Učiteljski tovariš
Stanovsko polltlško glasilo X l/. C/. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani — Mesečna priloga »Vrosveta« m
l.kmjm vmmk It t Hm k. Nmrvintmm Imtmm fmtt.lmk.rmL11.1SS. Tmlmfom 311%
Zbor predsednikov sreskih učiteljskih društev
Zanimiva poročila predsednika — Izčrpno in pregledno tajniško poročilo — Banovinska skupščina 11. in 12. julija
v Ljubljani
V	nedeljo 9. junija je bil v Ljubljani zbor vseh predsednikov sreskih društev JUU skupno z upravnim in nadzornim odborom sekcije za dravsko banovino.
Prisotnih je bilo 9 članov upravnega, vsi člani nadzornega odbora sekcije ter 31 predsednikov sreskih društev, odnosno njihovih namestnikov. Lp 3 društva niso bila zastopana.
Predsednik sekcije tov. Ivan Dimnik je ob otvoritvi in pozdravu prisotnim še posebej pozdravil zastopnika kr. banske uprave g. banovinskega šolskega nadzornika Drnovška.
PREDSEDNIKOVO POROČILO.
V	svojem predsedniškem poročilu je podal tov. Dimnik zelo obširno poročilo o situaciji v centralni organizaciji, o zakonu o narodnih šolah in pravilniku k temu zakonu, dotaknil se je tudi vprašanja finančnega zakona in nameščanj teT premeščanj učitelj-stva, obrazložil je odnošaje JUU do ministrstva prosvete ter stanje disciplinskih predpisov, omenjal je izvenšolsko delo, zvezo s profesorskim društvom, udruženjem meščan-skošolskega učiteljstva ter ostalimi organizacijami državnih uslužbencev. V svojih nadaljnjih izvajanjih je poročal o glavnem prosvetnem svetu, o delu v JUU in podal prisotnim povsem jasno sliko glede predsedstva, izvršnega odbora, glavnega odbora ter opozicije v JUU, prav tako je poročal tudi o stanju v banovinskih sekcijah JUU ter o proračunu našega udruženja.
O predsedniškem poročilu se je razvila kratka, stvarna debata.
SKLEPI K PREDSEDNIKOVEMU POROČILU.
Po situacijskem poročilu tov. predsednika Ivana Dimnika je bilo soglasno sklenjeno poslati izvršnemu odboru JUU v Beogradu naslednji dopis:
JUU, Izvršni odbor, Beograd. Na osnovi poročila predsednika centralne uprave JUU g. Ivana Dimnika o situaciji, delu in stališču izvršnega odbora JUU izrekajo zbor predsednikov sreskih društev ter upravni in nadzorni odbor sekcije JUU za dravsko banovino, zbrani 8. junija 1935 v Ljubljani izvršnemu odboru JUU popolno zaupanje in izražajo željo, da vztrajajo na začrtani poti pri obrambi stanu in utrjevanju sloge v stanu, v našem javnem, narodnem in državnem življenju.
Todoru Dimjtrijeviču, podpredsedniku JUU in članu izvršnega odbora tov. Jevti Kr-Ijeviču pa je bila poslana naslednja brzojavka: »Zbor predsednikov sreskih društev in sekcijska uprava JUU za dravsko banovino Vama izreka popolno zaupanje za vajino nesebično in iskreno delo v blagor udruženja in učiteljstva ter Vaju poziva, da še nadalje vztrajata na svojih mestih.
Na predlog tov. Lapajneja se sklene glavnemu odboru JUU predlagati:
1.	Glavna skupščina JUU naj se vrši izven Beograda.
2.	Na glavni skupščini naj sodelujejo samo delegati in govorijo le oni, ki so se prijavili potom sreskih društev.
TAJNIKOVO POROČILO.
Poročilo je podal tov. Metod Kumelj. Iz tega poročila priobčujemo najvažnejše.
Med sekcijo in sreskimi društvi vlada harmonija, kar je prvi predpogoj, da more posvečati organizacija svoje sile zunanjemu delu.
Reaktivacija učiteljev dnevničarjev.
Vprašanje reaktivacije učiteljev dnevničarjev in ostalih učiteljev, ki prosijo za ponovni sprejem v državno službo se je premaknilo v toliko, da so bile prošnje predložene glavnemu prosvetnemu svetu v izjavo, ali obstojajo pogoji za reaktivacijo. Glavni prosvetni svet je priporočil ministrstvu prosvete reaktivacijo vseh predloženih primerov, ki ustrezajo določbam § 86. zakona o narodnih šolah. t. j. onih, ki niso izven učiteljske službe nad pet let in onih, ki so sicer nad pet let a pod 10 let, ki pa so ponovno opravili praktični učiteljski izpit. Ne more se ugoditi prosilcem, ki so nad 10 let izven službe in ravno tako ne onim, ki so sicer pod 10 a nad pet let, pa niso opravili ponovnega praktičnega učit. izpita. Reaktivacijo zabranjuje finančni zakon sam, slednjim pa se je nasvetovalo, da izpolnijo zakonski pogoj in opravijo ponovni praktični izpit.
Težkoče, ki ovirajo izvedbo reaktivacij sem podrobneje navedel v svojem poročilu na
predsedniškem zboru meseca januarja v Ljubljani in vse kaže, da bomo morali zainteresirati za to vprašanje najjačje naše politične osebnosti. Preden pa se to izvrši, je potreben točen seznam vseh prosilcev za reaktivacijo z vsemi potrebnimi osebnimi podatki. Seznam si je sekcija preskrbela. Možnost za reaktivacijo bo dana ob priliki prvih novih postavljeni v večjem obsegu.
Zaposlitev brezposelnih abiturientov.
V	zvezi s tem naj omenim delo sekcije za zaposlitev brezposelnih abiturientov, ki naj se
vrši izključno s socialnega stališča, upoštevajoč pri tem abituriente starejših letnikov pred mlajšimi. To stališče je sekcija utemeljevala na vseh mestih in ob vsaki priliki, zlasti pa sedaj, ko so bile na škodo starejših šibko situiranih postavljene mlajše in v dobrih razmerah in celo v blagostanju živeče abi-turientke.
Sekcija je z izjemo resnično težkih slučajev opustila intervencije v konkretnih primerih in se omejila le na to, da prodre načelo postavljanja abiturientinj po socialnih prilikah in letu diplomskega izpita.
Vseh nezaposlenih abiturientov in abitu-rientk je po evidenci odseka za brezposelne abituriente pri sekciji še okrog 600, po uradni evidenci pa okrog 400. Diferenca nastane, ker se vodijo pri sekciji v evidenci vsi diplomirani abiturienti in abiturientke, uradna evidenca pa sloni le na vloženih prošnjah.
Iz leta 1931. je še vedno 31 abiturientk, deloma državnih, deloma privatnih učiteljskih šol, mnogo večje pa je število onih iz leta 1932. Mogoče je, da je položaj teh abiturientk tudi tak, da ne trpijo ravno dejanskega pomanjkanja in bede, vendar pa živijo vse v razmerah, da so prisiljene potezati se za lastno eksistenco. Doslej so s čakanjem na službo izgubile 4 leta, abiturientke iz leta 1932. pa tri leta. Ta izguba let se ne bo dala nikoli nadomestiti in je tako važen socialen moment, da se morajo te abiturientke upoštevati pri prvih namestitvah, in to brez ozira na to, ali so dovršile državno ali privatno učiteljsko šolo. To stališče je sekcija predložila v svoji načelni vlogi tudi kr. banski upravi, ministrstvu prosvete in pa vplivnim političnim in uradnim osebnostim.
V	drugi vrsti naj bi se namestile abiturientke iz leta 1933. Ako ni mogoče zaposliti vseh, naj se postavijo izključno po socialnih razmerah. Od abiturientk iz leta 1934., naj se postavijo le one, kojih starši so v takem položaju, da trpi družina resnično pomanjkanje. Ob tej priliki je poudarila sekcija tudi stališče, naj na sprejem novincev v državno službo ne vplivajo nobene druge, kakor informacije o socialnem položaju. Po informacijah, ki smo jih prejeli, bodo v kratkem postavljene abiturientke iz letnikov 1931., 1932. in tudi večina iz 1. 1933.
Kontraktualni učitelji.
Meseca novembra sprejeti kontraktualni učitelji še do danes niso prejeli dekretov o sprejemu. Vzrok 'temu je zahteva Glavni? kontrole, da se točno ustreže zahtevam zakona in se popravijo vse pogreške tako formalne, kakor one, ki in v kolikor se nanašajo na štetje let. To se je zgodilo že meseca februarja. Ker kljub osebnim in pismenim našim intervencijam ni bilo rešitve, smo se obrnili v maju slednjič osebno na ministra g. dr. Ma-rušiča s prošnjo, da se zavzame za pospešitev izdaje dekretov. Odgovora še nimamo.
Vozne olajšave.
Po dosedanjih določbah pravilnika o voznih olajšavah so uživali učenci na poučnih ekskurzijah 75%, spremljevalci pa le 50% popust od voznih cen drž. železnic. Ob priliki znižanja potniških tarif na državnih železnicah, ki imajo za smoter dvigniti frekvenco na državnih železnicah in s tem povišati dohodke, je predložila sekcija ministrstvu za promet, generalni direkciji in železniški direkciji v Ljubljani posebno predstavko, v kateri predlaga, naj se dovoli spremljevalcem brezplačna vožnja, ako bi pa to ne bilo mogoče, vsaj isti procentualni popust, kakor učencem ekskurzistom.
Ob istem času je sekcija izvedla tudi sklep banovinske skupščine, naj si prizadeva doseči vse vozne ugodnosti za ekskurzije kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol.
V	zvezi z ostalimi uradniškimi organizacijami in skupno z njimi si je prizadevala sekcija doseči iste vozne olajšave, kot jih uživajo aktivni državni uradniki tudi za upokojence in za družinske člane aktivnih in upokojenih drž. uradnikov.
Vprašanje šolskih upraviteljev.
Okoli 150 šol dravske banovine še nima upraviteljev, imenovanih z dekreti ministrstva prosvete v zmislu § 113. zakona o nar. šolah. Upoštevajoč prošnje reflektantov in priporočilo sreskih načelstev je poslala banovina ministrstvu prosvete meseca marca skupen predlog za postavitev stalnih šolskih upraviteljev.
Predlog še ni rešen. Za pospešitev je posredovala sekcija potom izvršnega odbora.
Učiteljice ženskih ročnih del.
Četudi so pretekla že 4 leta od uveljav-ljenja novega uradniškega zakona, s katerim so prišle učiteljice ženskih ročnih del v najtežji položaj, sc sekciji navzlic vsej dobri volji, neštetim predstavkam na ministrstvo, neštetih osebnih intervencij izvršnega odbora in številnim prošnjam na naše narodne poslance in ministre ni posrečilo, da bi se zva-nje učiteljic žen. ročnih del vneslo v zakon in bi se istočasno izvršila tudi razporeditev po skupinah. Tudi banska uprava sama se v svojem delokrogu intenzivno zavzema za čim prejšnjo rešitev tega vprašanja in je predložila ministrstvu več obširnih elaboratov in predlogov ter uradnih urgenc.
V	ministrstvu prosvete se je že večkrat pripravljal elaborat vprašanja učiteljic ženskih ročnih del, iz neznanih razlogov pa doslej določitev zvanja ni bila izvedena. Prav v zadnjem času smo prejeli informacijo, da se namerava rešiti to vprašanje z novim finančnim zakonom.
Prav v istem položaju kakor učiteljice ženskih ročnih del so bili do zadnjega tudi veroučitelji narodnih šol, za katere pa se je slednjič le posrečilo doseči ureditev položaja.
Uredbe o draginjskih dokladah.
O delu za spremembo uredb o draginjskih dokladah in ostalih določb izdanih lansko leto na osnovi pooblastila, ki ga je prejel ministrski svet s členom 65 finančnega zakona in ki so tako težko prizadele vse poročene učiteljice, pa tudi veliko število samskih učiteljev in učiteljic in družinske člane učiteljev smo poročali obširneje v »Učit. tov.« K temu naj dodam še to, da je vodila vso akcijo uradniških organizacij za ukinitev uredb ravno naša sekcija, ki je poleg tega tudi sama izven te akcije skušala povsod in ob vsaki priliki predočiti neobhodno nujnost, da se uredbe prekliče jo. Spomenica, ki jo je izdelala sekcija in so jo v celoti sprejele tudi vse druge organizacije, je znana iz stanovskega glasila. Uspeh organiziranega dela vseh organizacij javnih nameščencev je ukinitev onih določil v navedenih uredbah in odločbah, ki so veljale za samske nameščence in nameščenke, ki so živeli s starši v skupnem gospodinjstvu.
Disciplinski postopek.
Eno najvažnejših stanovskih vprašanj, ki ga tudi moralno težko občutimo, je ureditev disciplinskega postopka po principih modernega sodstva, kakor je to urejeno za ostale stroke drž. uradnikov. Sekcija je v delo za rešitev tega vprašanja vložila maksimum truda. Opustila ni nobene prilike, da bi ne pre-dočila merodajnim osebam nevzdržnosti obstoječega stanja za učiteljstvo.
V	tekočem letu so nekatera društva ravno v tej točki stanovskega programa sekcijo izdatno podprla, ker so na večih zborovanjih dosledno obravnavala disciplinske predpise in sprejemala resolucije, da se v tem oziru v interesu svojega dela, svojega ugleda in svoje varnosti izenačimo z ostalimi državnimi uradniki.
Po prejetih poročilih se pripravlja novela k zakonu o narodnih šolah in bodo v tej noveli uveljavljeni za nas tudi novi disciplinski predpisi. Ne podajam pa te vesti zato. da bi se predajali optimizmu in opuščali stavljanje novih zahtev in predlogov za uvedbo drugih disciplinskih predpisov, marveč baš obratno, da v tem času tem bolj prikažemo nujnost ureditve tega vprašanja in skušamo z vsemi sredstvi to ureditev pospešiti.
Razpisi službenih mest.
Druga ne manj važna je naša zahteva po izpremembi razpisov in oddaje službenih mest po načelih, ki smo jih že opetovano obravnavali in poudarjali in ki jih zato ne navajam. Tudi v tem pogledu pogrešamo opore sreskih društev v onem smislu, kakor sem to navedel za disciplinske predpise. Vprašanje letošnjega razpisa je baš sedaj aktualno. Sekcija je pravočasno opozorila tako bansko upravo kakor potom izvršnega odbora ministrstvo prosvete, naj se razpišejo prav vsa prosta mesta boljša in najboljša ravno tako kakor slabša. Sekcija je predočila naj se razpišejo tudi vsa ona boljša mesta, ki sicer niso trenotno prosta, ki pa se v zmislu § 93. šolskega zakona morajo razpisati. To so mesta, na katera so bili postavljeni učitelji novinci in novinke, ki so dolžni po preteku enega oziroma dveh let službe na višje organizirani šoli prositi za premestitev na šolo z manj oddelki.
Sekcija je prejela zagotovilo, da so se razpisala vsa mesta. Razpis do danes še ni objavljen.
Ob tej priliki naj omenim tudi tole. Pred dnevi so bile objavljene v dnevnikih nekatere premestitve v Ljubljano in okolico. Da ne bo med učiteljstvom vznemirjenja naj ob-jasnim, da so bile vse premestitve razen one v Št. Vid samo formalnega značaja, ker so premeščeni učitelji že do 10 in več let pri prosvetnem oddelku in računovodstvu v Ljubljani.
Izplačilo stanarine učiteljem pripravnikom.
Sreska društva so v večjih primerih zahtevala pri sekciji intervencije radi izplačila stanarine učiteljem pripravnikom, ki jim je bila od 1. aprila do 30. septembra 1931. nepravilno odtegovana. Priznanice so poslali ministrstvu prosvete že leta 1932. Banska uprava je vse te priznanice, ki jih je okrog 500 zbrala in s posebnim seznamom, ki izkazuje tudi skupno vsoto terjatve 329.836 Din poslala ministrstvu. Ministrstvo pa je prejelo enake terjatve tudi iz drugih banovin. Vseh teh predmetov je okrog 2000. Ti krediti so zapadli med obveznosti iz prejšnjih let, ki se radi gospodarske stisko in pomanjkanja gotovine le počasi likvidirajo.
Zaščita članstva.
Zaščita članstva je imela zadovoljive uspehe. Sekcija je obravnavala v tekočem letu 45 zaščitnih primerov. Od teh jih je rešenih ugodno in deloma ugodno 33, 8 je še nerešenih, 4 so rešeni negativno. Ker zahteva tudi izvršni odbor zaščitne pole v vsakem konkretnem primeru, ki ga predloži sekcija v postopek, sekcija pa zopet neobhodno to polo tudi sama potrebuje, prosim, da opozorite, naj člani vlagajo zaščitne pole v dveh primerkih.
Podrobnejši pregled o zaščiti kažejo sledeči podatki: iz lanskega leta je prenesla sekcija v novo upravno leto 9 primerov in sicer 6 upokojitev in 3 premestitve. Vse upokojitve so razveljavljene in reaktivacije izvršene, vendar pa so v tem popolnoma rešeni le trije primeri, dočim skuša za ostale tri doseči sekcija to rešitev na ta način, da se vrnejo* prizadeti na mesta, kjer so službovali pred upokojitvijo. Vse tri premestitve so urejene. Nov primer upokojitve, prejet v letu 1934/35, je urejen s tem, da je državni svet upokojitev razveljavil in bo izdalo ministrstvo nov dekret. Negativno so rešeni štirje primeri, nerešena sta še dva primera. Grozečih premestitev je bilo prijavljenih 10. Vsi ti primeri so izpadli ugodno. Dodelitev je bila ena, rešena je negativno. Drugih primerov je bilo 8, od teh je rešenih 6, dva sta negativna. V enem primeru je bila zaščita odklonjena.
Ob tej priliki prosim, da društva ne pozabijo na predloge za banovinsko skupščino, pa pravočasno dostavo poročila za tajniško poročilo in za prijavo delegatov in točno prijavo neorganiziranega učiteljstva. Doslej ni tej naši želji ugodilo še nobeno društvo, četudi so nekatera že volila delegate in so letos zadnjič zborovala.
Vprašanje nadaljevalnega šolstva.
Stališče, ki ga je predložila sekcija na merodajna mesta z ozirom na uredbo o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah so prejela društva s posebno okrožnico. Banska uprava je naše predloge, ki jih je podpirala zlasti tudi mestna občina Maribor, zavrnila in stopi ta uredba in izvršna uredba v veljavo že v tekočem upravnem letu.
O tem nas je banovina pismeno obvestila s pristavkom, da se bo pristopilo h korekturi uredbe pozneje, ker se bodo hibe jasneje pokazale pri praktičnem izvajanju uredbe.
Protekcionizem.
Sekcija je naslovila na vse narodne poslance posebno okrožnico, v kateri jim prikazuje kvarne posledice, ki se pojavijo, ako posegajo narodni poslanci v prosvetno personalno politiko, v učiteljska nameščanja in premeščanja. Z nezdravim protekcionizmom, ki ni upošteval nikakih načelnih stališč, je izgubila svojo vrednost službena sposobnost in zakoniti predpisi, učiteljski stan se je korum-piral in demoraliziral na škodo šolstva in narodne prosvete. V tej okrožnici naproša sekcija narodne poslance, da bi v interesu oču-vanja načel poštenosti in v interesu šole in prosvete opustili intervencije, ki izvirajo iz osebnih ambicij poedinih učiteljev in rušijo načelna stališča, s katerih je treba rešiti tudi personalna vprašanja.
Monopolizacija učbenikov.
Pri objavljenih razpisih za sestavo novih učnih knjig, ki je vzbudil veliko vznemirjenje v vsej naši javnosti, četudi prav za prav ni prišel tako nepričakovano, ker predvideva to zakon o učnih knjigah iz leta 1929, je sekcija stopila v stik z drugimi prosvetnimi, socialnimi in gospodarskimi organizacijami, ki jih je uredba kakorkoli zadela.
Organizačna centrala JUU dela proti uvedbi monopolskih knjig še sedaj in ji služijo pri tem delu za oporo zgolj pedagoški in šolski razlogi.
Da bi poročilo ne naraslo, sem podal v njem le kratek pregled o najvažnejših vprašanjih šole in stanu. V kolikor bi bilo poro-
čilo spričo kratke obravnave poedinih zadev nejasno, bom poedine stvari pojasnil na eventualna ustna vprašanja.
SKLEPI K TAJNIKOVEMU POROČILU.
K tajniškemu poročilu so stavili svoje predloge:
Tov. Kmet je stavil predloge glede prevedbe pripravnikov, nastavitve onih, ki so absolvirali privatna učiteljišča, upoštevanje izvenšolskega dela in razpisa službenih mest.
Tov. Hočevar glede kontraktualnih učiteljev.
Tov. Peternel navaja primere v pogledu napredovanja v VI. skupino.
Tov. Cvetko, Maribor levi breg navaja primer premestitve po službeni potrebi, nadalje predloge glede sklicevanja predsedniških zborov in banovinske skupščine, predloge za banovinsko skupščino, pravilnik o vršitvi obvezne telesne vzgoje, o matičnem listu, o imenovanju častnih članov JUU in o pedagoških ustanovah ter založbah.
Govorili so še tovariši: Ravbar, Lapajne in Ljubic. Nakar je pojasnil posamezne točke tajniškega poročila tov. tajnik Metod Ku-melj.
PRORAČUN.
Zbor je nato prešel na razpravo o proračunu sekcije, ki ga je obrazložil tov. Rado Grum. V glavnem se je zbor strinjal s predloženim osnutkom in je bilo sklenjeno, naj se spremeni le v toliko, da se postavka 8 »Praktični učiteljski tečaji« uporabi kot fond za obrambo in pravnega konzulenta.
Nadalje je bilo sklenjeno naj bi izhajal »Popotnik« v desetih številkah po eni in pol tiskovni poli tako da izideta vedno po dve številki skupaj.
V smislu teh sklepov spremenjen predlog proračuna bo razposlan posameznim sreskim društvom v razpravo.
Letošnja banovinska skupščina bo 11. in 12. julija v Ljubljani.
Zbor je zaključil predsednik ob M16. uri.
Obinl zbor Učiteljske samopomoči
Ob zelo lepi udeležbi so zadružniki US 2. junija 1935 zborovali v prijaznem Celju. Prvi občni zbor ob 9.30 n; bil sklepčen. Po uvodnih formalnostih in pozdravu hišnega domačina tov. Zdolška je načelnik US tov. Iv. Kocijančič otvoril ob 10. uri občni zbor ter prav prisrčno pozdravil vse navzoče, zadružnike.
Pred prehodom na dnevni red se je spomnil v žalnem govoru blagopokojnega Vi-težkega kralja Aleksandra I in njegove mu-čeniške smrti, novemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. pa izrazil vdanost našega članstva.
K prvi točki dnevnega reda je prečital tov. Kocijančič poročilo načelstva za 1. 1934., ki navaja statistične podatke o članstvu, o posmrtninah, o likvidnosti zadružnega 'denarja, o delu in uspehih v zadružni upravi, o sejah in članskih sestankih. Poročilo omenja dalje, da je 1. 1934 postal član nadzorstva tov. Ivan Dimnik, predsednik JUU, član načelstva tov. Juraj Režek je praznoval 80 letnico, član načelstva prof. Albert Sič pa 70 letnico svojega rojstva. Vse tri navzoče zadružnike so zborovalci pozdravili z glasnim odobravanjem. — Agitacija za nove člane se je vršila po običajnem redu: pismeno iz uprave, s članki v »Učit. tovarišu«, osebno s predavanji na zborovanjih in po naših zaupnikih v srezih, v zadnjem času z referatom »Gospodarski dan«. Vsem tem našim zvestim sodelavcem — posebno še tov. uredniku »Učit. tovariša« — izreka poročilo zadružno zahvalo. Končno izraža poročilo še željo, da bi se k sedanjim dobrinam US pridružile še nove pridobitve, to pa brez težjih žrtev za zadrugo kot za zadružnike.
Poročilo načelstva je bilo brez debate z odobravanjem soglasno sprejeto.
Računski zaključek za 1. 1934 je imel vsak zadružnik tiskan pred seboj. K temu je podal tov. načelnik samo nekaj splošnih pripomb in pojasnil. V debati so govorili tov. Gosak, Gobec, Petrak, Fink, Vrečko, Kobal in še drugi. Pojasnjeval in odgovarjal je tov. Kocijančič. Med drugim se je naročilo zadružni upravi: Pozove se v »Učit. tov.« zadružnike na isti šoli, da si zberejo poverjenika, ki bo pobiral in nakazoval članske prispevke za US na eni položnici ali pa, da se člani na isti šoli zedinijo za to, da jim uprava US pošilja položnice za nakazila v eni kuverti. (O tem se bo še pisalo v »Učit. tovarišu« !)
Član nadzorstva tov. Volavšek je prečital predlog nadzorstva, ki je bil sestavljen o priliki pregleda računskega zaključka in je predlagal načelstvu absolutorij. Navzoči zadružniki so računski zaključek za 1. 1934 odobrili in glasovali soglasno za absolutorij. Tov. načelnik se je zahvalil za zaupanje in obljubil v imenu načelstva in uprave vestno in točno poslovanje tudi v bodoče.
Tov. Kocijančič je priobčil v »Učit. tovarišu« od 30. 5. 1935, št. 42 daljše poročilo o podpornem skladu. Na občnem zboru je temu dodal še nekaj podatkov bolj internega značaja glede zaupnikov, opomin j evalnih pisem, vračanja podpor, o izdanih in vrnjenih podporah 1. 1935, o rešenih in nerešenih prošnjah itd. Za načelstvo je predlagal nekaj iz-prememb pravilnika o podpornem skladu.
V obširni, a vseskozi stvarni debati so govorili tov. Gosak, Muršec, Gobec, Volavšek, Zemljič, Petrak, Rajhman, Kocijančič in še drugi. Občni zbor je po svojih govornikih odobril poslovanje načelstva s podpornim skladom, naročil mu strogo in stvarno obravnavo predloženih prošenj tudi v naprej. Pravilnik, potrjen na občnem zboru v 1. 1934, se je spopolnil v sledečih točkah:
Točka 8. in 13. Proti zadružnikom, ki ne vračajo določenih podpor redno in pravočasno, naj postopa načelstvo po določilu točke 13. pravilnika. Računovodstvo, oziroma finančna direkcija se naprosi, da odteguje dolžne obroke do najvišje dopustne meje.
2.	Točka 12. V dobi 6 mesecev (od 1. 7. do 31. 12. 1934) je utrpel podporni sklad Din 106.10 nepovrnjenih stroškov. Zato se v bodoče zahteva za tiskovine, poštnino, poizvedbe itd znesek Din 10.—. Odklonjenemu prosilcu se preostanek vknjiži v dobro.
3.	Točka 14. in 15. Od dovoljene podpo-re se odtegne 1% za upravne stroške. Nagrado za upravne posle določi nadzorstvo, ki poroča o tem občnemu zboru.
4.	Točka 2. Pismeni predlog nekega člana, da bi načelstvo smelo izdati podporo članu prosilcu, ki še ni 3 leta zadružnik US, je bil soglasno odklonjen.
Vsi ti predlogi so bili brez ugovora od vseh navzočih zadružnikov soglasno sprejeti.
Od tov. Volavška je prejela zadružna uprava samostojen predlog, ki določa, naj US
nudi članom še pri življenju kako dobrino, n. pr. izplačilo K posmrtnine. Slično preosnovo US je predlagala tov. Polakova iz Ljubljane na občnem zboru v 1. 1933.
V	svojem pojasnilu poudarja tov. Volavšek, da ga je pri sestavi vodila misel: US naj nudi denarno pomoč zadružniku že v življenju. Zadružniku, ki je bil že določeno dobo včlanjen v zadrugi, naj izplača US lA posmrtnine. Mlajši, zdravi tovariši(-ice), neporočeni in zakonci brez otrok se ne ogrevajo samo za posmrtnine. US naj pritegne v to del rezervnega sklada, nekaj bodo storili zadružniki. Predlaga izvolitev posebnega odseka, ki bo te predloge preizkusil, izdelal konkreten predlog in ga predložil prihodnjemu občnemu zboru.
V	debati je tov. Gosak toplo priporočil preosnovo US po tov. Volavškovih predlogih. Nadalje so govorili še sledeči tovariši: Gobec, Pogačnik, Rajhman, Kobal. Dimnik, Sev-nik in Kocijančič. Po daljši in temeljiti debati sta bila sprejeta soglasno sledeča sklepa:
1. Za sestavo konkretnega predloga se izvoli poseben odsek, ki ga tvorijo tovariši:
Volavšek, Voglar in Kocijančič. Po potrebi se vanj pritegnejo tudi strokovnjaki v zavarovanju. Ti izdelajo načrt, iz katerega bo točno razvidna preosnova US. Upošteva naj se tudi predlog tov. Polakove. Odsek se sestane v oktobru ali novembru 1935. —
2. V »Učit. tovarišu« se priobči tov. Vo-lavškove predloge in se pozove zadružnike US, ki se zanimajo za preosnovo, da pošljejo zadružni upravi svoje pismene nasvete ¡n spremembe. Pismene predloge naj pošljejo zadružniki najkasneje do 1. oktobra 1935.
V eni prihodnjih številk »Učit. tovariša« priobčimo tov. Volavškove predloge v celoti.
Ker je bil dnevni red izčrpan, se je tov. Kocijančič zahvalil vsem zadružnikom za tako lep obisk — nad 60 oseb, — za podane dobre predloge in nasvete, poudaril stvarno in pravično kritiko ter veliko zanimanje in udeležbo za debate. Za lep zborovalni prostor je izrekel svojo zahvalo tov. Zdolšku. vsem prirediteljem pa za izredno lepo uspeli občni zbor. Z željo, da bi se na prihodnjem obenem zboru sešli vsi današnji zborovalci zdravi in vedrega duha, je zaključil ob 12.30 občni zbor.	I. K.
Mariborsko učiteljsko društvo g. nadzorniku Tomažiiu
Mariborsko učiteljstvo je meseca maja bridko zadela vest, da je bil upokojen dolgoletni šolski nadzornik za srez Maribor levi breg tov. Ivan Tomažič. Z njim je odšla iz vrst aktivnega učiteljstva ena najpomembnejših osebnosti v slovenskem šolstvu. Nadzornik Tomažič je že pred prevratom v ljutomerskem okraju posegal odločno v delo za narodov napredek in njegovo lepšo bodočnost. Po prevratu je bil tudi on med tistimi, ki so bili poklicani v Maribor na tedaj tako težavno in nehvaležno šolsko delo. Poverjeno mu je bilo vodstvo III. deške osnovne šole. Vse svoje bogate sile je posvetil tov. Tomažič od sedaj naprej mariborskemu šolstvu, najprej kot upravitelj III. deške osnovne šole, kjer je moral v težavnih razmerah orati ledino in vzgajati v prvih povojnih letih podivjano mladež v zavedne Jugoslovane, nato pa, ko je bil poklican na še odgovornejše nadzorniško mesto, je posvetil vse svoje sile celotnemu šolstvu podrejenega mu sreza. Prav posebno mu je bilo pri srcu obmejno šolstvo in kadar je šlo za dobrobit in napredek šolstva v narodno izpostavljenih in ogroženih krajih, tedaj se ni plašil nadzornik Tomažič nobenega truda. Ako je učiteljstvo njegovega sreza in zlasti ono v obmejnih krajih neprestano skušalo raziskovati svoje posebne vzgojne prilike, ako je stremelo za tem, da bi vsa pedagoška prizadevanja dobila pravo jugoslovansko obeležje, je to v glavnem zasluga nadzornika To-mažiča. Bil pa je vsemu svojemu podrejenemu učitelj stvu tudi vedno skrben in blag svetovalec, po očetovsko je skrbel za slehernega, tako da mu je vsakdo moral priznati ono, kar je za človeka najvišje priznanje, da je bil v resnici dober človek.
Mariborsko učiteljstvo, katerega je ta nenadni odhod nadzornika Tomažiča globoko zadel, ga je imenovalo na svojem društvenem zborovanju 22. maja t. 1. za prvega častnega člana svojega društva. Da še posebno počasti svojega tolikanj priljubljenega dolgoletnega nadzornika, je sklenilo, da mu izroči diplomo častnega članstva na posebnem slavnostnem zborovanju. Za ta dogodek je pa pohitelo mariborsko učiteljstvo ven iz Maribora v osrčje Slovenskih goric, v prijazno Sv. Trojico, kjer je ravno pred tremi leti tudi šentlenartsko dru-
štvo zbralo slavljenca za svojega častnega člana. Dne 6. junija t. 1. se je zbralo učiteljstvo skoraj polnoštevilno pri Sv. Trojici. Dva največja mariborska avtobusa sta potegnila po beli cesti v zelene Slovenske gorice vse številne udeležence, ki so vedno vedremu slavljen-cu na čast prinesli s seboj vsak zvrhano mero židane volje, ki je ni moglo skaliti niti neprijazno vreme.
V osnovni šoli pri Sv. Trojici se je vršilo najprej slavnostno zborovanje. Otvoril ga je predsednik društva tov. Ciril Hočevar, ki je tolmačil v lepem nagovoru slavljencu čuvstva in zahvalo vsega učiteljstva in proslavljal njegovo življenjsko delo na pedagoškem, stanovskem in gospodarskem polju, pa tudi za idejo Sokolstva in Ciril-Metodove družbe. Nato je izročil slavljencu okusno izdelano diplomo, ki prikazuje simbolično našo severno mejo, ki je bila slavljencu tolikanj pri srcu. Čestitali in zahvaljevali so se mu še šolski upravitelj Hren, šolska upraviteljica Bračičeva ter učitelja Cibic in Jakopec. Vsem se je zahvalil z lepimi besedami slavljenec, ki je, skromen kakor vedno, tudi to pot sleherno zahvalo odklanjal in poudarjal, da je storil samo ono, kar je bil storiti dolžan.
Po končanem slavnostnem zborovanju se je podalo učiteljstvo v prijazni Golobov hram, kjer je bilo postreženo z vso gostoljubnostjo in pozornostjo, ki je lastna panonskim Slovencem. Tu se je razvila prisrčna, izredno prijetna zabava, ki je neprisiljeno združila vse mariborsko učiteljstvo, ki se drugače tako redko vidi. Vse prenaglo so minevale ure v prelepi Sv. Trojici. Med petjem, godbo in smehom so se vrstile šaljive napitnice slavljencu, ki jim je enako šaljivo odgovarjal. Ni čuda, da je prišel mnogo prehitro čas, ko je bilo treba nazaj v Maribor. Tako je zbližal odhajajoči nadzornik Tomažič baš ob svojem slovesu vse mariborsko učiteljstvo tako. kakor je to v mestih le redkokje in redkokdaj slučaj. Ob zavesti, da se bomo Še pogosto tako našli, upamo, da bomo lahko imeli tudi današnjega slavljenca še večkrat v svoji sredi, saj ostane med nami in se nam prav gotovo ne bo odtegnil, je potem sledilo trpko slovo.
-a.
Ant. Mihec:
Bodulija
Kot večen popotnik sem prišel v Aleksandrovo na otoku Krku, ali kakor se pravi na Boduliju.
Narod je krstil otok za »Bodulijo« in prebivalce za »Bodule«. Mesto, oziroma vas šteje okoli 3000 prebivalcev. Razen velikega sokolskega doma in dveh hotelov so hiše dokaj enostavne in druga drugi podobne. Po značaju in načinu življenja se ljudje zelo razlikujejo od ostalih otočanov.
Sopile — narodna pesem.
Aleksandrovčan je ponosen, ž)iv, nezaupljiv in skop. Njegova pesem je podobna tužnemu zavijanju in je pravi odraz skope pri-rode in večne borbe za obstanek. Prav taka je tudi melodija, ki jo slišiš iz narodnega instrumenta — sopile. To je leseno glasbilo podobno klarinetu, ki se pa loči v dve vrsti od katerih ene svirajo »na debelo«, druge »na tanko«. V mnogih nemških glasbenih listih najdeš cele kolone podatkov o tej edinstveni narodni glasbi. Ko jo prvič slišiš se ti zdi bodulska glasba nerazumljiva in monotona. Če pa upoštevaš skopo in kamenito zemljo, ki narodu po mačehovsko vrača trud, prideš do prepričanja, da je v tej glasbi, polno otožnih tonov prava slika stradanja in bofb za narodni in gospodarski obstoj. Narava vpliva na melodijo pesmi. Odkod naj bi vzel Bodul veselo pesem, ko ga obkroža gol kamen, iz katerega mora izklesati peščico zemlje, da vanjo zasadi figo, trto ali oljko!
A morje, ¡to veliko pokopališče naših mornarjev je zelo nesigurno. Zdaj je mirno kot olje, pa se v trenotku pretvori v morsko pošast, katera požira brodove-in ljudi. In tudi večna borba s tem neizprosnim naravnim elementom ima svoj izraz v tej otožni melodiji bodulske narodne pesmi.
Danuncijevi arditi — narodne borbe.
be neoboroženih domačinov proti Danuncije-vim arditom. Z Aleksandrovčani so morali celo »parlamentirati«, ko so druge vasi že davno podlegle. Le vprašajte kakega domačina o tem! Pripovedoval vam bo na dolgo in široko.
Spominjam se dogodka, ko je na morju divjal hud vihar in so ladje druga za drugo hitele v varno pristanišče. Kakor drugod na otokih, je tudi tukaj središče vsega življenja, pristanište. Tu se pogovarjajo, politizirajo, flirtajo i. 4r. — Ne manjkajo niti šolski otroci, ki skačejo sem ter tja. Pa so vam presneto živi in neugnani!
Oči vseh so uprte na odprto morje. Naenkrat se pojavi nek motorni čoln in se približuje pristanišču. Vse ugibaj kdo, čigav, odkod itd. Pristaniški pilot pojasni, da je to najbrž italijanski finančni čoln, ki se je moral ukloniti višji sili, In res, na jarbolu se je vila italijanska trikolora, a ljudje so se začeli nekam čudno spogledovati. Prisotni otroci so začeli grabiti kamenje. Na moje vprašanje kaj da s tem nameravajo, so me čudno pogledali rekoč: »Ali ne vidite, da gredo Italijani?« Težko sem jih pomiril in pripravil do tega, da so pometali kamenje iz žepov in neder.
In taka je menda vsa deca od Sušaka do Budve...
Narodna zavest.
Večna borba z vsemi mogočimi osvajači je utrdila pri Bodulih narodno zavest do najvišje mere. Otok Krk je bil vedno v neprestani borbi od Benečanov, Italijanov pa do Germanov. Le veliki odpornosti in žilavosti naroda se je zahvaliti, da se ni mogel tujec nikdar udomačiti na tem otoku, ki ie bil last nekdanjih knezov Frankopanov. Mnogi oto-čani gredo v svet že v rani mladosti, zlasti v Ameriko. Ko pa si prisluži gotov znesek, se vrne v stari kraj, čeprav šele tik pred smrtjo.
Ko so 1. 1919. morale zapustiti italijanske čete otok Krk, je narod več dni vriskal od velikega navdušenja.
Hoteli — lov — navade.
V	zadnjih letih so napravili še precej lepo kopališče, kamor zahajajo letoviščarji, željni miru in počitka. Mimogrede bodi povedano, da imajo še najraje Slovence, ker da so najboljši konsumenti glavnega proizvoda.
Poleg dveh hotelov je več manjših gostiln, v katerih se dobi prav poceni hrana in prenočišče. Gost mora biti pripravljen na vsa mogoča vprašanja s strani gostilničarja. Je to zgolj domačnost, oziroma radovednost, kateri se ne izogneš nikjer.
Poleg ribjega lova je na otoku zanimiv tudi lov na zajce, lisice, kune in jerebice, katerih je vse polno. Menda ga ni učitelja, ki se ne bi bavil s tem zdravim športom. Lovišča so zelo poceni. Mnogo lovišč imajo v zakupu bogatejši Angleži, ki prebivajo tu vso zimo. Seveda jih stane vsaka ustreljena jerebica kakor nas — krava. Lovec mora biti pravi akrobat v preskakovanju neštetih zidov, kajti vsaka njivica je ograjena s posebnim zidom. Mnoge, posebno debelejše osebe mine vsa lovska strast že pri prvem poizkusu.
Domači tovariš Jože je bil pravi mojster v streljanju jerebic in tudi na ribe je rad hodil. Kolikokrat je prišel po mene že v zgod-jih urah, potrkal na okno rekoč: »Ala, Antone, gremo ča, orebice yeč kantaju (pojejo)!« Če pa sva šla na ribe: »Antone, diži se! Bo-naca (mirno morje) je kako ulje!« — Hočeš nočeš, moral sem iz TX>stelje.
Lepo je bilo, ko sva zaveslala na odprto morje, v kopalnih oblekah, preskrbljena z vsemi mogočimi ribarskimi pripomočki za vabljenje nedolžnih ribic! Vsakokrat sva »za-bugarila« po kako istrsko narodno pesem, da so se delfini kar plašili.
Otok Košljun — drugi Bled.
V	samem aleksandrovskem zalivu se na-haia majhen in krožniku podoben otoček — Košljun. Na prvi pogled se ti zdi, da si nekje na Bledu, če bi ga ne obkrožala gola in kame-nita okolica. Sam otoček je zaraščen z različnim drevjem, med katerim prevladuje bor in lavorika. Res prava oaza v pustinji! Škoda, da so se očetje frančiškani, lastniki otoka, za-
barikadirali s številnimi tablicami, na katerih stoji napisano v več jezikih, da je pristop na otok, v kopalnih oblekah prepovedan. Zgodilo se je že, da je marsikatera dama morala nazai prav zaradi prekratkih — rokavov. Jaz jim prav nič ne zamerim. Zakaj bi taka izkuš-njava motila nebeški mir.
Poleg samostana je tu nižja privatna gimnazija, ki jo vodijo sami o. frančiškani. Imajo pa bogato knjižnico, z redkimi primerki najstarejših knjig in tudi muzej. Vsak izobraženec, ki pride v to okolico, si bo ogledal to knjižnico. Škoda, da je knjižnica nedostopna ženskam zaradi »klausure«. — Pa se je našla neka prebrisana Čehinja, ki si je vtepla v glavo, da si mora ogledati ves samostan. Pre-oblekla se je v moško obleko, se izdala za profesorja in uspela. Pater gvardijan ji je drage volje pokazal to in ono, trdno prepričan, da ima pred seboj moškega. Po odhodu se je sama javila z dopisnico in se podpisala s polnim ženskim imenom. Očetje frančiškani so odslej postali bolj pozorni na vsakega obiskovalca otoka.
Sejem — narodna pesem.
Na dan sv. Antona Padovanskega se zberejo na Košljunu ljudje iz vsega otoka Krka in ga dobesedno pokrijejo. Tu je semenj, na katerem ne manjkajo razni berači. Nekateri imajo razne »lajne« redkeje harmoniko ali gosli. Poslušal sem nekega domačega berača, ki je, mimogrede povedano, veljal za »umetnika« in je pel ob harmoniki sledečo pesem: O i Antone, albukate (odvetnik), mrt sam zate, dragi brate. Za ono tvojih sedam kori, zemi mene sobom gori (itd.).
Prosjači pa le tak, ki v resnici ne poseduje ničesar. Mnogo jih je, ki rajši stradajo, kot bi prosili. So pač preponosni!
Na zadnje je popihnil »tihi vetar« in me odnesel daleč od otoka, kjer kraljuje ponos in narodna zavest. Bodi pozdravljena draga Bodulija ter mi oprosti, če sem bil preodkrit v svojem opisu. Učiteljstvo dravske banovine gradi svoj dom v Omišlju, kar naj ti bo v priznanje in zadoščenje!
Splošne vesti
SEJA GLAVNEGA ODBORA JUU
Na osnovi čl. 18 pravil JUU čl. 5 poslovnika in sklepa izvršnega odbora od 30. maja 1935 je sklicana seja glavnega odbora JUU za 16. in 17. junija t. 1. v Beogradu.
Dnevni red:
1.	Poročilo in predlogi predsednika JUU.
2.	Poročilo in predlogi tajnika JUU.
3.	Poročilo predsednikov banov, sekcij.
4.	Pravila in poslovnik.
5.	Pravila Učiteljske samopomoči.
6.	Pravila Socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
7.	Vprašanje personala.
8.	Šolski muzej JUU.
9.	Učni načrt (Razpis).
10.	Glavna skupščina (kraj, datum in dnevni red.)
11.	Letno poročilo.
12.	Proračun in gospodarske zadeve.
13.	Vprašanja in predlogi.
—	Posvetitev temeljnega kamna učiteljskega doma v Novem Sadu. V nedeljo 2. junija je bil posvečen temeljni kamen novega učiteljskega doma. Učiteljstvo dunavske banovine je v kratkem času uspelo zbrati zadostna denarna sredstva, da je letos začelo zidati naravnost impozanten dom, trinadstrop-no palačo. Ko bo ta dom pod streho, popolnoma dovršen, bo učiteljstvo dunavske banovine lahko s .ponosom pokazalo na to zgradbo kot najlepši plod učiteljske stanovske zavesti in plod intenzivnega dela in prizadevanja. Da bo zgradba res tako veličastna gre zahvala predvsem mestni občini v Novem Sadu, ki je odstopila sekciji stavbni prostor v najlepšem delu mesta in banovini, ki je priskočila na pomoč z izdatno denarno podporo. — Posvetitvi temeljnega kamna je prisostvoval zastopnik prosvetnega ministra, ves sekcijski odbor in predsedniki vseh sreskih učiteljskih društev dunavske banovine.
—	Opozarjamo, da so izšle knjige Mladinske matice. Podrobnejše o tem izveš v rubriki Mladinska matica.
—	Učiteljstvu, ki se mudi v Mariboru tekom počitnic nudi Uč. dom prenočišče in vso oskrbo. Dobro je, da si mesto rezervirate zlasti, ako nameravate ostati dalj časa. Za pojasnila se obrnite na naslov: Penzionat Učit. dom v Mariboru — Kosarjeva 41.
—	Samo še en teden imate časa, da naročite po subskripcijski ceni (23 Din s poštnino vred) vsakemu vzgojjteljiu I prepotrebno knjigo »Govorne motnje« naravnost pri avtorju: Vilko Mazi, strokovni učitelj, Ljubljana, Poljanska cesta 15.
—	Maturantinje ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1925. vabim, da se ob desetletnici mature udeležite sestanka dne 3. julija po prihodu jutranjih vlakov, to je okrog 9. ure v hotelu Miklič v Ljubljani. Popoldne eventualen izlet po dogovoru. Pridite vse, da se po 10 letih zopet enkrat vidimo! Do svidenja!
—	Mila Andolškova, šol. upr. Karlovica Vel. Lašče.
—	Če praznujete obletnico mature v Mariboru, je vam s prenočišči in prehrano na razpolago Učiteljski dom, ako pravočasno javite.
—	Križevci pri Ljutomeru. Dne 28., 29. in 30. maja je tukajšnji Pomladek Jadranske Straže v Slomškovi dvorani proslavil svoj' Jadranski dan. — Mladinski zbor je zapel uvodno »Jadransko himno«, nakar je učenec v govoru pojasnil pomen PJS. K ostalim pevskim točkam je k izredno lepemu izvajanju slednjih samo čestitati. — Sledila je dobro izvedena simbolična telovadna točka z zborno recitacijo Župančičeve pesmi »Ob Kvarneru«.
—	K sklepu prireditve je vprizorila šolska de-ca Ribičičevo otroško igro »Kraljica palčkov«. Scenerija je bila okusna, splošno zadovoljstvo publike pa je pričalo tudi o dobri režiji predstave. — Proslava se je vršila trikrat: dne 28. maja za deco domače šole, dne 29. maja za deco nar. šol v Veržeju in Vučji vasi, glavna proslava dne 30. maja pa je bila namenjena predvsem staršem in svojcem šolske dece. Vsakokrat je prireditev bila dohro obiskana in je v visoki meri dosegla svoj moralni namen.
—	Kmet. nad. šolstvo; 25. aprila t. 1. se je sestal ožji odbor kmetsko nadalje, šolstva k seji. Predsednik tov. Gosak je poročal o tekočih zadevah, tajnik in blagajnik sta podala svoji poročili. Razgovor se je vršil o kmet. tečaju v Zagrebu ter o tečajih, ki bodo v dravski banovini. Svetnik g. Krošel je razpravljal o smernicah in organizaciji kmet. nad. šolstva. Glede učnega načrta na teh šolah so bili storjeni razni sklepi, organizacijo za načrte pa sta prevzela tovariša Inkret in Ostanek. Sklenjeno je bilo tudi, da pošljemo poročila o razvoju kmet. nad. šolstva v dravski banovini »Narodni prosveti«.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: R. I. v G. 1. Dobil sem 3. povišico dne 1. IX. 1932., zato bi moral napredovati s 1. IX. 1935. v V. skupino, toda imam samo 33 službena leta in sem star 51 leto. Ker pa zakon zahteva 55 let starosti, zato bi mogel napredovati šele čez 7 let (3 služ. leta dopolnim 1. IX. 1935. in še moram izpolniti 4 leta, da bom star 55 let). V tem času drugi učitelji napredujejo 2-krat. Prosim, naznanite mi, kako bi si mogel tukaj pomagati, da bi dosegel povišanje v plači že letos 1. IX.! Ali bi se dalo s prošnjo doseči napredovanje v V. skupino?
2. Ali nostrificirajo inozemske učiteljske diplome pri ministrstvu prosvete tudi brez dopolnilnega izpita iz nacionalnih predmetov državljanom kraljevine Jugoslavije.
Ad 1. Po § 258. ur. zakona mora izpolniti učitelj narodne šole vse 3 pogoje za napredovanje v V. skupino, doživeti toraj tudi 55 let starosti, drugače ne more napredovati v to skupino. (Roč kat. str. 78.)
Ad 2. Diplome se nostrificirajo le na podlagi dopolnilnega izpita iz nacionalnih predmetov.
—§ Vprašanje: K. R. v Sv. M. Živim z ženo na eni in isti šoli v skupnem gospodinjstvu: ali pripada obema kurjava in koliko?
Po § 30. fin. zak. 1933./34. pripada obema 1 stanovanje in 1 kurjava —alej Roč. kat. str. 74.
—§ Vprašanja in odgovori! Ako pregledam odgovore na stavljena vprašanja, ugotovim, da bi se 90 % vprašanj rešilo lahko doma, če bi si sleherni učitelj nabavil Roč. katalog, ki ga cenijo in upoštevajo tudi krogi izven vrst učiteljstva.
—§ Kolkovanje Spričeval. Na razna vprašanja sporočamo, da se kolkuje spričevalo o dovršeni osnovni šoli s kolekom za 20 Din, prav tako tudi spričevalo o dovršeni višji narodni šoli. Glej odlok banske uprave IV No. 9183/7—33.
•
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Mariboru je prejel v teku zadnjega tedna te-le darove: mariborsko učiteljstvo zbrano pri slovesu od svojega priljubljenega nadzornika tov. Tomažiča pri Sv. Trojici v Slov. goricah 100 Din. (Prav toliko je zbralo za CMD). Tov. Julij Kontler mesto šopka^ na grob tov. Salay-Zver 50 Din. Tov. Karel Štraus in Metod Kumelj pri po-setu doma po 50 Din, Tovarišica H. S. je vplačala delež in pristopnino ter darovala še 40 Din. Vsem najlepša hvala — drugim pa v posnemanje!
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Mladinska
matica
—mm KNJIGE M. M. SO DOTISKANE in so se začele razpošiljati 11. tm. Razpošiljajo se kot druga leta po železnici, po avtobusih in po pošti. Manjše šole na j jih dvignejo na istih šolah kot prejšnja leta.
Ljubljanske šole naj pošljejo kot vsako leto po knjige v upravo M. M.
Eventualne pritožbe in reklamacije naj se izvršijo čimprej.
KDOR NI PORAVNAL NAROČNINE za »Naš rod« in knjige, naj stori to čimprej, da ne ostane brez knjig. Odpošljite denar še danes!
—mm Redne publikaci je M. M., ki so pravkar izšle:
1.	Kresnice VIII., ki sta jih uredila Josip Ribičič in Albert Širok. Naslovno dvobarvno risbo je izdelal Ljubivoj Ravnikar.
2.	Bambič - Ribičič: »Kralj Honolulu«, 4-barvna slikanica za najmlajše.
3.	Bevk: »Pastirci«, povest z 18 celostranskimi ilustracijami Nikolaja Pirnata.
4.	Dr. Rudolf Andrejka: Po lepi Sloveniji — z dvobarvno naslovno sliko od Janeza Trpina.
Vse štiri knjige so tiskane na boljšem papirju kot lani in so izredno bogato ilustrirane.
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev Upravni odbor UPZ je sprejel na svoji seji dne 8. junija t. 1., da se vrši zborova skupščina dne 3. julija t. 1. ob 10. uri v Glasbeni Matici v Ljubljani. Dnevni red po pravilniku. Pevskega tečaja ob tej priliki ne bo, zato odpadejo potnine.
Šolski radio
—r. V torek 18. junija bo pripovedoval g. Mirico Kugler »Belokrajinske pravljice«. Razpored: 1. Narodna pravljica — zlato. 2. Pravljice: a) Gospodarjeva sreča, b) Kdo je grešnik, c) O zvezani coprnici. č) O čarovniku mačku, d) Najdena mačka, e) Duhovi zvone. 3. Ako te mika poznati kraje, kjer se je vse to vršilo, potuj v čudovito Belo Krajino.
V petek 21. junija bo povedal g. Vojko Jagodic: »Kako boste najlepše preživeli počitnice.« Šolsko leto se bli?a h koncu. Deset mesecev zaporednega učenja je za mlade glave kar dovolj. Treba bo temeljitega oddiha, da se jeseni zastavi korak dalje. Toda, kakšen naj bo ta oddih? Kakšno naj bo razvedrilo, da bo dobro in prav mladini in staršem? Ne mislim samo na one, ki imajo vsega dovolj; najbolj so mi v mislih tisti, ki bodo, ko se zapro za njimi šolska vrata, obstali pred vprašanjem: kaj naj počnem do jeseni? In
res se je z vprašanjem: »Kaj naj počne otrok v počitnicah?« belilo glave že mnogo staršev, učiteljev in sploh vseh, ki imajo opravka s šolo in otrokom. Še pred nedavnim sem čital v nekem časopisu, da so v Angliji stavili to vprašanje za glavno temo velikemu zborovanju. Ker pa je pri nas za letos to nemogoče, bom skušal podati otrokom nekaj praktičnih nasvetov, kako bi sami najbolje rešili to vprašanje in tako najlepše preživeli počitnice.
—ir V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 16. junija predaval g. inž. Mirko Peter-nel: Važnost ovčjereje za narodno gospodarstvo.
Stanovska organizacija JUU Iz društev:
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo zborovalo v torek 18. junija t. 1. v Novem mestu. Ob 8. uri zborujejo odseki, ob 9. uri pa je skupno zborovanje. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
javlja svojemu članstvu, da se bo vršilo v soboto, dne 15. t. m. po uradni sreski konferenci zborovanje učiteljskega društva za srez Krško z običajnim dnevnim redom. Valili bomo tudi delegate za skupščini. Po zborovanju bo kratka seja društvenega odbora.	Odbor.
= JUU — SRESKI DRUŠTVI KOZJE IN BREŽICE bosta zborovali dne 15. junija 1935. ob YA0. uri v narodni šoli v Kozjem. Dnevni red: 1. Predavanje: a) gospodarsko (JUU — Brežice); b) zdravstveno (JUU — Kozje, dr. V. Krasser, ban. zdravnik v Kozjem. 2. Dopisi — skupno ali ločeno — po dogovoru. 3. Predlogi in nasveti za ban. skupščino. 4. Volitev delegatov — ločeno po društvih. 5. Slučajnosti. — Oni tovariši(-ice), ki reflektirajo na obed, naj to javijo vsaj dva dni prej šol. upravitelju Zehrerju v Kozjem. Pridite polnoštevilno! — Odbor.
PoroCila i
K ZBOROVANJU OBMEJNEGA UČITELJSTVA V ORMOŽU DNE 25. MAJA.
V Ormožu so dne 25. maja zborovala sre-ska učiteljska društva Ormož. Čakovec, Pre-log, Dolnja Lendava in Murska Sobota. Navzoč je bil tudi predsednik sekcije za savsko banovino tov. Logomerac iz Zagreba, mestni župan g. dr. Hrovat, zastopnik Sokolskega društva in podružnice C. M. D.
Kljub slabemu vremenu se je zborovanje razvilo! v mogočno manifestacijo hrvatskega in slovenskega učiteljstva, ki se srečuje pri delu tu na naši najsevernejši meji. Ormož nas je sprejel nadvse častno, z zastavami in godbo, hoteč s tem z nami manifestirati misel, ki nas je privedla k skupnemu zborovanju. Poleg ormoškemu sreskemu društvu, ki se je priključilo našemu zborovanju, posebno njegovemu predsedniku tov. Belšaku, smo hvaležni predvsem g. županu dr. Hrovatu za prisrčen sprejem, pa za njegove krepke in moške besede.
JUU sreska društva Čakovec, Prelog, Dolnja Lendava in Murska Sobota.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ je zborovalo dne 29. maja v Metliki. Udeležilo se je nad 70 od 103 članov društva.
Tajnik je podal svoje izčrpno poročilo, na kar so bili stavljeni od strani odbora skrbno sestavljeni predlogi zborovaleem v odobritev. Med temi predlogi sta najvažnejša: Predlog, ki odklanja s točno in izčrpno utemeljitvijo predlog tov. Slekana o priv. bolniškem zavarovanju učiteljstva in predlog, da se učiteljstva ne postavlja za politično - upravne uradnike v času volitev. Učiteljstvo je vse predloge soglasno odobrilo in sprejelo. Kot delegata za ban. in drž. skupščino sta bila izvoljena tov. predsednik in tajnik, kot namestnika pa tov. Špan in Kugler.
Sklepno zborovanje pa se bo vršilo koncem meseca v Semiču. Datum bo naknadno javljen!
Ljubic M., preds.	Vilfan M., tajnik.
+ SRESKO DRUŠTVO MARIBOR-ME-
STO je zborovalo dne 4. aprila in 22. maja t. 1. na I. dekl. narodni šoli v Mariboru. — Prvič je bilo navzočih 47 članov, to je 73%, drugič 45 članov t. j. 70%.
1. Predavanje tov. Hrena in Vranca o stanovsko gospodarskih in socialnih ustanovah se je vršilo v dvogovoru. V 2 uri trajajočem razgovoru sta podala jasno sliko o zadružništvu sploh, posebno pa o razvoju, pomenu in važnosti naših stanovskih ustanov, ter o njih sedanjem stanju. Društvo sklene predlog, da naj pošljejo vse naše ustanove svoja pravila, pristopne izjave ter pregled svojega poslovanja v zadnjih letih. Tov. Hren se naproša, da razširi v tem smislu svoj referat, katerega naj sekcija izda v brošuri za vsakega člana.
Tov. Milica Stupanova je v Wi urnem predavanju govorila o bistvu posameznih temperamentov in kako je ravnati z otrokom, ki ima ta ali oni temperament. Za njeno samostojno delo dolgoletnega opazovanja je žela najboljše priznanje in odobravanje.
Zbor odobrava dopis uprave, katerega je poslala vsem nevčlanjenim tovarišem(-icam) z vljudnim povabilom, da naj vstopijo zopet v naše stanovske vrste. — Zbor sklene ponoviti še enkrat ta poziv, ter apelirati na njih stanovsko zavednost in solidarnost. Ta apel je imel precej odziva.
Naše društveno delovanje se reorganizira in se bo delilo v 4 odseke: šolski upravni odsek, stanovsko politični in gospodarski odisek, pedagoški odsek ter odsek za nadaljevalno šolstvo.
V vsak posamezni odsek so se javili čla-ni(-ice).
Bolniško zavarovanje učiteljstva se zaenkrat odkloni vsaj v tej obliki, kakor je predlagano. Sekcija naj se trudi, da dosežemo vsaj one ugodnosti v zavodih, klinikah, kakor je to uzakonjeno z uradniškim zakonom in z zakonom o narodnih šolah.
Prispevek za pravnega konzulenta zbor zopet odobri. Pogoji se pošljejo sekciji.
Nadalje se sprejme predlog o namestitvi osn. šolskih učiteljev na obrtno nadaljevalnih šolah.
Na zborovanju dne 22. maja odobri zbor sklep društvene uprave, da se predlaga nadzornika tov. Ivana Tomažiča častnim članom ob priliki njegove upokojitve za njegove zasluge za našo stanovsko organizacijo in za njegovo delo v dobrobit šolstva. Bil je stanovski borec kot dolgoletni tajnik Zveze slov. štajerskih društev, kot predsednik učiteljskega društva za Ljutomer in za Maribor-mesto, kot član višjega šol. sveta ter slednjič kot sreski šolski nadzornik za srez Maribor mesto in levi breg. Ne samo na šolskem, temveč tudi na narodno obrambnem polju se je ves čas svojega službovanja udejstvoval kot aktivni član odbora Ciril in Metodove družbe in podružnice. Narodne Odbrane, Sokola, i. dr.
Zbor sklene, da se hoče oficielno posloviti od tov. nadzornika na izletnem zborovanju pri Sv. Trojici dne 6. junija. Ob tej priliki se mu izroči v znak priznanja diploma.
Tov. predsednik pozdravi novega šol-nadzornika za Maribor-mesto tov. Alta, ki je izšel neposredno iz naših vrst ter mu želi pri njegovem delu mnogo uspehov. Tov. nadzornik se zahvali za pozdrav, poudarja, da je za složno delo potrebno medsebojno zaupanje, odkritosrčnost ter tovarištvo, ki pravilno taksira dolžnost in pravice. Da bo naše delo uspešno je potrebna nadaljnja strokovna izobrazba, vestnost, točnost in marljivost. Želi, da ne bi bil toliko naš nadzornik, ampak sodelavec, tovariš, prijatelj, svetovalec.
Tov. predsednik je poudarjal, da bo vse učiteljstvo stalo tovarišu nadzorniku gotovo zvesto ob strani, in da bo delalo iz ljubezni do šole, naroda in domovine. Hočevar, preds.	Womer, tajnik.
+ JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je zborovalo 18. maja 1935. pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Udeležba 77%.
Tov. predsednik pozdravi vse navzoče, še posebej tov. nadzornika Ivana Tomažiča.
Zanimivo je bilo predavanje tov. Rogla »o čitanju v delovni šoli s praktičnimi primeri«. Predavanje nam je dalo mnogo novih pobud in vsi smo mu sledili z veliko pažnjo. To je pokazala tudi debata, v katerd so posegli tov. Ferlinc in tov. predsednik.
Ker se je snov izvajala praktično z učenci osnovne šole, je imelo predavanje še toliko večjo vrednost in uspeh. Za izvajanje mu je vse navzoče učiteljstvo prav hvaležno.
Tov. predsednik se je v kratkih besedah poslovil od tov. nadzornika, ki odhaja v zasluženi pokoj na lastno prošnjo. Kot nadzornik je nad 10 let deloval v srezu. si pridobil v prvi vrsti učiteljstvo in ljudstvo in dvignil šolstvo na visoko stopnjo. Čeprav je v 60. letu starosti in odhaja v pokoj, se čuti še vedno mladega v duhu današnjih pedagoških načel in si je uprav radi tega pridobil zlasti mlajše učiteljstvo. To je pokazal tov. Ferlinc, ki se je še posebej poslovil od njega. Tov. nadzornik se je prav lepo zahvalil za iskrene besede, rekoč, da bo še vedno rad v stiku z učiteljstvom, saj je bila tudi njegova največja uteha priti med narod in učiteljstvo čim pogosteje.
Zatem se je prešlo k splošnemu zborovanju po odsekih. Zborovali so: gospodarski, pedagoški, stanovski, odsek za nadaljevalno šolstvo in za javno udejstvovanje. Ta način zborovanja se je pokazal uspešen, vendar le v toliko, da se bodo odseki formirali ob vsakokratnem zborovanju in to po potrebi. Na ta način si bo lahko vsak član po zanimanju in potrebi izbral sodelovanje v enem izmed odsekov. Ko so odseki končali svoje delo, so njihovi poročevalci poročali na skupnem zborovanju važne sklepe. Na banovinski in državni skupščini bo društvo zastopal kot delegat tov. predsednik, oziroma podpredsed-
Predsednik: J. Štuhec. Taj.: Porenta Stane.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ
je zborovalo 6. maja v Kranju.
Predsednik tov. ¡Lapajne je pozdraviL predvsem člane in članice, ki so nanovo pristopili k društvu. Nato se je v toplih in iskrenih besedah spominjal pokojnega tov. Rusa V., ki je bil dolgo vrsto let požrtvovalen, tovariški in objektiven predstojnik učiteljstva kranjskega sreza. Zborovalci so stoje počastili njegov spomin.
Tov. predsednik je tudi poročal, da se je delegacija učiteljstva udeležila sprejema g. bana v Kranju. G. ban je obljubil učiteljstvu vso svojo podporo. Da bi se gotova dejstva ne tolmačila krivo, in v svrho zavarovanja učiteljstva, je na zborovanju (bila sprejeta resolucija, ki jo je predložil tov. predsednik. Ta resolucija bo poslana na pristojno mesto.
Tov. Piškova je predavala o metodičnem pouku Jugoslavije. Uvodoma je navedla nekaj značilnih dejstev, ki naj spremljajo ta pouk. Nato je podala sliko, kako naj se na sodoben način s tem. da učenci kolikor mogoče aktivno sodelujejo, obravnava v nar. šoli Jugoslavija. Na podlagi .oblikujoče metode (kulturna geografija) je navedla za zgled • učno sliko dunavske banovine.
Predlog glede formiranja odsekov je bil zavrnjen. Pač pa bo društvo posvetilo vso pažnjo pedagoško-didaktičnim vprašanjem (poleg stanovskih zadev), ki naj spremljajo vsa naša zborovanja. Zborovalci so odklonili tudi predlog o obveznem bolniškem zavarovanju za učiteljstvo. Sprejet Ipa je bil na
predlog tov. Malenškove sklep, da naj sekcija še enkrat skuša urediti vprašanje natu-ralnih stanovanj ob selitvi, ker nas tozadeven odlok ni zadovoljil.
Za poverjenika za učiteljske gospodarske institucije je bil izvoljen tov. Rant. Josip Lapajne, preds. Rupret V., tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je zborovalo dne 15. maja 1935. v'Mariboru. Od 111 vpisanih, navzočih 89. t. j. 80%.
Tov. predsednik je po pozdravu dal besedo tov. Lavriču, ki je končal svoj referat o »življenjski šoli«, katerega je podal na osnovi dolgoletnih razglabljanj in prakse. Debata o referatu se bo vršila po hospitaciji na šoli Teferenta.
Nato je v (referatu: »Moji vtisi ob pregledovanju šol« podal tov. Vrane pregledno sliko vtisov, ki jih je dobil ob priliki pregledovanja, katero ga je prepričalo, da se v pretežni večini dela v smislu sodohne pedagogike, tako glede koncentracije snovi, aktivnosti dece in medsebojne zveze učencev. Ideal nad-" zorovanja mu je: prijateljski obisk, ki naj prinese dobrohotne nasvete, podporo in pomoč celotnemu šolskemu delu.
V dialogu sta nam podala tov. Hren in Vrane v ciklusu: »Učiteljski gospodarski dan«, nastanek in zgodovinski razvoj zadružništva, ter njega ogromni pomen, in podrobno razpravljala o naših stanovskih gospodarskih organizacijah, katere smo do sedaj mnogo zapostavljali, a se jih bomo morali čim tesneje okleniti, kajti, šele na gospodarsko trdnem temelju je mogoče uspešno graditi močno organizačno in prosvetno stavbo.
Vsi predavatelji so bili deležni pohvale zborovalcev.
Po prečitanju važnejših dopisov se je določil dan izletnega zborovanja na dne 15. junija 1935. v Sv. Lovrencu na Pohorju. Petrovič Simon, preds. Šeško Ivan, taj.
-f JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo 13. aprila v Radencih.
Zbrali smo se vkljub neprijetnemu vremenu v precejšnjem številu.
Predsednik, tov. Mavric, nas je uvodoma informiral o delu in težnjah organizacije; očrtal obljube prosvetnega ministra, tičoče se zidave šol, izenačenja disciplinskega postopka učiteljstva z ostalim uradniŠtvom, poprave krivic učiteljem-vojakom, nastavitve brezposelnih in vprašanja učbenikov. — Omenil je tudi obisk bana dr. Puca v Ljutomeru, kateremu se je poklonila deputacija našega društva. —- Tov. Porekar je sporočil zboru pozdrave ban. šol. nadz. g. Drnovška, ki se je baš tega dne mudil v Ljutomeru.
Gospodarski referat tov. Hrena je prečita! in komentiral članstvu tov. Ivanjšič. Po daljši debati se je izvolil 6 članski odbor, ki ima nalogo razmišljati, kako naj bi se težnje, delo in dohodki vseh teh naših raznih gospodarskih panog centralizirali.
Pri obravnavi dopisov je članstvo sklenilo:
1.	V polni meri podpiramo resolucijo mariborskega učiteljskega društva, naj ostane učiteljska šola v Mariboru neokrnjeno ohranjena — in dodajamo, naj se vanjo sprejemajo tudi absolventi meščanskih šol.
2.	Razvrstitev namestitve učiteljskih abi-turientov naj se nujno ravna po gmotnih razmerah poedincev. Dalje naj odloča o učiteljevih dolžnostih in pravicah samo mero-dajna oblast po zakonu in naj se lajiki ne vmešavajo v naše zadeve.
3.	Učiteljski dbm naj bi bil cenejši — in naj bi sprejemal tudi ženski naraščaj.
4.	Ker nas »Učit. tovariš« obvešča o vseh važnih dogodkih in problemih učiteljskega stanu odklanjamo obvezno naročitev »Narodne prosvete«.
Zadnje zborovanje bo v juniju. K. Maurič, preds.	M. Klemenčič, taj.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠKOFJI
LOKI je zborovalo v soboto dne 11. maja v narodni šoli v Seleah nad škofjo Loko in je bila udeležba kljub vsem težkočam kar zadovoljivo lepa.
Zborovanje je otvoril in vodil društveni predsednik tov. Vojteh Debeljak, ki je podal uvodoma obsežno situacij sko poročilo zlasti iz stanovsko-političnih in šolsko upravnih vidikov. Razmotrival se je disciplinski postopek, pravilnik k zakonu o narodnih šolah, o učiteljicah ženskih ročnih del, draginjskih dokla-
dah, težkočah, ki se imajo z njimi boriti novinci, monopolizaciji učbenikov, učnih načrtih in drugo. S posebnim, spontanim navdušenjem je bil za tem sprejet predlog, da se izrečejo obema učiteljema, narodnima poslancema tov. Pleskoviču in Doberšku čestitke.
Izčrpno tajniško poročilo tov. Košce je obsegalo vse okrožnice in gradivo, v kolikor je bilo aktualno, nato pa je podala poročilo blagajničarka tov. Anica Terpinova. ki je zlasti vabila članstvo, naj svoje obveznosti napram organizaciji redno in sproti poravnava. Sicer je število zaostankarjev nizko a vendar ... V blagajni mora biti red1.
Referat o bolniškem zavarovanju učiteljstva je izostal zaradi obolelosti podpredsednika tov. Kokalja, toda učiteljstvo je kljub temu sklepalo o zavarovanju. Do zaključka
pa ni prišlo, ker so si bila mnenja zelo deljena in je bilo slednjič vprašanje le preloženo na drugo zborovanje.
Vzorno predavanje o šolski disciplini je imel tov. Košca, ki je prikazal vse zmote, ki se širijo sem in tje pri našem učiteljskem delu. Grajal je ekstreme ,in slednjič poudaril, da je najboljša disciplina prisrčna vez učitelja z mladino.
Nič manj zanimiva niso bila nato izvajanja tov. Možeta Franceta, ki je razmotrival uspehe učnega travišča v Selcih. Njegove svojevrstne, a čisto nove misli so žele največji uspeh in si je ogledalo učiteljstvo travišče tudi na licu mesta.
Z nekaterimi slučajnostmi je bilo zborovanje zaključeno.
Debeljak Vojteh, preds. Košca Franc, taj.
Inoszemsko šolstvo in učiteljstvo
*	V Nemčiji je duh nemških šol prenasi-čen z idejo pangermanstva. V zadnji številki »Reichszeitung fiir deutsche Erzieher« piše g. Herman Diehl, da mora po priključitvi Sarske delati vsak učitelj na to, da se bo tudi delta Visle priključila k Nemčiji. V Nemčiji morajo biti tudi katehetje v »Savezu Socialno-nacio-nalnih učiteljev«. Z novim odlokom so razpu-ščeni roditeljski sveti, ustanovljeni 1919 leta. Odlok ustanavlja mesto njih i»Schulgemeinde«, katerih člani so učitelji; starši in delegati hitlerjevske mladine. Šolski upravitelj je uradni predsednik in si izbira 5 članski svet »Jugendwalter« nazvan.
*	V Pragi se bo vršila od 1. do 8. jul. t. I. II. celotedenska počitniška konferenca mladega učiteljstva v Pragi. K referatom so se prijavili tudi minister dr. Beneš (Delo za mir in čehoslovaško prizadevanje za svetovno sodelovanje), prof. dr. J. Kozak (Razmerje verstva in cerkve do demokracije in socialnega vprašanja), docent dr. J. L. Fischer (Naš nacionalizem in socialno vprašanje), poslanec dr. Jaroslav Stransky (Svetovni in domači politični pregled). Informacije se dobe na naslov: Svaz uč. čsl. v Prahe VI. Vratislavova ul. č. 8.
*	V Norveški so učit. uvideli težak nolo-žaj države in sami pristali na 2—4% znižano plačo. Kdor se je protivil je zgubil vso plačo.
*	V Španiji je odbazala vlada v 1, 1933./34. za 4000 novih postavljenj 4 milijone pezet. Koncem preteklega leta je postavila 10 novih zgradb s 122 oddelki in učilnicami. Španski parlament je nakazal 28 milijonov pezet za šolsko reformo.
*	V Litvi je bilo v preteklem šol. letu 2836 šol s 7855 učitelji in 301.398 učenci. Število šol in učencev raste od leta do leta. V letu
1932./33.	je bilo 2794 šol in 7626 učiteljev. Na tisoč prebivalcev je prišlo v letu 1931./32. 117 učencev, v naslednjem letu 121, a v letu
1933./34.,	123. Visoki šoli sta dve: Univerza Vitolda Velikega in poljedelska akademija v Dantovi. Na univerzi je bilo v letnem semestru 4277 študentov (3051 moških. 1226 ženskih). Srednjih šol je 55 s 994 učitelji in 15.433 dijaki. Učiteljskih šol je 9 z 962 kandidatoma.
*	V Belgiji sta dve vrsti sred. šol: srednja šola (ecoles movennes) in višia srednja šola (athenees royaux); zato se deli izobrazba učiteljstva v dve Stopnji. Učitelji srednjih šol I. stopnje se izobražujejo v srednješolskih učiteljskih zavodih. V ta zavod imajo dostop kandidati (-nje), ki so dovršili 18 let in maturo na srednji šoli. Študij traja 2 leti in se deli v tri oddelke: literarni, jezikovni in ma-tematično-orirodoslovni. Od 34 teden, učnih ur je sedem odmerjenih pedagogiki (4 teorije in 3 prakse). Za višjo srednjo šolo se izobražuje učiteljstvo na univerzi. Pravico do poučevanja jim daje t. zv. agregacija iz filozofije, literature in prirodnih ved. Ta študij traja 5 let in obsega eksperimentalno pedagogiko, metodiko izbranih predmetov, praktično vež-banje. Diplome, ki dovoljujejo poučevanje v omenjenih zavodih so štiri: za poučevanje zgodovine in literature za prirodne in matematične vede, za germanistične vede in za pedagoške vede. Pri tem izpitu se mora izkazati vsak z diplomo, ki ga opravičuje do poučevanja na I. stopnji. Od bodočih profesorjev pedagogike se zahteva vsaj osemletna praksa v osnovni ali srednji šoli I. stopnje.
N I
llovo«
Slike z Jadrana
velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
1.	Baška na otoku Krku
2.	Mesto Rab na otoku Krku
3.	Slapovi Krke pri Skra-dinu
4.	Sibenik
5.	Pogled na Trogir z otoka Čiova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80"— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo 1 Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru
* »Osrednja vzgoja« na deželi v Angliji.
V Angliji so ustanovili tako imenovane »osrednje šole«, katere obiskujejo otroci iz daljne in bližnje okolice in to popolnoma brezplačno. Ena izmed najbolj znanih šol te vrste je v Alord-u v grofiji Lincolnshire. Alord je mestece z 2000 prebivalci, toda šola je ena najboljših te vrste v vsej deželi. 500 otrok obiskuje to šolo. Osem oinnibusev oskrbuje prevoz šolarjev brezplačno v razdalji do 10 km. Pouk je posebno praktičen. Razen navadnih predmetov se uče dečki tudi tesarstva v tesarski delavnici (po 3 ure na teden), dve uri na teden pa se praktično udej-stvujejo na vrtu. Deklice pa se uče kuhanja in šivanja. Ko dovrše šolarji enajsto leto, se uče znanosti -— kemije, fizike in biologije, posebno z ozirom na poljedelstvo. Imajo dobro opremljeno delavnico, kjer delajo razne poljedelske poskuse. V delavnici imajo tudi sobo za filmske predstave. Filme jim brezplačno izposojuje »Kraljevski institut« v Londonu. Da ni šola brez radia, je umevno, saj imajo ingleške radiopostaje za šole vsak dan kaj na programu. — Ta šola uživa poseben sloves glede prehranjevanja otrok. Za 2 penija (okrog 3 Din v naši valuti) dobe otroci dobro kosilo (sestoječe iz mesa, zelenjave, mlečnih jedi in sadja). 250—300 otrok kosi dnevno v šoli, in kar je najbolj zanimivo, skoraj vse delo opravljajo deklice same. Zato določijo vsak dan 12 deklic.
Šolstvo v Turčiji
Ko je bila leta 1923. proglašena Turčija za republiko z Mustafom Kemalom kot prezjden-tom na čelu, je proglasila vlada za najnujnejši program dvig kulturnega nivoja turškega prebivalstva. To naj bi dosegla z ljudskimi tečaji in z reformo svojega šolstva, ki je bilo pod prejšnjim režimom močno zapostavljeno. Turška vlada je posvetila temu programu vso skrb in pozornost ter je dosegla velike uspehe.
ORGANIZACIJA ŠOLSTVA V LETIH 1923 do 1934.
Spočetka je posvetila vso pozornost izdajanju osnovnih šolskih zakonov in ukinitvi dotedanjega šolskega stanja. Organizacija je bila sledeča:
Materinske šole: Po anketi, razglašeni v letu 1924. so bile te šole organizirane po vzorcu ostalih evropskih držav še posebej po Frob-Iovih otroških vrtcih. Vanje imajo dostop otroci 4 leta stari, brez razlike na spol. So brez plačne in jih vzdržuje država. Vlada je sama dala vzgojiti v posebnih tečajih vzgojiteljice, za katere pa je pozneje ustanovila posebne zavode namenjene izključno za izobraževanje učiteljic za materinske šole.
Osnovne šole (Slkmektepler). V stari Turčiji so bile osnovne šole deloma pet- deloma šestrazredne in jih je bilo razmeroma malo. (4894 šol z 336.061 učencem v 1923 letu.) Uprava teh šol je bila poverjena raznim činite-ljem: ministrstvu šol, ministrstvu verstva, tujim šolam etc. Turška vlada je začela svojo reformno delavnost s tem, da je z zakonom 3. marca 1924. izenačila večino teh šol in jih podredila ministrstvu šol. Poučevanje na osnovnih šolah je proglasila za brezplačno in je končno z zakonom od 23. marca 1931. izdala
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne biich občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din I'-
FR. P. ZAJEC
I a p r • 1 • ■ o p I i k
LftMj*um, Stmri trg$
priporoča: naočnike, Sčipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto -aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnino in srebrnine. Ceniki brezplačno.
naredbo, da je vsak turški otrok obvezen obiskovati turško osnovno šolo. Obvezen osnovnošolski obisk je z zakonom določila na 5 let in to od 7. do 12. leta za vsakega otroka. Da bi laže nudila podeželskemu prebivalstvu čim hitrejši pouk je otvorila poleg petrazredne šole še trirazredno. Petrazredna šola se je delila v nižjo trirazredno in višjo dvorazredno. V osnovnem poskusu izvedenem v letu 1925/26 je določila v nižjih razredih skupno vzgojo, v višjih pa je pouk individualizirala. Na koncu vsakega leta imajo učenci osnovne šole končni izpit in na koncu petletnega šolanja zaključni izpit. Izpričevalo o tem završnem izpitu je zadostovalo za sprejem v prvi razred srednje šole, učiteljske šole in obrtno šolo srednje stopnje.	(Dalje prih.)
Novosti na Knjižnem trgu
Fr. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika. VII. knjiga. Dialekti. V založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. 8". str. I do XXXII., 1 do 206 (en zemljevidni črtež.) — Cena 290 Din.
Avtor tega monumentalnega dela o slovenskem jeziku je že pred leti objavil dia-lektološko karto, kjer so bila ozemlja posameznih dialektov z barvanimi -ploskvami izražena. V ti knjigi pa je zbral vsa tista jezikovna dejstva, ki so značilna za dialekte, bodisi da so samo njihova razvojna lastnina, bodisi da je njihov značaj tak, da izraža posebno sorodstveno stopnjo. V uvodu govori o tem, kaj si imamo pod izrazom »dialekt« predstavljati in kaj je jezikoslovje doslej vedelo o slovenskih dialektih. V posebnem poglavju zariše potem meje osnovnih sedem dialektičnih plasti, ki so se tekom enega tisočletja razgibale v današnje število dialektov in govorov, ki jih ne šteje nič manj kot 39. Vsak dialekt je karakteriziran po svojih naj-tipičnejših pojavih, sproti so podane tudi zveze med posameznimi dialekti. Poglavja spremljajo tudi razmoitrivanja o naselitvi Slovencev v Alpah in prometne razmere na slovenski zemlji, ki so posredovale razvoj posameznih jezikovnih pojavov. Navedena dejstva so z novim in bogatim jezikovnim gradivom, ki ga je avtor dve desetletji po vsi slovenski zemlji zbiral, podprta in vsaka skupina ima na koncu še seznam virov iz literature, ki je bila pri sestavi uporabljena. Knjigo zaključuje stvarno in besedno kazalo, ki pomagata bralcu hitro najti pouk tudi o kakem posameznem pojavu in o razmerju njegovem do kakšnega pojava v drugih dialektih. Bogatost in novost gradiva, kritično in moderno gledanje na jezikovno življenje in prvič sistematično obravnavana dialektizacija slovenskega jezika dajejo knjigi poseben pomen in važnost; s to knjigo so Slovenci zopet enkrat pokazali svojo žilavo delavnost in si pridobili uspeh, kakršnega drugi Slovani na tem polju še niso dosegli.
—k; Barje, spominska knjižica, izdala Narodna šola Ljubljana-Bar je, ki obhaja letos razne jubileje. Minulo je dobrih 100 let, ko so se prvi Barjani naselili na ona mesta, kjer so nekdaj živeli mostiščarji v svojih stavbah na koleh. To dobo opisuje znanstvenik dr. Anton Melik v brošuri z zgoraj omenjenim naslovom, barjansko učiteljstvo pa opisuje kulturne, gospodarske, socialne in druge razmere od početka do danes. Pesnik Ivo Peruzzi je za brošurico napisal in opisal barjanske prigode, pesmico pa je uglasbil tovariš ravnatelj F. Juvanec. Knjižica bo dobro služila pri domoznanskem pouku, zato jo priporočamo.
StsliHan
RADIRKA
ZA NAVADNE KOPIRNE IN BARVNE SVINČNIKE
GÜNTHER WAGNER k. d.
Zagreb — Poštni predal št. 94
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
ZNIZANE CENE
^___ __ dvokoles, otroških, igračnih, invalid- _ _
i" ~ skih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko. „TRIBUNA" F.BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška 4