izjokala do skraj-l nosti. . j Nikar si ne mislite, da so te . vrstice popis, koliko korajže imajo naši vojaki, saj je danes . vse polno korajže po celem svetu; te vrstice razodevajo le, kaj 1 si vojaki mislijo in o čem sa-■ njajo. Obilo sreče želi vsem "Vic". Za tiste, ki še ne vedo, naj ! j povemo, da je "Vic" T. Sgt. Viktor Cerjanec, letalec pri 5. zračni armadi na Novi Gvineji; doma je iz Chicage in je bil "odlikovan za svojo hrabrost v ; j boju. --o-- LJUDSTVU V DRŽAVI ILLINOIS! Springfield, 111. Ko se vojna nadaljuje, je treba vedno več papirja za vojaške uporabe. Povpraševanje po zavrženem papirju je stalno in nujno. Veliko illinoiških odborov je i na delu v splošni narodni kam-; panji za uporabljeni papir, vendar preostaja še veliko dela. (Kot guverner in predsednik za Illinois, War Council vspodbu-jam vse naše državljane, naj pomagajo v tem prizadevanju, ki ga zahteva sedanji čas. Kakor hitro bodo vsi razumeli, kako potreben nam je uporablje-! ni papir, se bodo gotovo vsi od-! zvali z odprtimi rokami. Storili1 smo marsikaj veliko težjega; gotovo tudi v tej patriotski na- \ logi ne bomo zaostajali, i Vdani vam, Dwight H. Green, 1 ____guverner. [j DOGODKI I l\ med Slovenci po (v rr Ameriki ')I Proglašen mrtvim Cleveland, O. — Štefan Butala, ki je bil uslužben nad 30 let na jezerskih parnikih, se je kmalu po začetku vojne vpisal k trgovski mornarici. Še začetkom lanskega leta je sporočil svoji sestri, Mrs. Frances Leopold, 1001 E. 72. Place, da bo odšel z ladjo v Avstralijo. Toda kmalu zatem je dobila sestra sporočilo, da je bil parnik poškodovan v koliziji in da je štet njen brat med pogrešane. Zdaj je pa dobila obvestilo, da ga štejejo med mrtve. Iz Jugoslavije je prišel leta 1906. Na dopustu Cleveland, O. — Dne 24. marca je prišel domov na dopust do 15. aprila George Pan-chur, sin Mr. in Mrs. George Panchur iz 829 E. 143 St. Doma ga ni bilo že 16 mesecev. Roko so ji odrezali v Cleveland, O. — Nesreča nikoli ne počiva in je prišla tudi nad rojakinjo Mrs. Anno Vidmar, da so ji morali desno roko odrezati nad komolcem v bolnišnici V Pittsburghu, Pa. Ona je Joškova iz Šenčurja pri Kranju, zdaj pa prebiva na R. F. D. No. 2, Coraopolis, Pa. 2elimo ji.najboljše. M. P. Rojakinja umrla Gilbert, Minn. — Umrla je tako v Chicagi kakor tukaj v Minnesoti dobro poznana Ma-j rija Chernoff, v. starosti 79 let. Prebivala je na Gilbertu, Minnesota, zadnjih 27 let in sicer pri hčeri Mrs. Pauline Lopp. Zapušča 6 hčera — imenovano Mrs. Pauline Lopp na Gilbertu, Minn., Mrs. Johanna Terlep, Buhl, Minn., Mrs. Mathilda Rebetz in Mrs. Antonia Erklautz v Evelethu, Minn., Mrs. Angeline Schwab v Chicagi, 111., ter Mrs. Mary Gre-gorich v Detroitu, Mich, fta-* dalje zapušča 22 vnukov in 8 pravnukov. Odšli na Mayo kliniko Kemmerer, Wyo. — Na Mayo kliniko v Rocherster, Minn., sta odšli 18. marca iskat si ljubega zdravja Mrs.. Štefanija Podlesnik in Mrs. Moni-ka Orešnik, obe naročnici Am. SI. in članici društva Marija Zdravje Bolnikov št. 94 KSKJ. Da bi se le kmalu pozdravili in vrnili domov. Moram reči, da težko čakam, kdaj pride nazaj moja kuharica in boljša polovica, ker mi pečlarski posel ne gre več od rok. Vreme imamo muhasto: nekaj časa mrzlo, sneg, toplo, pa zopet sneg, in tako imamo toliko blata, da ga je res težko gaziti. Konst. Podlesnik Povišan v kapitana Bradley, 111. — Poročnik Anthony Stefanich, sin Mrs. in Mrs. Matt Stefanich, služi pri padalskem ali parašuthem oddelku in se je udeležil bojev v Italiji. Svojo četo je vodil tako spretno, da je izgubil v teh bojih samo enega moža, nakar je bil povzdignjen v kapitana. Njemu in staršem častitamo, in mu želimo vso srečo in največji uspeh tudi za naprej. UPRAVA OBVEŠČA Radi enake uporabe količine časopisnega papirja tedensko moramo to številko izdati samo na štirih stranah iz razloga, ker ga bomo uporabili več prihodnji teden za velikonočno številko lista. Papirja zdaj ni na razpolago, kolikor bi ga kdo hotel. Kdor hoče, da ni pozneje z njim kratek za določen čas mora zdaj papir uporabljati po določenem proračunu. Petek, 31. marca 1944 AMERIKANSK1 ^OVENEC_ - /-' = " Stran 3 Družba Oruzme - (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. J j ||'Sedež: Joliet, IIL"^^^ j! I Naše geslo: "Vse u vero, dom in narod: vsi sa enega, eden za nt1* 2. podpredsednik: Katbrine Bayuk, 528 Lafayette St. Ottawa, IIL < J Tainik: Prank J. Wedic, 301 Lyne Street. Joliet IIL J► Zapisnikar: John Nemankh, 650 N. Hickory St. Joliet IIL < [ Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet IIL < ; j Dnhovnl vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St. Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Ckicago St, Joliet IIL NADZORNI ODBOR: <\ Andrew GUncb. 1748 W. 21st St.. Chicago. IIL \; Joseph L. Draaler. 1318 Adams Street Nbrth Chicago. Illinois. S ; k Jowph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet. IB. | \ | POROTNI ODBOR: .. - | M Joseph Pavlakovich, 39 Wincbcll St, Sharpihurg, Pa. < >1 < I Mary Kovadch. 2294 Blue Island Ave., Chicago, IIL J M J i John Denis, 2730 Arthington Ave., Chicago, IIL S 11 Predsednik Atlctičnega odseka: Emery Sobar, «J 540 North Bluff Street Joliet Illinois. j M ;! URADNO GLASILO: j > "Amsrikanakl Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IIL Do 1. jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom In članicam ter j > < J njih dedičem rasnih poemrtnin, poskodnin, bolniških podpor ter drugih <; \ i izpisal detiarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. j ► « I Druitvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s < j ! ; ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak lcato- j ► j! ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 69 let V mladin- <\ < ' sld oddelek pa od rojstva do 16. leta. \ > j > Zavaruje se za $250.00, $500.00 sli $1,000.00. Izdajajo s« različni < [ < | certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year J; I > Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vssko J ► i | poikod n i ne. , ► Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience <[ tabeli \> DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). < ! 4 Uradni jezik je slovenski in angleški. \ \ 1 ; Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno J ► ' sreoot 1 \ Za vsa morebitna pojasnila in na vodi Ja se obrnite pismeno sli ust- ! ► meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Ume St, Joliet IIL OKUPACIJE NEMČIJE PO ZMAGI Po vesteh iz Washington« Različna nesporazumljenja so se pojavila v naziranjih glede povojne okupacije Nemčije in Avstrije po zmagi. Washington in London sta različnega mnenja. i glede razdelitve ozemelj, katera imajo zasesti Rusi, Britanci in Amerikanci. Iz Londona so baje prišle vesti, v katerih je bila omejena ruska zona okupacije na ozemlje, ki sega od vzhoda sem do reke Odre, kar je zelo presenetilo nekatere kroge v Washing-tonu, ki so bili prepričani, da1 predvideva sporazum mnogo bolj obširno okupacijo po ruskih četah — približno do reke Elbe. Dobro informirani washing-tonski krogi — ki pa niso^urad-ni, prav kot niso uradni viyi londonskih vesti — so prepričani, da je bil dosežen v Teheranu j sporazum, ki daje Rusiji mnogo več vpliva v Nemčiji. Iz teh krogov prihaja naslednji načrt, ki baje obstoja za zasedbo Nem-: čije: . - Ruska črta bi šla od pristanišča Kiel na Baltskem morju do Elbe, potem ob reki Elbi do če- i hoslovaške meje, nato ob češki meji do Avstrije, katere vzhodni del bi po tem načrtu pripadel ruski okupacijski zoni. Amerikanci bi po tem načrtu zasedli zahodni del Avstrije, zahodni del Saške, ter Porenje, z južnimi predeli Nemčije. Glasom omenjenih londonskih poročil pa bi pripadla Amerikan-cem samo zahodna Nemčija in Saška. Londonski načrti predvidevajo, da pripade ves del Nemčije zahodno od Odre pa do Rena izključno britanskim okupacijskim četam, diočim omejujejo washingtonski načrti angleško zono okupacije na severno obrežje, obenem z važnimi velemesti kot Hamburg in Bremen, ter pokrajine Hanover in Westfalija. /London tudi poroča, da bodo zasedle kombinirane anglo-ameriske čete garnizi-je v Porenju, dočim bi kombinirane anglo-amerisko-ruske čete zasedle Avstrijo brez nadalnje-ga deljenja. Tukajšnji krogi naglašajo, da so načrti objavljeni v Wa-shingtonu bolj primerni in logični, ker dajejo Rusiji precej več nemškega ozemlja, toda samo eno veliko industrijsko središče, namreč, Slezijo. Industrijski centri, ki so večje važnosti, v Porenju in na Saškem1 i pa bi se nahajali v rokah ža-; hodnih velesil. APRILOVA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" Te dni bo izšla aprilova ali j četrta številka sedmega letnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino: "VELIKONOČNE MISLI" (uvodnik). — "PREGLED" (političnih in drugih dogodkov). — "O FRANCOSKIH KOLONIJAH" (članek). — Marija Brenčič: "ZVONOVI! POJO" (pesem). — Matija Novak : "NAPOLEON" (življenjepis razboritega Napoleona). — Gustav Strniša: "VELIKA NOC" (pesem). —-I. T.: "VELIKI TEPEN V ŠPANIJI" (čla-j nek). — M. K.: "BABCitf' (črtica). — J. M. Trunk: "TIHE URE — HOSPODI, POMILUJ, POMILUJ" (premišljevanja). — "GORENJSKA" (članek o Jepi Gorenjski in navadah Go- renjcev). — A. Therive: "IZPOVED" (črtica). — "IZRE- 1 KI". — "SLOVENSKI PIJO- j NIR" (opisovanje slovenske na- i selbine v Pueblo, Colorado in i* tamkajšnih Slov encev). — J "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti za gospodinje in zdravstvo). — "ZA SMEH IN ZABAVO". -4j "ZAKLADI NA DNU MORJA" < (članek). — M. Seeman-A.Le-bar: "DVE KRONI" (zanimiv; roman). * * H Mesečnik "Novi Svet" izhaja vsak mesec okrog 15 dneva v mesecu. Vsaka številka prinese' 1 zbrano in poučno berilo. Stane letno samo $2.00 in se naroča pri: UPRAVA "NOVI SVET" 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois. ____ ____ _ ! Don Savage, 24. bo menda varoval tretjo blazinico, ko bodo Newyoriki Yankeeji spet začeli z igrami spomladi. Tukaj vidimo vse kar ima: ženo. sinčka in ptička. Naborna komisija ga je opredelila med 4-F. RAZNOTEROSTI ■ . • • * 70,000 OBEDOV NA DAN Eni ali drugi gospodinji, ki lora kuhati trikrat na dan za vojo družino, bi se-to zdelo lanj težko delo, ko bi mogla saj enkrat pogledati, koliko lorajo kuhati in pripravljati v Ireat Lakes Training Station, llinois, kjer je največja mor- ' ariška vežbalna postaja na vetu in kjer morajo v kuhinji sak dan pripraviti 70,000 obe-ov ali porcij. Le predstavljaj-e si, kako bi se počutili, ko bi lilo treba pripraviti in postaviti a mizo 1,166,000 funtov sve-ega govejega mesa, 32,000 untov prekajene svinjske kra-e, 20,000 funtov frankfurtaric, 7,000 funtov perutnine^ 18,000 untov slanine ali špeha, 26,000 ! untov svinjskega mesa in ra-en tega še 28,000 funtov svinj-kih reberc! To je pa samo del sega, kar je treba napraviti sak teden. Jedila pripravijo ddelki fantov v kuhinjski in tekarski šoli. Stotine mornar-ev, WAWES in častnikov samo nadzorujejo važnejše ku-linjske oddelke, medtem ko se Iruge stotine učijo kuhati. Di-aki, kateri se tukaj naučijo ku-tanja, so pripravljeni kuhati ia ladjah kakoršne koli vrste. 5ri mornarici velja pravilo, da nora vsak mornar pojesti vse, car si nameče na krožnik. Tudi le more izbirati, kako naj mu »pečejo meso ali na kak pačin laj mu pripravijo, jajca. Jesti nora kar mu prinesejo na mizo. [z take vrste šole bi morali priti precej dobri bodoči možički, ko »o konec vojpe. -o- MANJ ZNANA DEJSTVA Neka starodavna alžirska kraljica je imela 400 soprogov. Francoski Kanadčani so pridelovali sladkor iz plevela tnlečnika. Ko muha leti, udari s perot-aicama 330 krat na sekundo. Zrak, ki ga vdihamo vsak [Jan, tehta več kakor hrana, ki jo zavžijemo na dan. Bučanje vodopada Iguassu v Braziliji je tako silno in glasno, da ga slišijo 15 milj daleč. Prve banane, ki so jih videli v New Yorku, so bile prinešene iz Kube leta 1804.: Petnajst Liberty,ladij je treba za prevoz ene oklopne divizije*, ki obsega 3,700 vozil, prek morja. Kamela prehodi povprečno dve in pol milje na uro. __ NAMESTO BSNCINA — ORAN Ž ADA! ( Kaj vsega ne izumijo uče- ; njaki dvajsetega stoletja! Pomislite, iz Tel Aviva v Palestini poročajo zdaj, da so v nekem tamkajnjem laboratoriju iznašli novo pogonsko sredstvo, ki se pridobiva iz — pomaranč. .Poskusi so se baje dobro obnesli. Težava pa je v tem da bo treba vse motorje, ki jih bo gnalo to nenavadno novo pogonsko sredstvo, primerno predelati, ali pa nalašč v ta namen izdelovati nove. o- KOPRIVA — ZDRAVILO Kppriva ni samo zelo uporabna vlaknena rastlina za iz-1 dfelavo koprivaste tkanine, temveč je tudi izborna zdravilna rastlina. Ker čisti kri in poganja seč, nam dobro služi kot solata. Mladi koprivni listi zmanjšujejo obenem količino sladkorja v krvi, ker vsebujejo . skoraj gotovo snovi podobne- , ga učinka kot ga ima insulin. | Sok koprive ima zaradi velike; vsebine železa in klorofila razen tega tudi lastnosti, ki spodbujajo tvoritev krvi. V prejšnjih časih še, ko so bili ljudje ! vajeni brutalnih bolečih zdravljenj, so se pri hudih revmatičnih bolečinah večkrat s koprivami tepli, da so bolečine preprečili. -o- REDILNOST POSAMEZNIH JEDI Menda je bolj malo 15 udi, ki j bi raje segli po krompirju kakor pa po klobasi, razen tistih seveda, ki imajo z mesom vsak j dan opraviti. Taka presoja jedi je v človeku že tako uko- ; reninjena, da na to, koliko ima j kakšna jed v sebi, še ne pomi- ; sli ne. So nekatere jedi, o kate- ! rih mislimo, da so boljše, y resnici pa imajo v sebi manj re-dilnih snovi kakor kakšna druga jed, ki nam je bolj všeč ali o kateri mislimo, da je boljša. Vitaminology to so ljudje, ki preiskujejo, koliko redilno-sti ima kakšna jed v sebi, so u-gotovili, da ima kilogram jajčnega rumenjaka v sebi 3600 kalorij, suho svinjsko meso 2767 kalorij, holandski sir 25-45 kalorij, goveje meso 1591 kalorij, perutnina 1328 kalorij, teletina 1179 kalorij, kozje mleko 957 kalorij, ovčja kri 805 kalorij, riba 731 kalorij, kravje mleko 666 kalorij, jaj-[ čni beljak 582 kalorij itd. -0 — London, Anglija. — Po-1 tom diplomatskih virov se poroča, da so Nemci zasedli finski otok Asland, ki sev nahaja v Bothnijskem, zalivu med Švedsko in Finsko. Finski krogi to zanikifjejo in trdijo; da ne ve-' do ničesar o kaki zasedbi. ' •• '. ' . < ." • i i '•'■faitu • ''it '•• ji. Urad okrajnega klerka okraja Cook, Illinois Država Illinois ) gg }kraj Cook j Glasom določb, ki jih določa naredba člena 7. oddelek L8. v zakoniku za primarne molitve v državi Illinois, s tem potrjujem, da bo barva papirja, ki se bo rabil za primarne glasovnice nanašajočih se strank v primarnih volitvah, ki se bodo vršile v j »kraju Cook, izven mest Berwyn, Chicago, Chicago Heights in Harvey, v mestu Cicero in v vaseh Elmwood Park, Morton Grove, Skokie, . Summit in Stickney, v torek Ine 11. aprila 1944, bo kakor sledi: i* DEMOKRATSKO STRANKO — ZELENA Ea REPUBLIKANSKO STRANKO-RJAVKAŠTA V potrditev tega to določbo 3odpisujem in utisnem na njo iai uradni pečat okraja Cook a 27. dan marca A. D. 1944. MICHAEL J. FLYNN okrajni klerk, Okraja Cook, Illinois. (Seal) društvo sv. vida itev. 25, KSKJ. CLEVELAND. OHIO iffik @ Odbor ca leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: J os. J. Nemanich. 1145 East 74tb Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedelj > «; ? Popule meus — ljudstvo moje, otroci moji, dete moje, s čem, kako sem te užalil .. . odgovori, odgovori, zdaj je Veliki teden! NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naxnanim znancem ia prijateljem sirom Ameriko iuino vest. da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu soprogu - / LOUIS GANDE Umrl je dne 13. marca. L L u zelo mučno boleznijo uljesl (tumor) na črevesu. Ves trud zdravnikov, ki so želeli irepre-čili smrt. je bil zaman; ni ga bilo mogoče več ozdraviti. Pokojni je bil rojen dne 1. maja 1870 v vasi Stranice, občina Konice, Spodnje Štajersko. Pogreb se je vršil dne 21. marca iz Mahne-tovega pogrebnega zavoda na Calvary pokopališče. Bil je član društva št. 110 SNPJ. Pristopil je v društva dne 1. septembra 1912. Pokojni je bil v svoji mladosti premogar, šel je v Nemčijo leta 1896. delal je tam v rudnikih. Par let potem se je vrnil domov in je delal potem v Ojstri, pri Trbovljah. Leta 1306 je prišel v Združene države v Springfield, UL Tudi tam je delal v premogorovu. Leta 1907 je prišel na Chisholm in delal v železnih rudnikih do 1315. Potem je začel delati v trgovini za meso. Leta 1320 je pa začel svojo trgovino s groce-rijo in mesnico in je zmeraj delal do 14 dni pred smrtjo. Leta 1328 je šel s svojo soprogo v stari kraj. BU je tam na objsku 3 mesece in ko je prišel nazaj, je prinesel veliko zanimivih reči v Ameriko, od katerih je pa veliko razdelil svojim prijateljem. Tem potom se iskreno zahvaljujem župniku Rev. SchiffrSf, ▼ mestu Chisholm. nadalje Father Papežu iz Hibbinga. in župniku Mihelčiču iz Ely, Minn., za njihovo tako dobro dušno delo, ki so ga storili mojemu soprogu ob času njegove bolezni. Hvala društvu št. 110, ki je dalo lepe cvetlice in preskrbelo po-grebce. Hvala Mr. Mahnetu za njegov trud. ki je preskrbe 1. da je bil tako lep pogreb. Srčno se zahvaljujem vsem prijateljem sa darovane krasne cvetlice, ki ste mu jih dali v zadnji prijateljski posdrav. Srčno se zahvaljujem vsem, ki ste darovali sa svete maše in s tem sle pokazali, da njemu želite večni mir. Iskreno se zahvalim vsem. ki sle ga prišli od blizu in daleč obiskat ▼ bolnišnico in na dom in vsem, ki ste. ga spremili k zadnjemu počitku. Toraj še enkrat najlepša hvala vsem skupaj. Tebi, dragi moj soprog pa želim, da po svojem trudapol-nem delu, ki si ga skončaL počivaš v miru in lahka naj Ti bo Ameriška zemlja. Žalujoča ostala jaz Tvoja soproga, MRS. MARY GANDE* v starem kraju pa ena hči, in eden brat. Chisholm, Minn., 31. marca 1944. * mmammmmmmmMmmm^^mmm^mmmH ■esseewissseewwpwpssssseeweeeeeeeeeeeseessisiBssssS'B i STUDENEC BLAGOSLOVA! i ! d ! 300 svetih maš letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina < | za vsako osebo živo ali umrlo 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upi- | i šite vaše sinove vojake. tj i} ' DRUŽBASV.PETRA KLAVIR JA j ► za afriške misijone, ] 3624 W. Pine Blvd. Dept. A, St. Louis (8), Mo. : < -------- - - Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor j« nočno naše katoliško časopisje. 1 Str ari 4 " AMERIKANSKI SLOVENEC - Petek, 31. marca 1944 ^*W«>>««»MW«M»*WH«>««M«Ml»HMMMMiMm«WWW< KNEZ SEREBRJAli — ROMAN — f Rm£o — S. K. Tolsto) Poslovenil r- AL Benkovi* 1 Car tudi svojemu sinu, carjeviču Ivanu, ni prizanesel. V napadu besnosti ga je ubil z ostro palico. Pripovedujejo, da se je Go-dunov vrgel med njiju in je bil strašno ranjen od carja ter da mu je rešila življenja, samo zdravniška izkušenost permskega trgovca Strogonova. Po tem umoru je Ivan v mračni obupanosti sklical dumo in izjavil, da hoče iti v samostan, ter odredil, naj izvolijo drugega carja. Vendar se je vdal silnim prošnjam bo jar jev in izjavil, da ostane na prestolu; ostalo je samo pri tem, da je delal pokoro in dajal bogata darila; kmalu nato pa so se usmrtitve znova pričele. Tako je obsodil po pričevanju Oderborna na smrt dva tisoč in tri sto ljudi, ker so izročili sovražnikom razne trdnjave, dasi se je sam Batori čudil njih junaštvu. Ker je Ivan izgubljal svoje dežele drugo za drugo in so ga od vseh strani stiskali sovražniki in ker je videl notranji razpad carstva, je bil silno ranjen v svojem pono- : su. To mučno čuvstvo se je kazalo tudi v njegovem Vedenju in vnanjosti. Zanemarjal se je v obleki, visoka postava se je u-pognila, oči so mu ugasnile, spodnja čeljust se mu je povesila kakor starcu; samo vpričo drugih se je naprezal, se šiloma vzravnaval in nezaupno gledal na svojo okolico, češ, ali kdo vidi, kako mu upada duh. V takih trenutkih je bil še strašnejši nego v dneh svoje veličine. Moskve še nikdar ni tlačila taka mora obupa in strahu. V tem žalostnem Času je prišla nepričakovana vest z daljnega vzhoda, razveselila vsa srca in splošno gorje izpremenila v radost. Od daljnih bregov Kame so prišli v Moskvo imenitni kupci Strdgbtiovi, sorodniki tistega trgovca, ki je ozdravil Godunova. imeli so od carja podelilna pisma za neob-ljudene kraje permske dežele in so živeli tam kot vladajoči knezi, neodvisni od permskih namestnikov, s svojo upravo in s svojimi četami, pod edinim pogojem, da bodo branili meje pred divjimi sibirskimi narodi, našimi nedavnimi in nezanesljivi-. mi podaniki. Ker jih je v njih lesenih trdnjavah neprestano ogražal han Kučun, so sklenili udariti čez Kameniti Pas in napasti sovražno deželo. Da bi se jim to podje-" t je bolje posrečilo, so se obrnili na nekatere razbojniške ali, kakor so se ti sami na-zivali, kozaške atamane. ki so tisti čas s svojimi šajkami pustošili bregove Volge in Dona. Poglavitna med njimi sta bila Jer-mak Timofejič in Ivan Kolco, ki je bil nekdaj obsojen na smrt, a se je na čudežen način rešil pred carskimi strelci in za dolgo časa izginil brez sledi. Ko sta prejela od Strogonovih darove in pismo, ki jih je vabilo k slavnemu in častnemu podjetju, sta Jermak in Kolco s tremi drugimi atamani razvila zastave na Volgi, zbrala iz drznih dobrovoljcev četo in se odzvala pozivu Strogonovih. Štirideset ladij je bilo takoj preskrbljenih ž zalogami in orožjem in ne-velika tolpa, pod poveljstvom Jermaka, je po službi božji odplula med veselim petjem navzgor po reki Čusovi proti divjim ural-skim goram. Povsod uničujoč sovražna plemena in prenašajoč ladje z reke na reko, so prišli do bregov Irtiša, kjer so premagali in ujeli glavnega sibirskega vojvodo Mametkula ter zavzeli mesto Sibir na visokem in strmem bregu Irtiša. Jermak pa ni bil zadovoljen s to pridobitvijo in je šel dalje; pokoril je vso zemljo od Oba in je v imenu Ivana Vasiljeviča, carja vse Rusije, prisilil premagane narode, da so poljubovali njegovo krvavo sabljo. Sele tedaj je obvestil o svojem uspehu Strogono-ve, obenem pa poslal svojega priljubljenega atamana Ivana Kolco v Moskvo, da se pokloni velikemu gosudarju in mu izroči novo carstvo. S to veselo vestjo so prišli Strogonovi k carju, kmalu za njimi pa je prišlo tudi Jer-makovo poslanstvo. Veselje v mestu je bilo nepopisno. Po i vseh cerkvah so opravljali molitve, vsi zvonovi so zvonili kakor na slavni dan Kristusovega vstajenja. Car je bil zelo prija- v zen s Strogonovimi in je odredil slovesen sprejem Ivana Kolca. V veliki kremljski dvorani, -obdan z vsem bleskom carske slave, je sedel Ivan Vasiljevič na prestolu v Monomahovem pokrivalu, v zlati halji, okrašeni s podobami in dragimi kamni. Na njegovi desni strani je stal carjevič Fedor, na levi — Boris Godunov. Okrog prestola in vrat so bili nameščeni paži v belih atlasastih, s srebrom prešitih kaftanih, z vzorkovanimi sekiricami na ramah. Vsa dvorana je bila polna knezov in bojarjev. Vest, ki so jo prinesli Strogonovi, je Ivanu poživila duha; zato ni gledal več tako mračno in na njegovih ustnah se je celo pojavil smehljaj, kadar se je obrnil h Go-dunovu s kako opombo. Obraz pa se mu je silno postaral, gube so postale globokejše, na glavi mu je ostalo malo las, brada pa mu je popolnoma izpadla. Boris Godunov se je zadnja leta hitro dvigal. Postal je svak carjeviča Fedora, s katerim se je poročila njegova sestra Irena, in je imel sedaj važno dostojanstvo konjušnega bojarja. Pravili so tudi, da je car Ivan Vasiljevič, želeč pokazati, kako sta Godunov in snaha blizu njegovemu srcu, nekoč dvignil tri prste in rekel, dotikajoč se ju z roko: "To je Fedor, to Irena, to Boris; in kakor bi bilo za mojo roko bolestno, če bi ji odsekali kateregakoli teh prstov, tako bi bilo težko mojemu srcu, ako bi izgubilo kateregakoli izmed mojih ljubljenih otrok." Ta nenavadna milost ni napravila Godunova niti ošabnega niti visokomernega. Bil je kakor prej skromen, z vsakomer prijazen, vzdržljiv v besedah, le njegovo vedenje je postalo še bolj umerjeno in mirno važno, kar se je skladalo z njegovim visokim dostojanstvom. Vendar Godunov takega vpliva in takih časti ni dosegel brez škode za svoje nravnO dostojanstvo. Njegovemu spretnemu značaju se ni vedno posrečilo, da bi se izogibal poslov, ki jih njegova vest ni odobravala. Videl je v Maljuti silno močnega nasprotnika in je izgubil upanje, da bi ga ponižal v Ivanovih očeh; zato je sklenil z njim tesno prijateljstvo, in da bi krepkeje združil medsebojne koristi, se je oženil z njegovo hčerjo. Dvajset let, ki jih je preživel ob prestolu takega carja, kot je bil Ivan Grozni, ni moglo poteči brez sledu za Borisa Fe-doroviča, in tako se je v njem že zgodil tisti žalostni prevrat, ki je po mnenju sodobnikov izpremenil v zločinca človeka, ki je bil obdarjen z najvišjimi lastnostmi. Pri pogledu na carjeviča Fedora se človek ni mogel ubraniti misli, da so slabe te roke, ki so imele po Ivanovi smrti prevzeti državo. Niti najmanjše poteze ne umstve-ne ne duševne sile ni izražal njegov dobrodušni, a mrtvi obraz. Bil je že dve leti ože-njen, a izraz njegovega obraza je ostal o-troški kakor je bil. Bil je majhne rasti, slabotnega telesa, v obraz bled in zabuheL Razen tega se je neprestano smehljal in je gledal plašno in prestrašeno. Ni se govorilo šaman, da je car, žalujoč za starejšim sinom, včasih rekel Fedoru: '"K bi bil moral priti na svet za mežnar ja, Fejda, ne pa za carjeviča F* "A Bog je milostljiv," je pomislil marsikdo; "res da je car jevič slab, a sreča, da se ni vrgel niti po očetu niti po starejšem bratu! Pomagal mu bo pa tako njegov svak Boris Fedorovič. Ta ne bo pustil, da bi država propadla!" "Amerikanski Slovenec" je vex, ki povezuje vse Slovence po Ameriki med seboj* - — • - - v " ' ";• • • i ■.UMAAA^^AAAAAAA.^.WuU^---------.......... I S. P. D. SV. MOHORJA i1 Inkorporlrana 12. okio- \ bra 1923. • • j < i. CHICAGO, ILLi Odbor x» leto 1944: \ Predsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec. 1930 W. 21st Place. i Tajnik: Jo«. J. KobaL 2113 W. 23rd Street - : Blagajnik: Jos. Oblak. Jr., 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street Duhovni vodja: Rov. Edward Gabrenja. OFM., 1852 W. 22nd Place \ Nadzorniki: John Denaa, 2730 Arthington Ave. — Karolina Pkrhman, < .. 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Plafee. i Porotni odbor: Malh Hajdinjak, 2017 W. 21st Place — Lao Mladic. Rj 1919 W. 22nd Place — Paulina Osbolt 2029 W. Cermak Rd. — g Anna Zor ko, 1654 W. 21st Place. > Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Road in rJ Dr. F. T. GrilL 1858 W. Cermak Road. i Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place. Uradno Qlasilo: "Aroerikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, \ l In vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. \ | Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta * starosti Pristop v Družbo je prost Pri Družbi se lahko zavaru- Š i jete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan- \ | redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, l pristopajte v to domačo Družbo. Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite j: na Družbenega tajnika ali pa predsednika. NAZNANILO ; | Nada prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo 2. aprila točno ob pol dveh popoldan, v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Vabljeni ste, da se gotovo vdeležite. Bolniki ste prošeni, da vrnete vaše zdravniška spričevala gotovo že v soboto. Člani, ki ste zaostali z vašimi prispevki ste prošeni, da gotovo poravnate vaš dolg brez posebnega opomina. Kajti posebni opomini stanejo denar in časa, katerega ni veliko v sedanjih časih. Ali ste že pridobili novega člana za našo Družbo? •v '„ " ■ ~ • ' - ' • '. rd Z sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL, tajnik, > BI NfllHI^I NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcam naznanjamo vsam našim sorodnikom, prijateljem in mincem žalostno vasi o nenadni smrti naša pre-ljubljene in nikdar posabljene matere FRANCES STAJNKO H ~ ki je preminila dne 7. marca 1944 zvečer. Na potu k sv. milijonu ▼ cerkev sv. Štefana ji je prišlo slabo. Pre videna s sv. sakramenii je po par urah izdihnila svojo blago dušo ter se ločila iz te solzne doline od svojih sedaj žalujočih, ter odšla k Bogu po večno plačila Pokojna je bila rojena na Muli pri Ljutomeru na Sp. Štajerskem. kjer zapušča več sorodnikov. Pokopana je bila dne 11. marca is cerkve sv. Štefana na pokopališče sv. Jožefa River Grove, DL Dolžnost nas vaše, da se zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in tolašilne besede ob uri nnie žalosti. Hvala g. župniku Rev. Edwardu Gabrenji in ostalim našim gospodom duhovnikom kakor tudi rastitim očetom frančiškanom is Lemonta sa darovane pogrebne . male in sa sprem- stvo na njeni zadnji poti. e Prisrčna hvala vsem. ki so darovali tako veliko število sv. maš. ter vsem. ki so darovali vence in cvetlice, ter jo prišli kropit in molit sa pokoj njene duše. Nadalje prav lepa hvala vsem društvom, h katerim je pokoj niča spadala in sicer dr. 1 reda sv. Frančiška, dr. Žena in Mater, dr. sv. Terezije št IS DSD ter Podpornemu dr. sv. Mohorja, za sv. maše, vence in molitve ob krsti pokojna in v cerkvi. ter sa spremstvo na pokopališče. Posebna hvala našemu slovenskemu pogrebniku Mr. Louis Žefranu sa tako lepo urejen pogreb. v. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prav prisrčna hvala. - -Vi pa, draga mati. počivajte v miru in molite sa nas pri - Bogu. Tudi mi se Vas bomo vedno spominjali, dokler se spet ne snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: ^M§l*J(Hifc MRS. MARY SALAY, MRS. JOSEPHINE FARKAŠ. hčeri; FRANK STAJNKO, sin; Mrs. MARY BROWN, STEVE SALAY JR~ FRANK IE SALAY, ANTHONY FARKAŠ, JR., JOHNNY FARKAŠ. MARGARET ANN FARKAŠ in FRANK STAJNKO, vnuki in vnukinje; STEVE SALAY, SR., set Chicago, I1L, 27. marca 1944. . ' ■■■t IDR. FRANK T. GRILL 1 t ZDRAVNIK in KIRURG * U Stanuje in ordinira na: ^EflJPtfJP jft i 1858 W. Cermak Rdn -:- Chicago, Illinois i\) I od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob |\l nedeljah po dogovoru. jfl Telefon V uradu in v stanovanju CANAL 4955 (g i, ■ . — ■ ■■ — CVETNI IN VELIKI TEDEN V BARCELONI NA ŠPANSKEM Velikonočni čas odkrije v -Španiji globoko z življenjem t povezano vernost, starodavne j šege in navade. Praznovanje cerkvenih praznikov španske- t mu ljudstvu ni le izraz vere, i ampak tudi narodnega ži- i vljenja. Za velike praznike se 1 Spanci vneto pripravljajo. Po- 1 sebno velja to za veliki petek, < ki je Špancem največji praz- | nik. Uvod v veliki teden pa je 1 cvetna nedelja. V deželi palm pač ne delajo 1 butar iz leskovih šib in bršlja- 1 na ter brinja, saj imajo palme. V Barceloni jih prodajajo na cvetno soboto na široki promenadi sredi zelenečih platan. To je semenj za palme. Ka cvetno soboto popoldne začno ljudje iz vseh delov mesta vreti na ta semenj. Izmed morja človeških glav se dvigajo široki in visoki palmovi listi, ki pa niso zeleni in sveži, marveč suhi in rumenasti. V dolgih vrstah stoje prodajalci in prodajajo palmove liste. Nasproti njim pa drugi prodajajo nekaj drugačnega: namreč čudne, silno umetelne Šopke vseh velikosti. Ti šopki so narejeni iz suhih, obledelih in rumenkastih palmovih lis-j tov. Čedna španska dekleta ti j ponujajo te šopke. Ko kramljaš z dekleti, občuduješ čudovite oblike teh šopkov, ki so na zunaj podobni stiliziranim oltarnim šopkom. Ti šopki so sestavljeni iz premnogih zvezdic, cvetličnih cvetov, verižic itd. Vse te oblike pa so kar umetniško narejene iz posušen nih palmovih listov/ Z nekakim umetniškim ponosom zatrjujejo ta zala dekleta, da so vse same naredile. Ta dela spadalo res k španski domači obrti. Premnogo krajev izdeluje take šopke za cvetno nedeljo. Vsako leto pa si izmislijo kaj novega, da šopki nikdar niso podobni lanskim. Človek ob-čudovaje stopa med temi nenavadnimi palmovimi šopki, katere pa kupujejo le ženske. Same žene in dekleta se gne-tejo tu, možaka ne vidiš na tej strani. Pač pa moški kupujejo na Irugi strani cele palmove li-vte, kateri so okrašeni s svileno pentljo. Tu si zbirajo svoje vejice očetje in sinovL Celo e-no ped visoki španski frkovec ponosno nese domov visok palmov list in se trudi, da bi on in ljegov visoki list ne izgubila ravnotežja^ Prav kakor so to ■ delali slovenski otroci v starem kraju z butarami! Na cvetno nedeljo zjutraj ie cel palmov gozd pomika po rvetlih barcelonskih cestah. Vse hiti v cerkve, v katerih blagoslavljajo palme. Nekaj palm do velike noči postavijo na oltarje. Po veliki noči pa svetle palmove liste potaknejo n vpletejo skozi železne krile pri balkonih svojih stanovanj, kjer ostanejo do prihodnje velike noči. Lepe in umet-liško izdelane šopke pa gospodinje spravijo v lepe vaze, 'cjer ostanejo, dokler prihodnjo .cvetno nedeljo ne pridejo, novi. Takoj po cvetni nedelji se pri cerkvah začno velike procesije. Bratovščine nosijo v procesijah starinske, a zelo iragocene kipe Kristusa in 1 Marije ter v sprevodu , resno | prepevajo. V cerkvah pa začno rokodelci š kladivi in žagami na vso moč razbijati. Človek, ki kot tujec pride v Barcelono, se ves začuden vpraša, kaj to pomeni. Ko stopiš v cerkev, vidiš, da so tesarji pred velikim oltarjem naredili visok Iešen oder ter da jim pri tem delu vneto pomagajo tudij samostanski bratje. "Pazienza [ — potrpljenje! Na veliki četrtek bo vse narejeno!" In tudi je. Na veliki četrtek popoldne » se vse prebivalstvo Barcelone, v črnih prazničnih oblekah, ženske z visokimi glayniki v kitah in s pajčolanom čez glavo, zbere v mestu, kjer je največ lepih in starih cerkva. Še pred nekaj leti je v Barceloni bila ta navada, da so od velikega četrtka popoldne do velikega petka popolne, torej celih 24 ur v mestu ustavili vlak vozni promet. Niti tramvaj, niti avtomobili, niti avtobusi niso smeli voziti. Izjema so bili le vozovi za živila in za prevažanje bolnikov. Vse mesto je tedaj že slovesno in praznično počivalo, Icakor se spodobi za največje praznike. Mesto, ki ima milijon prebivalcev, je odložilo - vso vsakdanjost in je strogo varovalo pravico katoliških vernikov med tem časom. Ko stopiš sredi človeške gneče iz svetlega in solnčnega dne v notranjost cerkve, obstaneš ves prevzet, očaran in oslepljen, kakor otrok pred razsvetljenim božičnim drevescem. Vsa notranjščina cerkve ? vso : neštevilno množico ljudstva kar izgine v popolni temi. Toda iz te teme se posveti pred i oltarjem čudna slika, sestavljena iz gorečih sveč, ki segajo do cerkvenega stropa. Oči se morajo šele navaditi na ta očarljivi pogled, da spoznajo in zajamejo vse posameznosti. V vseh cerkvah stoje pred oltarjem ti razsvetljeni "monu-mentiw (Španci imenujejo to "monumentos"). Neštete, velike in majhne, svčee delajo čudovite slike. Od teh slik, katere delajo goreče sveče pred oltarjem, se vlečejo potem robovi gorečih svečk po vsej cerkvi ter tako ustvarjajo vsestransko svetlobno skladnost. Pred "monumenti" leže križi, na katerih je razpet križani Bog. Ljudstvo poklekuje pred te križe in poljublja petere rane Jezusove. Španci imajo navado, da vsaj na veliki četrtek obiščejo pet cerkva (najtorž v spomin peterim ranam Kristusovim). In tako se vijejo človeške procesije od cerkve do cerkve. V vsaki cerkvi pa je "monument" drugače narejen, ima drugo lepoto in je vreden novega občudovanja. Na veliki petek med 5 in 6 zjutraj je zadnja procesija, ki predstavlja« Jezusov križevi pot. Slovesno cerkveno opravilo je na veliki petek od 10 dopoldne in sklene slovesnosti teh dveh dni. Na veliki petek popoldne pred cerkvenimi vrati prodajajo rožmarin in sivko. Za o-troke so naprodaj tudi kladiva s katerimi potem otroci na veliko soboto dopoldne ob 10, ko • zvonovi zazvone k vstajenju, neusmiljeno razbijajo po vseh cestah. Velikonočne procesije so že veliko soboto dopoldne. Z veliko soboto, katero Španci imenujejo "sabado de gloria1*, je konec velikonočnih praznikov. DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 lei ixkufatje OPTOMETRIST 1901 So. Ashland Avenue TeL Canal 052» Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH!