Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ „ 2 „ 16 „ „ „ „ 8 ,, Kolek (Stempelj) tncse vselej 80 kr Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. -'G— Rokopisi ■e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Političen lisi za slovenski narod. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Katoliško - politična društva na Dolenjskem. Iz Kostanjeviške okolice 26. nov. Ne besedi, ampak dela je treba. To mi je prišlo na misel že nekterekrati čitajočemu pretečene dneve toliko o kat. političnih društvih. Res lepo je, kar se je govorilo o kat. polit, društvu Ljubljanskem; prav je, kar si pisal Ti „Slovcnec", resnica je, kar trdijo o političnih društvih „Slov. Gospodar" in drugi listi: potreba je velika, to je očividno. Toda, se bode pa li kaj storilo? ne bode li ostalo pri sami besedi? — Gospodje, tega nikar, to Bog varuj! Kajti, ako se skadi vse to govorjenje iu pisanje v prazen dim. potem rečem, se bodemo kesali v kratkem, morda celo skušali popraviti zamudo, a prepozno bode. Poglejmo le našo Dolenjsko, ki je brez političnih društev, in primerjajmo jo Gorenjski in Štajarski, ki jih imate vsaj nekoliko. Kolik razloček! Kako sramotno smo propali pri nas: tu je izvoljen malo sposobni V. Pfeifer, nasprotnik sv. vere, tam zagrizeni odpadnik, glasoviti Dežman, in to v kmečkih občinah! Kako hrabro so se borili vrli Štajarci, kako možato, kakor skale, stali so naši Gorenjci. Kaj je pač vzrok temu? — Političnih društev nimamo, zato ni politične zrelosti, in bistre previdnosti pri naših Dolenjcih. Mislite, da je naš Dolenjec res tako ničeven, da bi prodal svoje prepričanje za poliček vina z mastno klobaso, kakor se je to, žalibog, zadnjič zgodilo pri nas, ko bi bil podučen? Ne, tega o naših dolenjskih Slovencih ne smemo misliti. Manjka jim podučenja, manjka prave vednosti, za kaj se nam je prav za prav potegovati, ali če hočete, nikacega prepričanja nima; zato se pa suče, kakor drugi hote, kakor mu navidezno kaže dobiček, naj si bode tudi samo poliček vina pri dobri pečenki, čim bolj še le, ako se mu kaka cesarska podoba potisne v roko. Poduči ga, pokaži mu, kaj so volitve, odpri mu oči, da spregleda, kamo ga hočejo spraviti naši nasprotniki nemškutarske ali slovenske barve, in veruj mi, tudi Dolenjec se ti bo pokazal moža; vsaj so mi znani nekteri možje ravno krog nas, ki so res možje, naj omenim razun družili samo poštene Sentjernejske volilce. Pa zakaj so to? zato ker vedo, ker poznajo, za kaj se gre pri volitvah. Podučeni so bili. Podučenja, političnega podučenja je torej res pred vsem potreba. Pa od kod ga dobiti? kje podučevati? — Duhovni gospodje, vi ste bili od nekdaj vneti za časni in dušni blagor svojih ovčic, vi ste se od nekdaj trudili neumorno, da jim izbistrite um, da jim pokažete, kaj so, kake pravice imajo, — vi ste bili od nekdaj, kar je bila vaša dolžnost: dušni pastirji in narodnjaki; bodite to tudi zdaj, ko je potreba še veliko veča. Vi podučujte v prvi vrsti ubogo ljudstvo. Pomagali vam bodo gotovo z radostjo drugi pošteni narodnjaki. Tega pa v cerkvi na leči ne morete in tudi ne smete, da ne pridete paragrafom v pest, zato snujte katoliška politična društva. V njih in edino le v njih boste mogli storiti to, kar je že zdaj tako silno važno in potrebno, bode pa prav gotovo v kratkem še veliko važneje. .,Brez šol ne more se mladina učiti; brez orožja in kosarn se ne morejo vojaki bojnega posla privaditi; brez bučelnjaka in matice ne moreš bučel rediti in medu dobiti, in brez političnih društev se ne bode ljudstvo navadilo političnega boja, ne bode nikdar prišlo do spoznanja, za kaj pri volitvah gre, in se ne bo nikdar navdušilo za korist šole, cerkve in države!" (Slov. Gosp. št. 44.) Zato, duhovni gospodje iz Krške, Trebenj- ske in Novomeške dekanije, na noge! Le začnite delati, in šlo bode. Brez truda ni vspeha. Več ko osnujete takih društev, bolje je. Najkoristnejše bi bilo gotovo, ko bi imela vsaka fara svoje; — toda, ker to ni lahko mogoče, pogovorite se med seboj, privzemite še svetnih domoljubov, združite se skupaj dve, tri tare in hajdi na delo, — pa brez odlašanja — precej! Odlašanje in obotavljanje je najhujši nasprotnik. Kje da bolje kaže osnovati pol. društva, vam bodo kazale okoljščine. Po mojih mislih bi se moralo napraviti vsaj v Novomestu, Trebnjem, Št. Rupertu ali Mokronogu (najbolje ako v obeh okrajih), v Ratečah, Kostanjevici ali Št. Jerneju (morda tudi v obeh krajih?) in za zadnji del Kranjske v Čatežu ali Leskovcu, ako ui mogoče obeh v življenje poklicati. Kak vspeh bi imela gotovo taka mreža političnih gojilnic in izobraževalnic! Še enkrat rečeni, začnimo narodnjaki, kterim je kaj mar za našo sv. katoliško vero in naše svetinje, začnimo! Težko bode brez dvoma. Tu bode morda manjkalo denarne podpore, tam ne bode lehko dobiti pripravnega stanovanja, tam bode zopet zaspanost ali kaka druga težava prečila pot — a ne strašimo se, kdor hoče jedro imeti, mora lupino pregriznlti: z Bogom in za Boga se vse storf. Ako ostanemo leni še zdaj*), verjemite mi posebno vi, duhovni slovenski, zgodilo se nam bode , kakor se nam je že pri časopisju: nasprotniki si bodo osnovali politična društva za svoje namene — mi bodemo počasi za njimi sopihali, kakor smo prišli s „Sloveucem" za „Narodom". Kdaj pa bode delo laglje, zdaj ali pozneje, se ume pač samo po sebi. p. *) Z največim veseljem sem cul ravno zadnji čas iz resničnega vira, da se vsaj v enem kraju že prav resno pripravlja osnovanje kat. političnega drnštva. Pis. 3p0)4Ust ek, Iz Marnovega „Jezičnika.u (Dalje.) Obema tema prav zmožnima učencema je napovedoval Metelko prepad, ako ne premagata oholnosti svoje; in res, umrla sta oba v naj boljših letih prevred za-se, prerano za narod. — Tako je tudi drugim črtal napake in grajal jih v šoli, češ, da je slovnica „prenagljena, pomanjkljiva, po lahkomišljenosti ali zanikrnosti verzelasta, na zelo nizki stopnji, silo zanemarjena; vredeva pa v pravi zvezi dobra, godna, ali pa prenizke modrosti, brzna, nepremišljena, pokvarljiva. — Vaša nepaznost in ramišljenost delo uničuje. — Vaša razposajenost se razodeva kakor sploh v Vaši osebi, tako tudi v osebnih zaimenih"! itd. — Tako je pismeno pa tudi ustmeno mar-sikteremu povedal ob kratkem, kar mu je šlo. | Dobro še pomnim, da je součencu mojemu na glasno vprašanje: Zakaj ste mi podčrtali sonce brez I, sej Hrovatje tudi pišejo sunce? — kratko pa krepko odgovoril: Hrovatje tudi pišejo dug pa vuk. Kar omolknil je součenc moj, češ, slovenski pišem dolg pa volk, pisati mu je toraj tudi s o 1 n c e, ne pa sonce. Bil je Metelko Dolenec, in marsiktero je mogel preslišati o polglasniku, o pred- in za glasnim e, o dolenski izreki, o nenavadnih besedah v slovnici itd.; toda — bil je tudi, kakor pravi Slomšek, ves Slovenec, in znal je toraj Gorencem in Notranjcem povedati jo po slovenski, kadar je bilo treba. Na preneunme ali predrzne ugovore navadno ni imel odgovora. Tako mi je sam pripovedoval o učencu, kteri je hudo jezikal. da „gonobiti verderben, schiin-den', gonoba Uebertreibung, Schande str. 115 v Lehrgebiiude" — ni nikjer v navadi; da mu je pa malo pozneje brat njegov s kmetov rekel: sej sem ti že večrat pravil, če boš tako nagle jeze, da se boš sam „ugonobil"! Kakor Vodniku, so poslednje leta tudi j Metelkotu nekteri dijaki („Leichtsinnige -- ich vvill sie nicht Schuler nennen — erfrechten sich, den Unterricht zu storen" — piše prof. Petruzzi v Vodnik Album pg. 14) zelo nagajali ter ponašali se z rečmi, kterih so se pozneje sramovali. In res, nikogar še nisem čul, da bi se bil hvalil: „To smo ga dajali, prav mu je bilo itd."; — marsikoga pa sem slišal, ki je omiiovaje spoznal: „To ni bilo prav, to je bilo prehudo, žal mi je, da se nisem bolje učil slovenščine, da Metelkota nisem rajši poslušal ; zdaj bi pisal rad to in to, pa ne znam pravilno, popravljati dajati drugim me je sram itd.". — In koliko dobrega blaga ostane tako v predalu, bodi si v rokopisih, bodi si le v možganih, ter ne pride na dan, narodu slovenskemu na zgubo! Kakor Vodnik je tudi Metelko taka djanja navadno pripisoval mladostni nagajivosti in razposajenosti. Nekteri so mu šteli to v zlo, da je molčečnost njegova bila boječnost, krotkost le slabost; toda — šolski zapisniki kažejo, da je dobro poznal svoje učence, in skušnja po- velja do konca po pošti in v mesec..... posamezne številke po Vredništvo je na hiš. št. 284. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija v Blaznikovi tiskarnici na Bregu. Politični pregled- V Avstrijskih deželah. C e s a r je 1. decembra sprejel deputacije škofov in obeh zbornic. Škofom je odgovoril s posebno zadovoljnostjo, da se bodo s prijaznim porazumljenjem cerkvene in deželne oblasti odpravile vse opovere, ki se v sedanjim času kažejo. Škofje bodo gotovo k temu pripomogli in Bog naj blagoslovi delovanje duhovščine, ki si prizadeva ljudstvu vsaditi in ohraniti mir sv. vere. Gosposki zbornici je rekel, da bode tudi zanaprej koristno delovala ne glede na spremenljivo vsakdanje mnenje. Zbornici poslancev pa je izrekel zaupanje, da ga bode podpirala v prizadevanju osrečiti vse narode, ktere enako prisrčno ljubi. Na večer bilo je Dunajsko mesto razsvitljeno; cesar in cesarica in cesarjevič so se vozili po mestu in so bili povsod z veliko navdušenostjo povzdravljani. — Za vojake, ki so se vdeležili vojske 1. 1848, napravile se bodo za spomin posebne svetinje. Tudi so cesar spregledali kazen vsim, ki so obsojeni zarad razžalitve veličanstva, in so zapovedali, da se jim poroča še o drugih obsojencih, ki so milosti vredni. Pričakuje se tudi, da bo Skrejšovski v Pragi pomiloščen. — Tudi Praga in Trst sta bila na večer 1. decembra razsvitljena. V vsih večih mestih so bile 1. in 2. večerne veselice.* 2. decembra je cesar sprejel lOdeputacij, Prvo pripeljal je nadvojvoda A1 b r e h t v imenu vojaščine. Cesar se ji je zahvalil za njeno gordčnost in zvestobo; spominjal se je tudi tistih, ki so v boju padli aii umrli, in izrekel željo, da bi enako zvostobo kakor njemu, ohranili tudi njegovemu sinu. — Deputaciji ministrov je rekel, da jih želi še dolgo časa videti na svoji strani, in to se bode gotovo zgodilo, če bodo razmere prav umeli in previdno ravnali, ter kadar bo treba, tudi odločno na noge stopili. — Potem so prišle deputacije časniškega društva „Concordia" in raznih deželnih zborov. Deputacija kranjskega deželnega zbora je bila prav prijazno sprejeta. Na njena vošila je cesar, kakor „Laib. Ztg." poroča, neki odgovoril: ..Bad sprejmem zagotovilo vedne zvestobe in odkritosrčne vdanosti deželnega zbora kranjskega. Jaz cenim vdanost, s ktero se je Vaše ljudstvo vedno odlikovalo in najodkrito-srčnejši želim, da bi srečno napredovalo. Vsa prizadevanja deželnega zbora, ktera nato merijo, bodem vedno branil in podpiral." Omenil je nadalje tudi več nesreč, ktere so zudele Kranjsko v zadnjem času, potem je govoril še z vsakim udom deputacije nekoliko besed. Gosposka zbornica je sprejela od zbornice sklenjeno postavo o posojilu s to pre-membo, da se tudi sme posoditi na papirje, ki nimajo pupilarične varnosti in da se sme tirjati 2 percenta več, kakor nacijonalna banka. „N. Fr. Presse" ve povedati, da se Moravski poslanci v pismu, ktero se ni hotelo v deželnem zboru brati, pritožijo zoper deželni volilni red, ki krati pravice slovanskih prebivalcev. „S1. Narod" je iz privatnega, a misli, dobrega vira izvedel, da ima deželni predsednik Auersperg od ministerstva pooblaščenje, naj kranjski deželni zbor precej razpusti, kakor hitro se kaka neustavnost ali kak dober izgovor najde. To bi se bilo nek zgodilo, če bi se ne bile potrdile volitvi Suppana in Kalteneggerja. Ministerstvo in deželni predsednik se jako motita, če mislita, da bosta potem dobila ustavoverno večino. Pomnita naj, da se bode volitev vršila po deželnem volilnem redu in ne po onem, kterega je skovala za državni zbor, in da nam nikakor ni mogoče zgubiti narodne večine; po skušnjah pri državnih volitvah vemo, kaj nam je storiti, da se naši nasprotniki ne bodo zopet veselili. Tirolski in Predarelski deželni zbor bodeta neki protestirala zoper to, da se jima je vzela pravica voliti državne poslance. Ogrska ministra Krkapolv in Tisza gotovo odstopita. Tisza bode menda imenovan za prezidenta oskrbovalnemu odboru ogrskih železnic. Krkapolv pa ostane v Pešti. Nekteri isti imenujejo Korizmicsa za njegovega naslednika. Vnanje države. Nemški državni zbor je razpušen in bodo 10. januarija nove volitve. — Poslancu pri Španjski vladi se je, kakor „N. Allg. Ztg." piše, naročilo vprašati, zakaj so vzeli nemške ladije v izhodno-indiškem morju? Cesar Viljem je cesarju Francu Jožefu I. pismeno gratuliral, cesarica pa in priinci sporočili so svoja vošila po avstrijskem poslancu. Bavarski deželni zbor je sprejel Volklnov predlog, da se vpelje po vsih nemških deželah enak zakonik, z neko spremembo princa Ludovika. Švica. Narodni svet v Bernu je s 70 glasovi proti 33 ovrgel predloge, da se odpravi papežev poslanec, da deželna vlada v roko vzame izrejo duhovstva, in da se odpravijo samostani. Upor katoličanov je tedaj vendar le nekaj koristil in upamo, da se bode vse kmalo zopet na bolje obrnilo. Španjski rudečkarji so vCarthageni pred bombardovanjem mesta zapovedali, da se razdeli vse premoženje, da se odpravi dedinska pravica, da se proda in razdeli premoženje cerkva, kapel, zastavnic, hranilnic, bolnišnic itd. To je naposled sad liberalizma! Na prošnjo poveljnikov angležkih, francoskih in laških ladij so 27. nov. o polnoči za eno uro s streljanjem prenahali, da so se otroci, žene in starčeki umaknili. 28. zvečer so streljanje nadaljevali in se je mesto na več krajih vnelo. Poveljnik laških ladij je zopet zahteval nekoliko pomirja, pa vodja republikanskih čet mu ni pritrdil, ker so uporniki premirje prejšnje noči porabili za to, da so se preskrbeli z živežem in stre-Ijivom. Republikanski vojaki imajo veliko opraviti, ker jih od ene strani nadlegujejo uporniki v Carthageni, od zadej pa Karlisti; ki so jim proti severu pot zaprli. V Madridu se celo govori, da so uporniki iz Carthagene poslali Karlistom ladijo s streljivom, dve risani ka-noni in 100 pušek. — Republikanska vlada je vsim tirjatvam Amerikancev pritrdila, in bo pozdravila njih zastavo. Ker se pa ne vč, ali bode mogla svoje obljube spolniti ali ne, ostanejo ladije še nekoliko časa oborožene. Turška. Rašid Paša je angležkemu poslancu obljubil, da bode vlada potrdila sklepe komisije, ki ima določiti, koliko naj plačajo adije, ki gredo skoz Sueški kanal. Dopisi. Iz Dolenjskega, 28. novembra. „Slove-nec" je razglasil nevoljo in težave, ktere po Gorenjskem nove šolske postave delajo. Ravno takošna je tudi tukaj. Imamo podučitelja, ki je do zdaj dobival od občine po 300 gold. denarja na leto. Učitelj pa, ki je tudi orglja-vec in mežnar, je vlekel od občine: v denarjih 184 gld. 70 kr.; štole 70 gld. 40 kr.; od zem-jišča po odštetih davkih 40 gld.; bire do 65 mernikov pšenice po 3 gld. 30 kr. je 245 gld. 50 kr.; bire do 45 mernikov prosa po 1 gld. 50 kr. je 67 gld. 50 kr,; bire 150 funt. pre-diva po 18 kr. je 27 gld.; skupaj 604 gld. 10 kr. Od tega zneska odpade kakih 25 gld. za pobiranje bire, za oskrbovanje mežnarsta pa trjuje, da je dvojka pa trojka njegova nekte-rega spodbodla, ki prej ni maral, poznej pa se je iskreno poprijel slovenščine in marljivo pospeševal nje slovstvo. — „Redek dar je bil njegov mirni duh, zlata in občudovanja vredna njegova potrpežljivost z marsikterikrat sitno in nepremišljeno mladostjo (Zg. Dan. 61)''. Pripoveduje se, da mu je v tem bilo vodilo: „Wenn Kinder sahwiitzen, so straft man sie. Wenn Envaehsene schvviitzen, so ermahnt man sie; vvenn dic F.rmahnung nichts fruchtet, so nimmt man sich zur Notiz; und wenn der Notizen viele sind, wird man — unvvillig!" — Vidi se, da je ravnal z mladino tudi prav po Vodnikovo, s vest si tega, kar piše ranjki Matija Vrtovec (r. 1. 1784, u. 1851.) o njej vsim rednikom: Spomnite se in živo si k srcu vzemite, da je mladost rada lahkomiselna, hitro pozabljiva in velikrat prenagla. — 43. Kar je pisal J. Navratil o dr. Fr. Miklošiču, velja prav za prav o prof. Fr.Metel ko tu, da je bil prijatelj čiste slovenščine; mešanica iz vsih narečij in slovnic slovanskih mu je bila gnjusoba in krivica nad častitljivim jezikom slovenskim, ki se kvari s takim početjem, ktero zadušiti nameruje živi jezik svojega ljudstva. Jezik ni igrača, da bi ga vsakdo šemil po praznih domišljijah; — jezik je dar božji ljudstvom, da se v vednostih povzdigujejo na zmerom višjo stopinjo omike v svojem lastnem jeziku. Čistiti, likati, izobraževati je treba jezik naš, ne pa šemariti ga, da ni ne slovenski, ne hrvaški, ne srbski, ne češki, ne ruski i. t. d. (Vid. Koledarček 1854. stran 41.) Motil bi se, kdor bi mislil, da Metelko s časom ni napredoval v jezikoslovnem nauku, ali da je slovnica bila vrhunec vsega njegovega znanja! Napredoval je — se ve — korak za korakom, ne pa — na vrat na nos, kakor so zahtevali sem ter tje navdušeni mladiči slovenski, kteri so bili danes Slovenci, jutri Pol- ali Jugoslovani, pojutrišnjem Pan- ali Vse-slovani! „Zakaj ste mi to podčrtali? To je ilirsko. Kaj čudno je to, da učeni gospod o ilirskem slovstvu tako malo veste! Ne premc- nim pa nič, ker je vse prav. Pisal sem v duhu slovanstva. Brez lastnega prepričanja nisem celo nič pisal . . . Boste rekli, neizrečeno predrzno je kaj tacega od dijaka? Druzega Vam, častiti gospod, ne vem odgovoriti, kot da sem istino govoril. Če jo že Vi spoznate, ali ne, istina je vse jedno, dasiravno sem jo le kot Vaš učenec pisal". Takim učencem je Metelko navadno prav mirno kazal Ezopovo basen o žabi in volu, ktera se po njegovi slovnici glasi tako-le: „Žaba je videla vola na travniku, in želi njemu enaka biti. Začne tedaj svojo grbasto kožo napihovati, ter vpraša svoje tovaršice: Ali nisem tako velika kakor vol? Nisi ne, ji pravijo. Le še bolj se napenja, ter vpraša: Sem zdaj vendar velikemu volu enaka? Spet ji odgovore, da ne. Pa ne neha; z vso močjo se bolj in bolj napenja, in razpoči. Napuh v nesrečo pripravi. Kdor sam sebe prav pozna, se nima čemu napihovati." (Dalje prih.) 57 gld., toraj 82 gld. Učitelju je toraj ostalo čistih 522 gld. 10 kr. Če je žito še dražji, ima še več dohodkov. On je tudi s tem prav zadovoljen, kajti mežnarstvo ga prav nič ne briga, pogrebi so le zjutraj med 6. in 8. uro, biro mu ljudje v počitnem času brez ugovorov odrajtujejo in še kaj navržejo. Znesek v denarjih pa mora županstvo pri posestnikih nabirati, kar pa zavoljo pomanjkanja denarjev ni brez težav. Kako pa bo po novi šolski eri? Smem reči: Ne učitelji, ne občine, ne cerkev ne bodo od nje dobička imeli, ampak le škodo. Duhovniki imajo v mnogih krajih biro in so mar zavoljo nje manj spoštovani od unih, ki je nimajo? Še ni 30 let, ko so grajšaki, fajmoštri pobirali itd., ali sami, ali po oskrbnikih desetino v snopih in v zrnu. So li imeli zavoljo tega kaj zgube na časti? Učitelju pa bi bilo to preveč; le v denarjih naj bi bila njegova plača! Ta plača naj bi bila po hujskanju „Laib. Schulzeitunge" po 600, 700, 800 gold. na leto, zaslužeka za orgljanje pa naj se učitelj popolnoma ogne. Le škoda, da g. Sima v „Schulzfcg." ne povč, kje se bo tako visoka plača jemala? Slišal sem župana reči: „Šol-nine ne bom po nobeni ceni pobiral". Jenjala je pomoč patronatov državnih, stroške za šolske hiše morajo občine plačevati in treba bo za šolske potrebe nove naklade ua davke. Davki in njih naklade so pa že zdaj silno napeti, kako bojo še le, če se vse po duhu novih postav vredi! Spomnim se besed, ki jih je glasoviti egiptovski paša Mehmed Ali izrekel: „Felah (kmet) je kos sukna; kadarkoli se nanj vdari, že nekaj prahu iz sebe da." Na kmetih ni orgljarskih diletantov, kakor se v mestih nahajajo, cerkve bodo torej morale pritrjevati pogojem, ktere jim bodo v orgljanju izvedeni učitelji stavili, ako bodo hotele pri božji službi še imeti orgljanje. Slišimo pa, da se pripravniki čezdalje manj in manj v orgljanji vadijo! Kam toraj pridemo? Po deželi je v več krajih razun duhovna učitelj edina omikana oseba. Pa visoka plača in duh, ki mora po „Schulzeitungi" ujegavnemati, mu nc bosta dopustila, da bi se kaj do ubogega rajali (kmeta) ponižal ali pa celo občil z duhovnom, kteri mu je le zaničljiv mračnjak ! I Ali bodo ostale nove šolske postave, ktere občinam obetajo tako žalosten vpliv na dušni in telesni prid, ali se bodo po potrebi pre menile, je le Bogu znano. Vemo pa, da so bile nektere postave, od vladarja potrjene, hitro odstranjene. Bivši tinančni minister žl. Plener je bil ukazal, da se mora davek ali dac od vina plačati tudi takrat, če ga pridelavec sam vživa ali na debelo proda. Finančni vrad-nik Pokorny v Gradcu skušal je v posebni brošuri, ki se je vradno zastonj razpošiljala, dokazati pravičnost tega novega davka. Pa ovrženo je bilo vendar Plenerjevo zahtevanje. Splošna nevolja in upor je bil po krajih, kjer vino raste, in da bi se bil ta dac pobiral, treba bi bilo po vinogradih in kletih toliko finančnih čuvajev, da bi bila njih plača presegala dohodke tega davka. V 1. 1783 bila je dana tudi postava, da se mrliči ne smejo več pokopavati v lesenih trugah, ampak nagi zaviti v platno. V Ljubljani je nek baron Jurič prvi čast imel po tem jozetinskem obredu zagreben biti. V žak-ljc vtaknjene mrliče nosili so k pogrebu v občinskih trugah, kterih je bilo pri vsaki du-hovniji dosti pripravljenih. Fiziokrati so bili namreč preračunih, koliko lesa v desetih letih nepotrebno (?) zgnije, ako na 20 milijonov ljudi na leto pride 70.000 mrličev. Baba to- liko platna za mrtve zdela se jim je pa dobiček, ker bi predivstvo pospeševala! Nevolja zavoljo pokopovanja v žakljih je bila neizrečeno velika, duhovni, ki drugači niso smeli blagoslovljati mrličev na pokopališu, bili so v nevarnosti od razžaljenega ljudstva tepeni biti, in ker je bila tudi nevarnost, da bi se po tih občinskih trugah ne raznesle nalezljive bolezni, bila je ta postava Jožefa II. kmalo odstranjena. Iiavno zvemo, daje odbor „Lehrervereina" napravil neko peticijo do deželnega zbora, ktero učitelji podpisujejo. V ti peticiji zahtevajo enako plačo, kakoršno imajo učitelji v Spodnji Avstriji, namreč po 800, 700 in 000 na leto. Upamo, da deželni zbor ue bo samo zah-tevanja učiteljev, ampak tudi potrebe kranjske domovine sploh resno pretresal in jim po moči pomagal, toraj tudi ne prezrl osode katoliške vere. Ravno „Laib. Schlztng." psuje neprenehoma duhovne in vero, kolikor more in blede le učenjaške „Bildunge" ali omike brez vere, brez Boga, ktero naj si učitelji prisvojijo. Tako omiko so si bili pridobili francoski Jakobinarji 1. 1793; ateizem ali brezverstvo je bilo vradno oklicano, Robespierre je hva-lisal to omiko v konventu rekši: „Mi, ki nimamo več nobene vere, nobenega Boga, smo v omiki za tavžent let drugim narodom naprej, ki še niso tako daleč dospeli". Ali mar on, St. Just, Chabot, Danton, llebert in drugi krvoloki od takrat niso imeli omike? Gotovo, saj so bili advokati. žurnalisti i. t. d. — Pa Bog naj obvaruje človeški rod pred tako brez-versko omiko! Tavženti in tavženti ljudi vsih stanov, vsake starosti, ki so bili z guilotino usmrteni, oznanujejo sad take brezverske omike. Vsak veren kristjan, vsak. kdor kaj zgodovino narodov pozna, mora toraj reči: Pojdi rakom žvižgat omika, ktero gospodin Sima in njegovi privrženci v ..Laib. Schulzeitungi' trobijo! Resuicki. 1/. Maribora 29. novembra. (C. k. pošta v Mariboru in slov. topogratična imena.) — Dne 13. uov. t. 1. dal sem na pošto v Mariboru list z adreso v Ljutomer. Adresa bila je slovenska brez posebnega nemškega pristavka: Luttenberg. Za teden dni nisem dobil odgovora; pišem dne 20 nov. drugi list, tudi s slovensko adreso, a z nemškim pristavkom: Luttenberg. 24. nov. dobim odgovor, a kaj čitam! —: „Dobil sem na enkrat dve pismi; prvo pismo hodilo je po celej Avstriji, kakor vidiš na zavitku, ki Ti ga pošljem na ogled". Poštnih pečatov je na hrbtu listovega zavitka celih 7 (beri: sedem), in sicer na desni strani eden: \Vien 15. nov.; dalje: Buda (drugo je zamazano); poleg tega: Marburg 20. nov. na levi strani zopet: Marburg (datum je zamazan); na sredini je: Kuttenberg (z zamazanim datumom); od tega na levo je: Kla-genfurt, Bahnhof (datum se ne more prav prebrati); nad tem je: Luttenberg 21. nov.— Tako je okinčan zadnji del zavitka. Na licu zavitka je povse razločno pisana adresa. — Nad imenom adresata je napisana s tinto Iliittenberg (ta beseda je podčrtana). Nad podčrtano in zopet prečrtano besedo iliittenberg" je napisano: ,,hier unbekannt, viel-leicht Kuttenberg". Pod imenom adresatovim je podčrtana in prečrtana beseda: „Post??". Nad besedo „Ljutomer" je napisano z rudečim svinčnikom: „retour", a črez to besedo napisano je s tinto: Luttenberg. Je-li Ljutomer tako daleko od Maribora? Bilo bi želeti, da bi se naši poštni uradniki priučili in naučili slovenske topografije, da ne bodo listovi romali po svetu: v Celovec in bližnji Iliittenberg skoz Beč v polabske kra- jeve v Češko (Kuttenberg, Kutna Hora je namreč med Kolinom in Časlavo poleg reke Lat«), zopet zkoz Budim-Pešto v Maribor, a iz Maribora še le sprevedeno z drugim pismom na določeno mesto. Slavnemu vredništvu pošljem opisani zavitek na ogled s prošnjo, da blagovoli to nem-čursko znanje in pestovanje slovenščine javnosti podati. Pri ti priliki še eno. V lanskem šolskem letu namenil je dijak P—ik poslati naročnino za „Vrtec" v Ljubljano. Z novci in nakaznico se slovenskim napisom pošlje domačega slugo na pošto. Sluga prinese vse nazaj domov, rekoč: „Pošta ne sprejme tega, ker je adresa v slovenščini pisana". P—ik je po tem sam šel na pošto, in zahteval od uradnika, da mu pokaže dotični paragraf, v kterem stoji da se adrese morajo le edino v blaženi nemščini pisati. — Uradnik je rajši sprejel nakaznico, kakor bi mu šel paragrafa iskat. Tako sta se razšla. Nalteki, 28. nov. Ne davno potovaje po Postojnskem glavarstvu, pridruži se mi na poti, pri prvem pogledu nepoznan prileten mož, ter me vpraša: Kam greste vi, prijatelj? Ne daleč in po majhnih opravkih, bil je moj odgovor. Jaz grem pa iz Trsta, kjer sem imel nekoliko opravil in sem videl, kako slabo mi reveži še to malo gnjflega krompirja, pest sena, ktero je ves naš letošnji pridelek, prodajamo. Ko mi je mož še nekoliko o vremenu govoril, mu pride na misel Postojnska volitev, ter mi pripoveduje tako-le: Veste, kaj vam jest povem, svet se je pričel mešati in puntati. Na dan volitve v Postojni ni se slišalo drugo, nego ime Razlag, sem ter tje Hohenvvart; preklinjanje, da je bilo groza, in proč s „farji", kteri nas mesto kršansko vero, krivo učijo. Se ve, spo-minjaje se še otročjih let, kako so me moja mati „očenaš" in križ delati učili, kako lepo me je ravno duhovščina o verstvu učila, si mislim, kaj, ko bi ti kričači raji vpili: proč z nami nevedneži, nego s farji? Ali ni edina vera j še, ktera vesoljni svet veže, mir in red med nami prebivalci te doline solz dela? .Teli se dandanes kdo zlodja in hudiča boji, koja še taki kratkovidneži na pomoč kličejo, ali pa postave? Jaz, kteri posebno marljivo „Novice" in „Slovenca" prebiram, spoznani dobroto in korist teh časopisov in spominjam se še dobro g. dr. Costa-tovega odgovora v „Novicah", v kterem je ta cenjeni mož prav mirno in pošteno odbijal hudobno obrekovanje svoje osebe v „S1. Narodu". „Bog nam živi takega moža!" vsklikneva na to. Spoznavši, da mož ima zdravo pamet in dobre ideje, mu v malo besedah rečem: Veseli me zelo, da veste ceniti nauk svojih staršev in svojih verskih predstojnikov, želim pa tudi, da svetu vedno dokazujete, da ste pravi korenjak in branitelj naše zatirane domovine, na podlagi: Vse za vero, dom in cesarja! Domače stvari. (Petindvajsetletnico cesarjeva) se je v Ljubljani 2. t. m. slovesno obhajala. Na vse jutro je oznanovalo na gradu 101 strela iz topov zazor slavnega dneva, potem je napravila vojaška banda budnico z godbo. Ob 10. uri je bila v stolni cerkvi slovesno sv. opravilo, pri kterem so bili vojaške in civilne oblastnije nazoče; opravljal je to opravilo milostljivi škof sam. Pri sv. maši je bilo veliko ljudstva, a malo pobožnih, zlasti so se oficirji slabo in pohujšljivo obnašali. Po maši so se deželnemu predsedniku poklonili milostjivi knez in škof z vsemi korarji v imenu duhovščine. Mestni odborniki in zastopniki raznih uradnij, ter m a izrekli svoja vošila za cesarja. O poldne bil je v kazini banket, kterega se je vdeležilo ok.oli 200 oseb. Dežman je napil na zdravje cesarja in cesarske rodbine; med zdravico grmeli so z grada topovi. Zvečer je bila v gledišči slovesna nemška predstava, ktere se je vdeležilo mnogo občinstva, in potem pri deželnem predsedniku večeruica, med ktero je vojaška godba nekaj časa igrala. Mesto ni bilo razsvitljeno, ker se je mesto tega pobiral denar za uboge, kterim se je še tisti dan razdelil. Prejšnji večer je bil v kazini ples, pa le malo obiskan, v gledišči pa slovenska predstava. (Uradna „Laib. Ztg.") preslavlja 25 letnico cesarjevo z neko himno, v kteri daje prav liberalno (I) Iiimu hudo zaušnico. .,Nicht mehr lockt uns Sirerenruf zu dir hin, triigerisches ltom! \Vir bauen mit Italiens Volk vereint an unsrer Kinheit Dom!" Tako piše vradni list ki na zadnji strani poroča besede, ktere so cesar k deputaciji škofov govorili. Kolik razloček je med spravljivimi besedami vladarjevimi, ki upa, da bode kmali zopet mir in po-razumljeuje med duhovsko in deželsko oblastjo in med uno grdo psovko vradnega lista! • (Učenci) vseh šol ljubljanskih so praznovali 2. dec. cesarjevo petindvajsetletnico in sicer gimnazijalci z drugo ljudsko šolo so imeli slovesno sv. mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja, realci v cerkvi sv. Florijana, učenci prve ljudske šole pri sv. Jakobu, pripravnica in vadnica pa v Križanski cerkvi, koder se je pela tudi cesarska himna, ltazen tega so učitelji gimnazijski darovali v spominj slovesnega dneva 50 gld. gimnazijski ubožnici ali vstanov za ubožne dijake. (Delalci) Tschinkelove fabrike. kterih 'je, okoli 300, so imeli 2. dec. prosto; paroma so prišli k veliki sv. maši, potem pa so šli v fabriko, kjer so prijeli svojo navadno dnevno plačo in še nekaj povrhu. V. Tschinkel ima svoje delavce v naj lepšem redu, kar se je že pri raznih priložnostih pokazalo. :i5io: 1. Služba notarjeva v Krškem. Zahteva se znanje slovenskega iu nemškega jezika; prošnje se vlože v 14. dneh pri notarjaški zbortiici v Ljubljani ; v Kamniku služba občinskega pisarja s 500 j gold. plače, prošnje se vlože pri ondošnjem županstvu ; učiteljske službe v Budajnah, n i Planini pri Vipavi, v Podragi, v Vrcmah iu Postejnab. Prošnje naj se pošljejo do 15. dec. okrajnemu šolskemu svetu v Postojni. Duliovskc sprememb?. V goriški nad.školiji: Č. g. Ign. Fabijani, pomoč, v Ločniku, gre za subsid. v Kviško; č. g. Drog. Zurman, novoposv., za duh. pom. v Škodovakovo. — Č. g. Vuga Peter, gre iz $ti-jaka za provizorja v Škrbino; č. g. Jože Kra gelj, gre od sv. Ignacija v Gorici za vikarja v Levpo; na njegovo mesto pride č. g. Franc Vidic, iz Kanala. Č. g. Štefan Faganelj, gre iz Šmarja za kapana v Štijak; č. g. Farfolja Jožef, iz Kamna v Šmarje. Č. g. Kodre Janez, novomašnik, gre za duh. pom. v Kanal. Č. g. Du-gulin Janez za subsidijarija v Štvrjan. Č. g Janez Kragelj, vikar v Levpi, jc šel za trdno v pokoj in stanuje v Kanalu. V Lavanlinski škofiji: Provizorji so po stali čč. gg. Fr. Ozmec, v Ljutomeru, Jožef Tombah, v Zabukovji, in Florijan Vizovišek v Grižali. — Čč. oo. frančiškani Brežki oskrbu jejo začasno kaplanijo v Sevnici. —■ Umrli so čč. gg. župniki: Dr. Ant. Klemenčič, v Ljutomeru 11., Jože Pirkmajer v Zabukovji 13. in Felicijan Globočnik v Grižah 22. t. m. Ii. i. p. — Razpisane so fare: Zabukovje do 27. dec. t. 1. in Griže do 5. januarija 1874. Premcmbe učiteljev na Hrvaškem. G. Petračič, doslej v Vinkovcih, je postal gimnazijski ravnatelj v Zagrebu; po Rauchu odstavljeni g. J. Torb ar je po Mažuraniču postavljen spet za ravnatelja više realke v Zagrebu. Rojak naš g. A. Mazek. doslej profesor na Reki, je imenovan za ravnatelja gim- Mjozi nit /. /s« i so 1. decembra vlečeni : Serija 967 št. 38 s prvem dobitkom; ser. 1345 št. 17 s 25.000 gl., ser. 1741 št. 71 s 15.000 gl. ; ser. 408 št. 68 s 10.000 gl., ser. 2640 št. 75 s 5000 gl. Eksekutivne dražbe. 5. dec. 2. dražba Luk. Jerebec-ovo (cenj. 630 gl.) na Verbniki. — 2. Miha Biček-ovo iz Gabrjja (951 gl.) v Novem mestu. — 2. Mat. černe-tovo \Vinkel (340 gl.) v Černomlji. — 1. Jan. Zajc-ovo iz Zajčjega vrha (298 gl.) v Černomlji. — 6. dec. 3. Jan. Grandovec ovo iz Ceste (110 gl.) v Vel. Lašičah. — 3. Jož. Koricky ovo iz Sap (1732 gl.) v Ljubljani. — 3. Ane Rothel-nove (1500 gl.) v Kranji. — 2. Jan. Zorc-ovo (Kolar) iz Dvora (3570 gl.) na Vrhniki. — 2. Jan. Dor-miš-ovo iz Paken (8950 gl.) na Vrhniki. — 3. Bolt. Pakiž-evo iz Sodražice (4351 gl.) v Ribnici. — 1. Lojze Prešern-ovo (100 gl.) v Kadolici. — Cena mesa za mesec december v Ljubljani. Najboljše mes6 pitanih volov funt po 30 kr., srednje vrste 26., najslabše 22 kr.; meso trav in navadnih volov po 27, 23 in 19 kr. funt. Tel«'ici*u(i('ti«' demiriir rriie 2. decembra. Papirna renta 69.26. — Srebrna renta 74' — . — 18601etno državno posojilo 102-25. —Bankine akcije 9.82 — Kreditno akcije 230" . —London 113 75. — Srebro 108.30,— Ces. kr. cekini —.—. — Napoleonsd'or 9.06'/,. % X Zemljemerec se priporoča za izmero veeih in : manjših zemljišč, popravo mej, • razdelitev gozdov in pašnikov in % za druga tehniška dela. Več se zvtš v hiši št. 37. na narodnem * % trgu v III. nadstropji. (16—1) g