LOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PolStno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000,—> četrt strani Din 500.—, l/s stran! Din 250.—, V« stran1 Din 125.—, Mali oglasi V3aka beseda Din 1.—.
Dßavotfornosl katoličanov.
Liberalizmu je svojsko, da hoče pravico do lastnega obstanka dokazati z natolcevanjem katolicizma. Katolicizem — liberalci ga lažno imenujejo kleri-kalizem — je protivnik znanosti, protiv-nik umetnosti, protivnik p ros vete, protivnik napredka, protivnik kulture, protivnik svobode, protivnik človeškega dostojanstva, protivnik sreče ljudi in narodov: tako se glasijo znane litanije svobodomiselstva in naprednjaštva, ki jih venomer ponavljajo liberalni časniki vseh jezikov, tudi v slovenskem jeziku. Bili so časi, ko so na nazive teh litanij množice v nekaterih državah odgovarjale v mogočnem koru: »Proč s klerika-lizmom!« Povečini so ti časi minuli. Človeštvo se je iz lastnega, težko plačanega izkustva uverilo, da liberalizem laže ter da je vse to njemu samemu lastno, kar lažnjivo očita katolicizmu. Zlasti na gospodarskem polju je človeštvo moralo to spoznanje drago plačati. Liberalizem je treščil narode v suženjstvo kapitalizma, za katerega ne obstoja sodilo resnice, pravice, poštenosti, svobode, človeškega dostojanstva in sreče ljudi in narodov, marveč edino sodilo in načelo: dobiček.
Politični liberalizem je hotel ter hoče največ profitirati od tega-le očitka, ki je z njim natolceval zveste katoličane: klerikalizem je proti državi. S to kleveto se je liberalec postavil za žandar-ski bajonet, ki naj bi opravil svoj posel s katoliškim življem v politiki. Proti državi pa so verni katoličani — tako skuša liberalizem opravičiti svojo laž in kleveto — radi tega, ker so podrejeni rimskemu papežu, ki kraljuje v Rimu, ker je njih srce ne v domači državi, ampak v tuji itd. Ako bi liberalno utemeljevanje bilo resnično in stvarno, bi iz njeja sledilo, da bi ena petina človeštva bila protidržavna, kar bi gotovo onemogočalo obstoj držav. Ker pa države obstojajo, je to dejstven dokaz za laž-njivost liberalne trditve. Svetopisemski dokaz za to, kako je liberalen očitek zgol grda kleveta, nudijo znane besede Zveličarjeve: »Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega!« Ako kdo ne da cesarju in kralju, kar je cesarjevega in kraljevega, in državi ne, kar njej pripada, je to liberalec, ki ne da Bogu, kar je božjega. Kdor ne prizna iz Boga izvirajooih moralnih načel, ruši tisto podlago, ki je na njej zgrajena človeška družba in vs' ka država.
Zgodovina spričuje, da so katoličani vedno bili trdnjava državnega reda. Da
so tudi danes, spričuje izkustvo, ki ga izpovedujejo tudi nekatoličani, kajpada tisti, kojih možgani niso okuženi z bacili liberalizma. V dokaz hočemo navesti list, ki izhaja pod imenom »Outlook« v Zedinjenih državah Severne Amerike. Ta list piše: »Dve leti se že vodi pri nas borba okoli pravičnega gospodarskega urejenja. Nadejamo se, da ne bo prišlo do katastrofe. Jamstvo za to so naši katoličani. Ni jih sicer mnogo, pa so najmočnejši po svoji veri. Vse druge veroizpovedi se drobijo v brezbrojne ločine. Katoličani so po nauku in življenju ne-zavzetna trdnjava. Katoličan, to ni samo ime, marveč jasno začrtano življenje. Ustanove in tvorbe ¡katoličanov so delo škofov, delo rimskega papeža. One so urejene in uravnane k stalnemu cilju. Kaj to pomeni? Katoliška cerkev ne bo nikdar odobrila nasilja, nikdar nepokorščine, dokler se ne protivi Bogu.
Ako se državna oblast trudi, da pošteno uredi socialne razmere, kakor to dela Rooseveltova vlada, da stre mamonizem (neukrotljivo hrepenenje po denarju, katero gre preko božjih, cerkvenih in državnih zapovedi), bo vedno našla med katoličani svoje najzvestejše pomočnike. Brez dvoma bi imeli mnogi štrajki strašnejše posledice, ako bi katoličani ne posredovali in pomirjevali. Njihovi socialni nazori prodirajo tudi v nekato-liške kroge. Tako se tolmači izredni vpliv papeževih okrožnic. Katoličani ne težijo za nasilnim prevratom, marveč se samo poslužujejo zakonitih in dovoljenih sredstev. Oni so podlaga in zaslom-ba državnega reda.« — Pomenljive besede iz nekatoldških krogov. Naj bi se slišale daleč po svetu, posebno pa tam, kjer se še danes nahajajo širokoustneži, ki brezvestno klevetajo katolicizem — po njihovem političnem narečju klerikalizem — kot protidržaven živelj. Od takega natolcevanja imajo klevetniki oseben profit, država pa trpi škodo.
V NAŠI DRŽAVI.
Mednarodna parlamentarna konferenca je pričela zborovati 16. septembra v Beogradu v dvorani Narodne skupščine. Posvetovanj se udeležuje 20 odposlanstev parlamentov raznih držav. Gre tokrat za 20. zasedanje zgoraj omenjene konference in so na dnevnem redu najvažnejša vprašanja za obnovo Evrope.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Obsedno stanje na Romunskem, ki je
že bilo proglašeno za nekatera večja mesta v Romuniji, je podaljšal ministrski svet za nadaljnih šest mesecev. Podaljšanje obsednega stanja temelji na bojazni radi dviga komunistične agitacije, ki je postala opasna po obnovitvi diplomatskih odnošajev med Romunijo in sovjetsko Rusijo.
Dolgovi v Bolgariji. »Slovenski gospodar« je že poročal o zakonu o znižanju dolgov v Bolgariji. Sedaj se k temu še poroča, da je mogoča tudi prostovoljna likvidacija dolga, ako je upnik sam za znižanje dolga. Pri tej ureditvi se zniža dolg trgovcem vsaj za 25%, obrtnikom vsaj za 35% in kmetom vsaj za 50%. Tudi poroki dobe mnogo olajšav. Osnovan bo poseben samostojen plačilni sklad, iz katerega se ho poravnala vsa škoda,
ki bo nastala vSled take likvidacije dolgov. Temu skladu bo prepustila država donose obrtnega davka iz dopolnilnega davka na splošni dobiček. Računa se, da bodo znašali dohodki tega sklada nad 220 milijonov levov.
Jugoslovansko-italijanska pogajanja radi uvoza jugoslovanskega lesa v Italijo se obnove meseca oktobra v Trstti. Pri tej priliki se bo razpravljalo tudi o razširjenju tržaškega sporazuma, o katerem je »Slovenski gospodar« že poročal. Iz ugodnega poteka teh pogajanj upamo, da bomo spet mogli uvažati naš les v Italijo in se bodo s tem tudi cene zboljšale.
Trgovski sporazum z Madžarsko je
bil podpisan dne 12. t. m. Sporazum stopi v veljavo dne 15. septembra in velja do konca leta 1935. Zelo je važen predvsem za gospodarstvo Dravske dolina zaradi izvoza lesa. Saj je šlo včasih iz te doline v inozemstvo okrog 6000 vagonov lesa letno. Po novem sporazumu moremo uvoziti na Madžarsko letno 5 tisoč vagonov drv, 3200 vagonov mehkega rezanega lesa, 960 vagonov oglja in 960 vagonov mehkega tesanega lesa.
Iz zasedanja Društva narodov v Ženevi. Zadnjič smo objavili program tokratnega zasedanja DruštVa narodov v Ženevi. Nastopil je s pozornost vzbujajočim govorom v Ženevi dne 12. septembra avstrijski kancelar dr. Schuschnigg. Zavzemal se je za neodvisnost Avstrije in je dokazoval velesilam potrebo, da pomagajo Avstriji pri njeni gospodarski obnovi. Posebno je naglasil pripravlje-
nost Avstrije za gospodarsko sodelovanje in prijateljstvo z vsemi državami. — Kot drugi važnejši govornik na tem zasedanju je bil poljski zunanji minister >olkovnik Beck. Poljska je predložila etos aprila Zvezi narodov predlog o manjšinski zaščiti z zahtevo, da se pri-ina vsem manjšinam enakopravnost in la, se stavi ta predlog Poljakov na dnevni red skupščine Zveze narodov. Poljaki zunanji minister je izjavil v svojem jovoru dne 13. septembra, da odpoveduje Poljska manjšinsko zaščito v svoji iržavi, dokler se ne sklene splošna po-jodba o zaščiti manjšin, ki bi se naj sklenila na posebni mednarodni konferenci. — Ena glavnih programnih točk tokratnih sej Društva narodov je sprejem sovjetsike Rusije v Zvezo narodov, n baš ta je zadela doslej na največje težkoče.
Vstop Rusije v Društvo narodov. V
igo raj ni politični beležki poročamo, da so se pojavile pri sedanjem zaseda-'ini Društva narodov težkoče glede vstopa Ru»i;e Y to zvezo. Dr.2 15. sept. !n sicer par minut preu polnočjo je bil dosežen popolen sporazum za Vsiup sovjetsike Rusije v Društvo narodov. Povabilo Rusije za vstop so podpisali zastopniki 33 držav, članic Društva narodov. Povabilo nosi podpis dveh tretjin v Društvu narodov včlanjenih
držav. Rusija je povabilo sprejela. Rusija dobi tudi stalno mesto v svetu Društva narodov.
Iz nemirne Španije. Španski vladi preti zopet ostavka, ker so pričeli soci-jalni demokrati revolucijonarno gibanje in se puntajo proti ministrskemu predsedniku Samperju politične skupine, ki so ga doslej podpirale. Vladi je odpovedala pomoč tudi katoliška ljudska stranka, ker gre ministrski predsednik preveč na roko levičarjem, ki hočejo s pomočjo revolucije vsiliti Španiji mark-sistično-framasonsko vlado. Na Španskem so se namreč zadnje dni združili socijalisti ter komunisti in tvorijo skupno »Splošno delavsko zvezo«.
O ogromni stvaki predilniškega delavstva v Združenih ameriških državah smo poročali že v zadnji številki. V stavko je posegel sam predsednik Roose velt in je odposlal posebno vladno komisijo, ki bi naj posredovala med delodajalci in stavkujočim delavstvom. Komisija ne more beležiti najmanjšega uspeha radi nepopustljivosti na obeh straneh. Obstoja resna nevarnost, da bode gtavka dolgotrajna. Delodajalci upajo, da Kodo zavlačevanjem prisili delavstvo k popuščanju. Delavci »0 prepričani, da bodo dobili pomoč od ostalih" strokovnih organizacij. Konečna zmaga je na tehtnici.
Dva odgovora na brzojavke z evha-rističnega kongresa v Mariboru. Zadnjič smo poročali, da je odposlal naš škof dr. Ivan Tomažič z evharistične-ga kongresa tri brzojavke: sv. Očetu, kralju in papeškemu nunciju v Beograd. Dva dni po kongresu je prejel naslednja dva odgovora od papeža in od nuncija: »Sveti Oče je z največjo ljubeznijo sprejel Tvoje in Tvojih vernikov vdanostno sporočilo ter Vam v povračilo Vaše ljubezni prosi od Boga obilnost Njegovega usmiljenja, čigar porok je apostolsiki blagoslov. Kardinal Pacelli. — Od poslansike nunciatu-re v Beogradu je prišel naslednji brzo-jav: »V imenu odsotnega apostolskega nuncija izrekam zahvalo za čustva vdanosti, izražena po Vaši prevzviše-nosti, ter iz srca želim vse najboljše za srečen izid evharističnega kongresa. Pavel Bertoldi, tajnik nunciature.
Ostanki grških mučenikov v Rimu najdeni. Sveto leto je videlo v Rimu posebno slavje: slovesni prenos ostankov 5 grških mučenikov iz 3. stoletja. Njihovo življenje in njihova mučeni-ška smrt sta bila znana, ni pa bilo znano, kje so bili shranjeni njihovi zemeljski ostanki. Ko se je popravljala in obnavljala cerkev sv. Agate v Rimu, so našli njihove ostanke, o kojiih pristnosti ne more biti dvoma. Bog je hotel, da so bili ob 19001etnici trpljenja in smrti Zveličarjeve počeščeni ostanki tistih, ki so dali svoje življenje za Zveličarja in njegovo vero. Ko je vladal poganski rimski cesar Valerijan, so okoli 1. 250 r riši i iz Grčije v Rim Adrij, njegova žena Pavlina, 181etna hči Marija in 7-
letni sin Neon. V Rimu je živel Pavli-nin brat Hipolit, ki je bil prej pogan, pa je prejel sveti krst ter živel sveto življenje. On jih je upoznal s ¡krščanstvom ter jih Uvedel v krščansko občino. Duhovnik Evsebij in dijakon Marcel sta jih poučila v krščanstvu, papež sv. Štefan pa jih je sam krstil. Vsa družina je bila jako bogata ter je svoje bogastvo porabljala za podporo drugih, siromakov in bolnikov. To ji je nakopalo sum rimskega prefekta Maksima, ki je dal vse člane rodbine kot kristjane zapreti. »Odkod imaš premoženje«, vpraša prefekt Adrija. »Svoje premoženje sem si pridobil s štedljivostjo in z delom svojih staršev«, "Oovorl Adrij. Preiskovanje in zasliševanje se je ponavljalo nekaj dni. Obsojeni so bili vsi na smrt. Najprej je umrla Pavlina na mučilnici, sledila sta ji hči Marija in slaček Neon, ki sta bila mučena in umorjena pred očmi očeta Adrija in s !:a Hipólita. Kristjani so njihova telesa pokopali v katJkombah sv. Kali-sta. V 5. stoletju je dal papež r .._.az nad njihovimi grobi napraviti napis: »Tukaj so sveti poznavalci, ¡ki jih je poslala Grčija.« V 8. stoletju so začeli prenašali telesa mu?, iikov iz katakomb v rimsik? cerkvr Ostanki navedenih 5 grških muč ...i'kov -- bili preneseni v cerkev sv. ^frate v Rimu. Tekom časa se je pohabilo, kam so bili l oložerJ. Šele v svetem letu so bili zopet najdeni. Krščanski Rim jih je počastil z izredno slovesnostjo.
Smrt grško-katoliškega mučenika v Sibiriji. V Tobolsku v Sibiriji je umrl grško-katoliški duhovnik Aleksij Zer-čanov, star 80 let. Rojen v pravoslavju, je postal pravoslavni duhovnik. Ko je spoznal, da je katoliška cerkev edino prava krščanska cerkev, se ji je pridružil ter postal katoliški duhovnik
vzhodnega obreda. To se je zgodilo leta 1896. Radi svojega prestopa v katolicizem je moral veliko trpeti. Vrgli so ga v ječo v samostanu v Suzdalju, kjer je bil zaprt tri leta. Ko je leta 1905 bila v Rusiji proglašena vsaj delna verska svoboda, je Zerčanov organiziral prvo grško-katoliško župnijo v Petrogradu. Čeprav so mu delali velike ovire, je vendar število vernikov vedno bolj naraščalo. L. 1928 je slavil svoj zlatomaš-niški jubilej. Od boljševiških oblasti je moral veliko pretrpeti. Večkrat je bil zaprt, naposled pregnan v Sibirijo. Tudi tukaj ni miroval kljub svoji visoki starosti. Bil je edini katoliški duhovnik v severnem delu Sibirije. Od vseh' strani so prihajali k njemu verniki vzhodnega in zapadnega obreda in on jih je tolažil ter jim delil svete zakramente: spovedoval jih je, obhajal, poročal, otroke krstil i.J. Umrl je v siromaštvu. Ni bil pokopan po katoliškem obredu, ker ni bil nobenega katoliškega duhovnika. Gospod je svojemu zvestemu mučeniškemu > užabniku dal k -no večnega življenja.
Katoliško gledališče v Newjorku. — Katoličani v Zedinjenih državah Sev. .Amerike se borijo zoper slab tisk, slab kino in slab« gledališče z dvojnim orožjem. Prvo je obraiubn<> 'ter se imenuje bojkot: ne naročiti ali citati slabe knjige, slabega lista, ne obiskati gledališč, kjer se predvajajo nemoralni filmi ali predstavljajo grde, pohujšljive, zapeljive gledališke igre. Drugo orožje je ne samo obrambno, ampak obenem napadalno, in to je: katoliška knjiga, katoliški časnik, katoliški kino, katoliško gledališče. V mestu Nevvjorku se je ustanovilo posebno društvo, ki ima namen, da sezida v tem ogromnem mestu veliko katoliško gledališče, v katerem se bodo predstavljale samo takšne igre, ¡ki so popolnoma v skladu s krščansko resnico in katoliško moralo. Ameriški katoličani se torej ravnajo po starem preizkušenem načelu: Varuj se hudega, delaj dobro! Proč z nekrščan-skim tiskom, kinom in gledališčem! Vsestransko podporo ¡katoliškemu listu, filmu in gledališču!
NOVIČK
Osebne vesta.
Župnik Ivan Ivane f. Iz celjske bolnice je došla žalostna vest, da je tamkaj preminul dne 14. septembra t. 1. g. Ivan Ivane, župnik na Sladki gori. Blagopokojni se je rodil leta 1873 v Rajhenburgu in mašniško posvečenje je prejel v Mariboru leta 1898. Rajni je bil dober duhovnik, gostoljuben ter. priljubljen povsod, kjer je pastiroval. Blagega gospoda ohranimo v hvaležnem spominu in molimo za njegov dušni blagor!
Nesreče.
Avtomobilska nesreča. Na cesti pri Skorbi pri Ptuju se je pripetila dno 11. septembra predpoldne težja avtomobilska nesreča. Avto Schel-Benzin jej
vozil iz Ptuja proti Mariboru. V Skorbi je opazil šofer, da teče preko ceste mali otrok. Da ga ne bi povozil, je zavil na drugo stran ceste. Za o^-okom je že bila v hipu izogiba mati in tudi tej se je ognil šofer s tem, da je zavil avtomobil. Vsled prenaglega z-vijanj se je avto prevrnil narobe. Šofer in njegov spremljevalec sta dobila pri preikucu take poškodbe, da so ju odpremili v bolnico v Ptuj.
Poln vagon zgorel. V noči 13. t. m. je
zgorel na progi med Pragerskem in Racami italijanski vagon, naložen z juto, in je bil namenjen v Upice na Češkoslovaško. V vagonu je bilo 81 bal jute iz Trsta. Ob izbruhu požara je pospešil strojevodja vožnjo in preprečil, da se ni ogenj razširil še na druge vozove. Na postaji Rače so goreči vagon odpeli in ga porinili na stranski tir. Naša železniška uprava utrpi poleg vagona še 60 tisoč Din škode za uničeno juto. Ogenj je nastal ali vsled iskre iz lokomotive, ali pa je padel cigaretni ogorek pri nakladanju jute med bale in se razvnel počali.
Več previdnosti pri kožubanju. Pri
Sv. Miklavžu na Dravskem polju je upe-pelil ogenj v noči gospodarsko poslopje posestnika Ivana Herga. S poslopjem vred je zgorela tudi krma in znaša škoda 80.000 Din, zavarovalnina samo 20 tisoč Din. Ogenj je izbruhnil na skednju, kjer so zvečer kožuhali koruzo in je padel najbrž kak neprevidno odvrženi cigaretni ogorek med lupine, ki so se pozneje vnele in je prišlo po neprevidnosti do tako znatne škode.
Ogenj uničil dvoje poslopij. V Sobotah na Sladki gori je uničil ogenj dvoje poslopij v bližini rezervoarja, iz katerega je napeljan vodovod na Sladko goro in Polže.
Težka nesreča posestnika. S krompirjem naloženi voz je šel dne 12. t. m. preko Vinka Dole^a, posestnika v vasi Medvece pri Pragerskem. Omenjeni je gnal kravo v sosedno vas. Med potjo je srečal s krompirjem naložen voz, katerega se je krava ustrašila, zbezlja-la in gospodar je prišel pod voz. Težko poškodovanega so spravili v ptujsko bolnico.
Smrtna železniška nesreča. Pri De v.
Mariji v Polju pri Ljubljani se je zgodila dne 11. septembra železniška nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi delavca Ferdinanda Volk. Kljub zaprtim zatvornicam je hotel omenjeni prekoračiti v vsej naglici železniško progo. Pri teku preko tira ga je zagrabila lokomotiva mariborskega potniškega vlaka in ga je vrgla s tako silo ob nasip, da je obležal pri priči mrtev.
Avtomobilska nesreča. V vasi Hlebce blizu Lese na Bledu je zadel avtomobil g. Stanka Žirovnika na ravni cesti ob debel oreh. V avtomobilu je bila gdč. Engel iz Zagreba in še en Nemec. Oba sta se vračala z Golnika na Bled. Gospodično je vrgel sunek iz vozila in je priletela na cesto. Pri padcu se je poškodovala na rokah in nogah in najbolj opasno pa je, ker si je prebila lobanjo.
Usodepolno trčenje dveh avtomobilov. Med Vrhniko in Logatcem sta trčila z vso silo skupaj avtomobil ljubi j.
mesarja Jarca in italijanskega trgovca Russo Letiera, ki se je vračal s svojo ženo ter dvema otrokoma iz letovišča v Avstriji v domovino. Pri trčenju je bil Jarc lažje poškodovan, težko pa italijanski trgovec ter njegova žena, le otroka sta ostala nepoškodovana.
Novo izdajo bankovcev po 100 D pripravlja naša Narodna banka. Določene so že osebnosti, ki bodo dale podpis na te nove bankovce.
Razne novice.
Jesenske konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru se vršijo v nedeljo dne 23. septembra t. 1., ob 14. uri popoldne. Vsi ljubitelji lepih muropoljskih konj in konjskega športa dne 23. septembra na Mursko polje.
O nadlogi divjih prašičev po Gorjancih se pritožujejo kmetje, ker jim ta nadloga v bolj hribovitih legah uničuje koruzo in sploh vse, kar je na jesen na polju.
Židje v Jugoslaviji. Po zadnji statistiki živi v Jugoslaviji 68.485 Židov. Od teh je 34.500 moških in 33.900 žensk. Največ Židov živi v Beogradu, kjer jih je 9500, in v Zagrebu, kjer jih je 8300. V Varaž-dinu jih je 1400. V Sloveniji jih je okrog 400, od teh največ v Slovenski Krajini in v Mariboru, kjer jih je okrog 100. Večina vseh Židov je zaposlena v trgovini, namreč 9000. Koncem leta 1933 je bilo na univerzah vpisanih okoli 700 Židov, na gimnazijah pa okoli 3300, na ljudskih šolah pa še okrog 4000. Iz tega se vidi, da študira ogromna večina vseh židovskih študentov na visoki šoli. Visoko število židovskih dijakov ter visoko število židov v izobraženih poklicih dokazuje, da se godi Židom v Jugoslaviji naravnost izborno. Saj gotovo ni nobenega okraja v Jugoslaviji, ki bi imel pri 60.000 prebivalcev 9000 trgovcev in 700 visokošolcev. V Mariboru, ki ima v Sloveniji izmed večjih krajev največ Židov, so imeli leta 1460 že 11 hiš notraj-nega mesta. Te so bile last osmerih židovskih posestnikov. Malo preje — krog leta 1410 — pa so tvorili židje v Mariboru 15—20% vsega prebivalstva in jih je bilo takrat v Mariboru okrog 1000. Svojo molilnico so imeli v poslopju, kjer j c sedaj komanda mestne policije. Začetkom leta 1497 so bili vsi židje izgnani iz Štajerske in Koroške in s tem tudi iz Maribora. Leta 1870 pa je bilo v Mariboru spet že 200 židov in leta 1931 že 80, danes pa jih je okrog 100 in igrajo v gospodarstvu veliko vlogo kot lastniki velikih trgovskih in industrijskih podjetij.
Pojasnilo. V številki od 5. septembra smo objavili novico 'iz ptujske okolice, da so napadle čebele kure ter psa in oboje tako opikale, da je poginil pes in kure. Pri nas se je oglasil F. Kancler, čebelar iz Brega pri Ptuju, in nam pojasnil, da napada na Hertiševe čebele, psa in kokoši nikakor niso zakrivile njegove čebele, ki so bile in so predaleč proč od prizadetega čebelnjaka.
Stavite loterijo in — zadenete. Kolika radost! In če ne zadenete, kar se največkrat zgodi? Kaj potem? Razočaranje in jeza. Prihranite si raje srd in ne »igrajte se s srečo' Tudi pri perJu ne. Preizkušeno Zlatoropova
milo Vas nikdar ne bo razočaralo. Pri njem je treba, da ostanete. Zlatorogovo milo je vsesplošno priljubljeno radi svoje velike čistilne moči in radi svoje izdatnosti. Resnica je, kar trdi ljudski glas: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« Priporočamo ga tudi mi!
Jesen je tu in z njo hladni dnevi. Preskr-bite si pravočasno toplo pletenino, ali pa si preskrbite volno, da si sami izdelate najpotrebnejše. Po nizkih cenah dobite vse vrste pletenin in volne v Trgovskem domu Steir-mecki v Celju.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« gren-čice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa.
Čitanka za prvi razred. Dosedaj vpeljana Wi-drova čitanka za prvi razred je pošla. Na razpolago je še Majcenova »Prva čitanka«. Priporočamo vsem šolskim vodstvom, da naročijo to knjigo, katere cena ,'e samo 5 Din. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Stvarni pouk v prvem razredu. Strokovnja-ška knjiga, ki jo potrebuje vsak učitelj, kateri uči v prvem razredu, je še nekaj izvodov na razpolago. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Križ na Donački gori. V spomin 19001etnice odrešenja naj stoji križ na Donački gori. Kupujte razglednice tega spomenika in knjižico: »Ob solnčnem vzhodu«, ki jo je spisal dr. Mer-har. Razglednice so po 1 Din, knjiži-ce po 5 Din. Čisti dobiček gre za spomenik. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Nova knjdga za duhovnike in voditelje Marijinih družb. Srečko Gregorec, Per Mariam da Jesum. Din 45. Knjiga obsega do G0 govorov o Marijini družbi in za Marijino družbo. Govori so v celoti nakazani, da ni treba ničesar drugega, kaki samo to v roke vzeti. Gospode duhovnike vabimo, da si knjigo čim pr ja naročijo potom Tiskarne sv. Cirila,, v Mariboru.
Obžalovanja vredni slučaji.
Še ne povsem pojasnjen umor. Zadnjič smo poročali, da je umrl v Budini pri Ptuju vpokojeni ravnatelj ptujske mestne hranilnice, g. Ivan Kasper. Rajni je stanoval v vili, v kateri je bil izvršen dne 14. septembra ob 2. uri po polnoči vse obsodbe vreden zločin umora. Po smrti g. ravnatelja je prebivala v vili 261etna služkinja Terezija Kostanjevec. Omenjena se je podala v četrtek dne 13. reptembra zvečer na kožuhanje k sosedu Megliču. Pozno v noči sta spremila Terezijo domov v vilo njena brata 281etni Anton in 31-letni Franc Kostanjevec v družbi drugih fantov. Brata sta šla s sestro v vilo, v kateri so zažarele krog pol ene čez polnoč električne luči in so svetile do pol dveh. Naenkrat je odjeknil iz vile strel in temu je sledil obupen krik. Kmalu zatem so se oglasili na cesti klici: »Roparji, roparji!« Krojaški mojster Rajh je odbrzel po orožni ke, ki so bili koj na mestu in so našli Terezijo Kostanjevec v mlaki krvi tei v zadnjih izdihijajih. Sodno raztelesc nje je ugotovilo, da je bila služkinja ustreljena od zadaj. Krogla je šla skozi pleča, udarila v leva pljuča in jil raztrgala. Orožniki so zaprli oba bra ta ustr?}iev>?. Ir. trd!1'»., da je držal An-
ton pokojnega ravnatelja nabiti samokres v rokah. Orožje se je sprožilo in zadelo smrtno sestro. Zadevo bo že pojasnila preiskava. Pokojni Kasper je bil znan kot premožen.
Obešenega so našli dne 16. septembra na stanovanju v Melju v Mariboru 231etnega učiteljiščnega abiturijen-ta Franca Rosner.
Kradel pod krinko potnika. Mariborsko sodišče je imelo dne 11. septembra opravka s 301etnim brezposelnim monterjem Jožefom Gril iz Ilamborna v Nemčiji. Gril je živel nekaj časa s svojo družino v Mariboru in je nastopal kot potnik. Po hišah po mestu je ponujal v nakup razne predmete in pri tem poslu se je ogledoval po stanovanjih, ki bi bila prikladna za vlome. Z Grilom je romalo iz raznih stanovanj vse, kar je bilo količkaj vredno. Gril ima že vse polno tatvin na vesti iz Avstrije in je bil posebno na delu okrog Gradca. V Mariboru so ga obsodili na 3 leta ječe.
Obsodba radi uboja sestre. Lani 29. decembra je ubila v Dragučovi blizu Sv. Marjete ob Pesnici 591etna posest-nica Terezija Pristovnik svojo gluhonemo sestro Antonijo. Popolnih dokazov za krivdo obdolženke ni bilo in ra-
Naš škof dr. Ivan Tomažič je bil duša nad vse veličastnega evharističnega kongresa v Mariboru od 7. do 8. septembra 1934.
di tega je bila obsojena od mariborskega. sodišča dne 14. septembra na 1 leto zapora.
Mlad človek pod vlak. V bližini postaje Radohova vas na Dolenjskem je naletel progovni nadzornik med tračnicami na moško truplo brez glave, ki je bila odrezana od lokomotive. Orožniki so pri prveiii pogledu ugotovili, da je neznanec, ki je star nad 25 let, samomorilec. Nesrečneža ni poznal niikdo v bližnji okolici. Mladi moški je bil lepo oblečen in je imel na nogah črnolaka-ste čevlje.
Z noži so obdelali neznanci pri nočnem napadu 241etnega hlapca Antona Perneka iz Janeževcev pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Težko ranjenega so spravili v bolnico v Ptuj.
Dva vlomilca pobegnila iz jetnišnice. V precej temni ter viharni noči sta pobegnila iz jetnišnice ljubljanskega sodišča vlomilca: Anton Anžur, star 39 let, doma iz Gaberja pri Litiji, in Jožef Centa, star 27 let, rodom iz Želimlja. Prvi bi bil dajal odgovor te dni radi vlomov v okolici Litije, drugi je že bil obsojen na 3 in pol leta robije radi vloma v trafiko v Ljubljani. V celici, iz katere sta pobegnila, je bilo še 6 drugih. Z žagico sta prepilila omrežje, ga upognila in ko so drugi sojetniki spali, sta se spustila po razrezani rjuhi iz I. nadstropja na dvorišče, od tam sta skočila na leseno streho in na cesto. Pobeg jima je uspel, ker sta še bila oba v civilni obleki. Kmalu po pobegu že obeh večkrat predkaznovanih je bil iz-
Procesija z Najsvetejšim na evharistič' nem kongresu v Mariboru.
vršen poskus vloma v skladišče tovarnarja Mergenthalerja v Mostah. Begunca bi se rada dokopala s pomočjo vlomov do sredstev za pobeg v Avstrijo nekje na Gorenjskem. Za obema je iz« dana tiralica.
Tihotapka, vlomilka in celo roparica! Pred sodniki v Ljubljani sta dajala 11. septembra odgovor 341etna sejmariča in tihotapika s saharinom Francka Sluga in njen pomagač 30fetni Ferdinand Plavša. Letos dne 8. februarja je^drla Slugov a v Logu pri posestn-iku V id ma/ rju. Odnesla mu je poteg drugih %red-metov hranilno knjipoo z vlogo ¿3400 Din. Februarja letos nagovorila po-magača Ferdinanda|i|lavša na javršfcj tev roparskega napada na Marijo Br« var, kateri je poprej1 prodala 5 kg sa-j harina. Ropar sik i napad sta.iz.vedt a oba omenjena letos dne 28. februarja v gozdu na cesti iz Podzida proti Št. Gotar-du v Črnem grabnu. Plavša je napadel Brvarjevo, ki je imela v košu 5, kg odi Slugove kupijenega' saharina. Žensko je sunil v obcestni jarek in jo je.še"udaril s palico preko glave, ter ji odvzel saharin. Francka Sliiga je k-šeftarila naokrog po sejmih, tihotapila saharin in
^Sj
Mariborska stolna cerkev, pred katero; so se posvetili Lavantinci presv. Srcu,
Skupina kolesarjev v procesiji na ma-j riborskem evharističnem kontiresu.
Pogled na Maribor, kjer se je vršil evharistični kongres
je kradla, kjer J le mogla. Ljubljansko sodišče je obsodilo Slugovo na dve leti ječe, njenega pomagača na eno leto.
Klobuk jih je izdal. Franc Miklavčič, posestnik v Mišjem dolu pod Primsko-vim na Dolenjskem, je prodal na sejmu v Šmartnem pri Litiji vole za 5000 Din. Možakar se je odpravil že pozno proti domu. Med potjo so se mu pridružili 3 moški. Četvorica je krenila v dve krčmi. Ceho je plačeval srečni sejmar Miklavčič. V zadnji gostilni so opazili neznanci, da ima Miklavčič v listnici jur-je in so se odpravili na videz proti domu, predno je ostavil Miklavčič krčmo. Slednjič jo je mahnil tudi sejmar proti domu skozi gozd. V šumi med Temenico in Pustim Javorjem so planili nad njega trije moški in so ga začeli neusmiljeno obdelavati z roparskim namenom. Ko je slednjič napadeni uvi-del, da bi mu znalo iti za življenje, je ponudil tolovajem denar in so se raz-gubili. Miklavčič je pobral na tleh klobuk in se zavlekel do doma, kjer je opazil, da je prinesel od napada povsem tuje pokrivalo. Po tem .tujern klobuku so pričeli orožniki pogon za roparji, jih kmalu odkrili in oddali v zapore v Višnji gori. Pri enem od napadalcev so naleteli na Miklavčičev klobuk. Ce bi ne bilo došlo pri napadu do neprostovoljne zamenjave klobukov, bi ne bila izsleditev tako nagla.
Vlom v občinsko blagajno in v krčmo. Na Vrhniki pri Ljubljani je bil izvršen v noči na 11. september vlom v železno . občinsko blagajno in je odnesel vlomilec 800 Din. V isti noči, od istih je bilo vlomljeno v istem kraju v krčmo pri »Lovcu«. Vlomilci so se dobro najedli, napili, odnesli nekaj cigaret in dve kolesi,
*
Črensovci. V dveh dneh so naši zvonov: štirikrat oznanjali farnikom, da imamo štiri 2nrliče. To pot je bila smrt neusmiljena in je
pokosila štiri mlada življenja. Poleg malega otroka na Gornji Bistrici j j smrt uničila tri bitja v najilepših letih. V Črensovcih je umrla kot žrtev materinstva mlada žena logarja Hozjana. Popoldne je pekla še kruh, ponoči je porodila in kmalu po rojstvu izdihnila svojo blago dušo. Zapušča male otročiče. — Isti dan, to je v torek, je umrl na Gornji Bistrici 201etni mladenič, poln življenja, Vučko Jožef. Imel je grižo, ki se vedno bolj širi po naših vaseh, ponoči je velikokrat šel iz tople postelje na hladen zrak, prehladil se je in podlegel kruti smrti. Umrl je lepo spravljen z Bogom. Po dobro opravljeni spovedi je prejel vse zakramente za umirajoče n par minut po odhodu dušnega pastirja je vdan v božjo v1.'} izdihnil. Malokatero oko je ostalo ob pogrebu suho. Mati je tudi bolana in leži v Soboti in ni videla svojega mrtvega sina. Pogreba so se udelež la dekleta iz Gornje Bistrice v belih oblekah s prižganimi svečami v rokah. Mladina mu je grob zasula s cvetjem. — V sredo dne 12. t. m. pa je umrla v Žižkih Ške»rgetova Olga v 17. letu starosti. Ker je bila že po naravi slabotna, jo je zavratna bolezen jetika hitro uničila. Bolezen je prenašala z Jobovo potrpžlji vostjo, vdana z vsem srcem v voljo božjo. Bila je večkrat previdena, zadnjikrat na Marijin praznik dne 8. t. m. Živela je res svetniško življenje in skoraj gotovo ni zgubila nikdar posvečujoče milosti. Tarnala je nad mladino, ki da ne služi Bogu, temveč užfva le posvetno veselje. Obljubila je, da bo molila za svoje starše, sorodnike, dušne pastirje, ko bo pri Očetu v nebesih. Umrla je pri popolni zavesti in gotovo se že raduje v nebesih in prosi za svoje drage domače, ki so v bolezni mnogo z njo trpeli, posebno mati, ki ji je vsako najmanjšo željo izpolnila. Pogreba se je udeležila poleg obeh domačih gg. duhovnikov Marijina družba in mnogo drugih, zlasti mladine. Za križem so nesle deklice lepo krono s križem na vrhu i.n več vencev. Cvetja smo ji nasuli v grob, še molili za njeno dušo, grob Se je zaprl in mlade, svetniške Olge ni več. — Naj bo vsem Bog milostljiv sodnik, naj počivajo v miru! Vsem domačim pa naše sožalje!
Srednja Bistrica. Ilren Matija je najel kosce in odšli so čez Muro kosit otavo. Ko smo po-
kosili in se odpravljali domov, pride k nami nek moški iz Mote pri Ljutomeru. In začne? »No, vi Prekmurci, ali bi kupili pleve?« Eden izmed koscev: »Nam nej trbej, pa mi pozvemo doma, či kdo niica, samo ceino moremo znati.« »Če bo kdo niica, povejte njemi, ka dam re-: šeto za eden ranjški«, pravi Štajarec. Ker že smo večkrat slišali od Štajercev, da smo mi »zabiti « Prekmurci, se je naš »prefrigani« ko-* sec oglasil in poskusil Štajerca: »Ja tak ne-i de, pri nas pleve koštajo 75 par rešeto.« Šta-i jerc pravi odločno: Tak pa je nemrem dati, to je prefal, če čete za eden ranjški, falej ne dam.« Naši so se šd nekaj časa pogajali, pa tujec ni hotel privoliti, da bi prodal rešeto plev za 75 par in je odšel. Čez nekaj dni je res eden naših posestnikov kupil pleve po 50 par in tako so »zabiti« Prekmurci Štajerce »na-biksali«.
Črensovci. V četrtek dne 13. septembra js letelo črez našo občino več letal proti severnozapadni strani. Gotovo so bili to aero-i plani, ki tekmujejo po Evropi. Prvi je priletel ob 12. uri in 17 minut in je letel zelo nizko in z veliko brzino. — Pokopališče na Gornji Bi-: strici bo v kratkem povečano, ker je že itak zelo potrebno. Isto bi naj občina naredila na' Srednji Bistrici. — Na šolo v Srednji Bistrici je imenovana še ena učna moč. — Če kdo ne dobiva redno »Slovenskega gospodarja«, naj to takoj sporoči upravi ali pa pove domačemu g. kaplanu. Širite »Slovenskega gospodarja«, do danes je v naši fari 97 naročnikov, kar je že zelo lepa številka.
Sobota. Že večkrat smo na tem mestu po-vdarjali potrebo popolne gimnazije. Da nam je popolna gimnazija res potrebna, naj služi kot dokaz veliko število učencev nižješolcev. Letos se jih je namreč vpisalo 317, a žal, višje-šolci morajo odhajati daleč v večja mesta, kar je zelo težavno. Nekateri pa morajo radi materialnih težkoč ostati kar doma. — Letošnje šolsko leto se je salezijanski zavod »Mar-, tinišče« tako napolnil, kakor še nobeno leto, odkar obstoja. Saj ima 120 dijakov. Ker imajo mnogo dijakov, so morali preurediti oziroma. povečati kapelico in preseliti kuhinjo.
Turnišče. Žalostno so zvonili v pondeljek in torek dne 10. in 11. t. m., preteklega tedna naši mrtvaški zvonovi ter prepevali poslovilno
Grcb, katerega so 141-krat odprli.
Gospa Gibson je umrla 12. avgusta leta 1793 v angleškem mestu Sutton. V testamentu je izrazila željo, naj odpre njeno grobnico vsako leto 12. avgusta župnik iz Sut-itona. Do letošnjega 12. avgusta so odprli grobnico 141krat. Le enkrat od leta 1793 se je zgodilo, da je župnik pozabil na izpolnitev v oporoki izražene želje. To se je zgodilo pred 3 leti, ko se je mudil svečenik na potovanju. Minuli mesec je tudi odprl dušni pastir grobnico, je pregledal 4 krste rodbine Gibson in je opravil molit- e, Grobnica je iz leta 1773 in je bila po pogrebu Marije
Januš Goleč:
10
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Dalje.
Člani odpreme so bili določeni kmalu. Družbo je zastopal osebno v finančnem oziru Daviš Graliam. Dolgo so iskali zdravnika. Nobeden Amerikanec ni maral v malarične in tudi sicer nevarne brazilijanske pokrajine z neznosnim podnebjem. Na moje veliko veselje se nam je priključil po daljšenm poizvedovanju ter oglašanju po časopisih rajhovski Nemec dr. Maks Donner. V strokovnem oziru sem bil zastopnik za rude jaz in še trije preizkušeni vestmani ali stezosledniki; bili so že pri večjih ekspedicijah kažipoti in stražarji osebne varnosti za slučaje nepredvidenih nevarnosti od napadov od strani človeka in divjih zveri. Za voznike, gonjače in nosaee smo nameravali najeti proti dobri odškodnini domačine iz zadnje železniške postaje v Braziliji, odkoder so hoteli s ikaravano proti našim ciljem. Tamkaj bi nas naj čakale po predhodnem pismenem naročilu krepke ter za on-dotne brezcestne kraje prikladne volovske vprege in za nas jezdni ter konji nosači. Preskrbeli
smo se z vsem potrebnim v Los Angeles po navodilu treh vestmanov, ki so znali, kaj je treba vzeti na pot skozi brazilijansko divjino ter pragozd.
Proti koncu novembra 1925 smo se ukrcali v San Pedro, se prepeljali skozi Panamski prekop in bili v začetku decembra 1925 v obmorskem glavnem mestu Rio de Janeiro. Mesto je veliko, moderno in glede mičnosti lege južnoameriška posebnost. V Rio de Janeiro smo se mudili dobrih 14 dni. Ogledali smo si vse zanimivosti in poizvedeli po možnosti o vseh neprir likah ter nevarnostih, ki nas čakajo na daljni poti do zlatega cilja.
Iz Rio de Janeiro sva obiskala zdravnik In jaz po železnici brazilijansko mesto Sao Paulo, v ikojega bližini se nahaja celemu svetu znani kačji vrt Butantan. Tamkaj je največji zavod za pridobivanje seruma ali cepiva proti kačjemu piku. Pri nas v Evropi so bile med vojno glavna nadloga uši, v Braziliji so kače. Kdor hoče živ prekoračiti brazilijanske pokrajine, mora biti dobro založen s cepivom proti kačjemu strupu. Omenjeno cepivo sva se namenila kupovat z zdravnikom v Butantan in radi tega ne bo od-* več, če beležim nekaj več o na prvi pogled res groznem kačjem vrtu.
pesem svoji dobri znanki Klari Raščan, ki je	davski dekan g. Jerič ob asistenc: štirih gg
nas zapustila v cvetu mladosti. Kako je bila	duhovnikov. Naj ji bo lahka zemlja, vsem di>
pokojnica priljubljena, pričajo številni venci	mat i m in sorodnikom pa naše prav iskreno
in mnogo ljudi, ki so jo spremili na zadnji	sožaljel poti. Pogrebne obrede je opravil dolnjelen- — —
DoloCilcv cen lefoSnlemn vinskemu mostu.
Javna tajnost je, da določajo cene vsakoletnemu vinskemu moštu vele-trgovci z vinom, restavraterji in gostilničarji, ne pa, kakor bi bilo pričakovati, vinogradniki-producenti sami. To dejstvo povzroča, da so vsakoletne cene vinskega mošta naravnost sramotne. Veletrgovci z vinom, restavraterji in gostilničarji, vsaj po veliki večini, nimajo niti najmanjšega pojma, koliko da stane producenta vina obdelovanje vinogradov. V raznih vinorodnih pokrajinah naše države je obdelo-j^anio vinogradov različno. Tako glede stroškov to glede trpljenja pri delu. V Dalmaciji, v Banatu in še pq drugod je obdelovanje vinogradov radi kliiha-tičnih in terenskih razmer enostavnejše in torej ceneje, kakor je v Sloveniji. Vina, pridelana v raznih pokrajinah, so pa tudi kaj različne kakovosti. Vina, pridelana v Dalmaciji, v Banatu, v Južni Srbiji itd. se nikakor ne dajo istovetiti z vini, ki se pridelajo v svetovno znanih ijutomersko-ormoških vingradih in v Slovenskih goricah; ne dajo se primerjati z vini, ki se jih pridela v Halozah, na Bizeljskem, ali pa tudi na Dolenjskem.
Ne gre torej, da bi se cene letošnjemu vinskemu moštu, pridelanem v Sloveniji, določile na podlagi cen, ki so jih določili veletrgovci z vinom v Dalmaciji in v Banatu in ki so po večini sami židovi — velekapitalisti Nemci, Madžari in Italijani.
Razni veletrgovci z vinom v Sloveniji trobijo sedaj pred trgatvijo po svojih agentih in mešetarjih v svet, da letošnjega vinskega mošta ne bodo dražje plačevali kot po 2 do 3 Din za liter.
To baje radi tega, ker dobijo po isti ceni in še ceneje vinski mošt iz Banata. Dobro, naj pa ti veletrgovci z vinom naročijo vinski mošt in vino iz Banata in naj ne delajo nereelne trgovine, ki se, kakor je ugotovljeno, godi na način, da se kupi ceneje blago iz Banata ter se reže z vini bolje kakovosti in spravlja v promet kot Ljutomerčan, Haložan in Bizeljčan itd. To ni dovoljeno po zakonu o vinu z dne 9. 12. 1929. Vsaj v taki meri in v takem obsegu ne, kakor se to vrši, Tozadevna točka v zakonu o vinu se glasi: »Prepovedano je mešanico raznih vin označiti po predelu ali vrsti grozdja, ako v mešanici ni najmanj 50vina iz tistega kraja, ali od tiste vrste grozdja, po kateri se ta mešanica imenuje.« Ugotovljeno je, da »S v Slovenijo uvaža na vagone vina iz Banata, ki gre v promet pod drugimi imeni. En primer, kako da se vrši rezanje vin v nekaterih veletrgovinah z vini: Kupi se tri vagone cenenega vina iz Banata in en vagon iz bivše Štajerske, recimo Ljutomerčana. Rezultat tega je: štiri vagone Ljutomerčana! Na te in slične načine nastane z banaškim vinom krivična konkurenca kvalitetnim vinom v Sloveniji. V splošnem se imenuje tako ravnanje goljufija. Pošteni restavraterji in gostilničarji v Sloveniji bodo storili prav, da naročijo potrebne množine vin, ki jih rabijo, le pri domačih vinarskih zadrugah, ki so po svojih pravilih primorane kupovati le pridelke svojih članov vinogradnikov, ali pa naravnost pri producentih, če belo hoteli zadovoljiti svoje goste z pristnimi domačimi vini..
Letos ne bo prirastlo v Sloveniji ve-
liko vina, bo pa to, kar bo, osobito v, krajih, kjer ni bilo toče in kjer niso bili nalivi meseca avgusta preveliki, izborne kakovosti, da, pridelalo se bo vino iste kakokovsti, kakor se je pridelalo leta 1834, to je točno pred 100 leti, če se bo le količkaj počakalo s trgatvijo.
Vinogradniki-k-metje naj ne ponujajo letošnjega vinskega mošta za slepo ceno, ampak naj zahtevajo za vinski mošt najmanj za liter sledeče: od 16 do 17 stopinj sladkorja Din 3.50 do 4, od 17 do 19 stopinj Din 4.50 do 5, od 19 do 20 stopinj Din 5.50 do 6. Za sortirani vinski mošt in za vinski mošt z nad 20 stopinj sladkorja pa se naj zahteva najmanj 6 Din.
Te cene nikakor niso pretirane, ker krije z njimi producent komaj svoje obdelovalne stroške. O kakem čistem dobičku tudi pri teh cenah ni niti govora. Nikakor ne gre, da bi zaslužila le veletrgovina z vinom, nič pr vinogradnik, ki ima delo in brigo skozi vso leto.
Dolžnost merodajne državne oblasti je, promet z vinom natančno kontrolira'glede' kakovosti vin. Tako izvedena natančna kontrola bo veliko W}fr pomogla, da se huda gospodarska kriza v vinorodnih krajih Slovenije vsaj nekoliko ublaži. Vinogradnik-produ-cent v Sloveniji naj daje svoj pridelek" po isti ceni, kakor vinogradnik v Banatu, ki ima več kot trikrat manj dela in več kot trikrat manjše stroške pri obdelovanju vinogradov ter pridela vino mnogo manj vredne kakovosti? Tako to ne sme biti!
V nebo vpijoč a krivica se godi in se bo godila vinogradnikom v Sloveniji, če se pomisli, da se vino v gostilnah in restavracijah toči po 14 do 18 Din in še dražje, kupoval pa bi se naj vinski mošt po 2 do 3 Din! To je krivica, ki mora živo zadeti kmeta-vinogradnika v Sloveniji. Vsled tega se merodajnim državnim oblastem, ki tako lepo in zelo. strogo zaukazujejo termin trgatve,
Brazilija v Južni Ameriki je komaj eno šesti nko manjša kakor cela Evropa, a je še danes po pretežni večini neraziskana. Moram pa priznati, da je Brazilija nepopisno lepa ter rodovitna pokrajina. V južnoameriškem paradižu, kar se tiče rodovitnosti, co tako razmnožene strupene kače, kakor najbrž nikjer drugje na svetu. Očividci pripovedujejo, da je po nekaterih brazilijanskih krajih kač liki peska ob morski obali. Na tisoče in tisoče ljudi pomrje v Braziliji letno vsled kačjega pika, ali pa morajo prenašati bolečine, o kakoršnili mi Evropejci niti pojma nimamo. Dolgo je trpelo, predno so odkrili, kako si pomagati proti kai.iemu piku. Še le kačjemu vrtu v Butantanu je uspelo, da je znašel po dolgotrajnih poskusih cepivo, ki je danes sigurno protizdravilo proti kačjemu piku.
Posestniki ali farmerji iz notrajnosti Bra-rilije pošiljajo v posebnih zabojih v omenjeni zavod strupene kače. Kot plačilo za pošiljatev prejmejo cepivo proti kačjemu piku.
Po kačjem vrtu lazi povsem prosto na tisoče in tisoče strupene golazni. Čuvarji vrta oblečejo usnjato obleko in vzamejo v roke zakrivljene palice. V tej napravi se podajo nad kače. S palico pritisne golazen k tlom, s palcem in kazalcem jo prime trdno za vrat.
Pomagač pomoli razjarjeni kači pred glavo beli robec. Kačakavsne po robcu in v trenutku, ko odpre žrelo za pik, jo stisne oni, ki jo drži, še močneje za vrat. Pomagač podrži pod strupena dva zoba posodico, v katero kane strup. Na ta način od raznih kač dobljeni strup je debelo tekoč sok rumenkaste barve; od drugih kač je zopet brez barve ali pa mlečnato bel.
Posušeni kačji strup ubrizgavajo po stotin-kah miligrama: konjem, ovcam in govedi. Žival dobi vsak dan več v kri kačjega strupa. Na ta način se spremeni kri konja, ovce ali goveje živine v protistrup proti kačjemu piku. Popolnoma proti kačjemu strupu zavarovane in neob-čutne živali zakoljejo, jim vzamejo kri in ta je sigurno učinkujoče sredstvo proti kačjim pikom.
Vsak bolj kulturen Brazilijanec nosi pri sebi steklenico s kačjim protistrupom in majhno brizgal no.
Kačerejni zavod v Butantanu je za brazili-janske prebivalce neprecenljivega pomena.
Treba še povdariti, da usmrti kačji strup vsako živo bitje in tudi kačo. Za usmrtitev najbolj strupene brazilijanske kače klopotače je treba toliko kačjega strupa, da bi lahko z njim smrtno zastrupili 10 drugih kač, ali 25 krav, ali 60 konj, 600 kunčkov ali 300 golobov.
Gibson prvič zapečatena. Šele tedaj, ko bo umrl zadnji član rodbine Gibson, bo ostala grobnica za zmiraj zaprta in ključ bodo vr-gli po določbi oporoke v reko Jordan. Omenjena Angležinja je napravila na prvi pogled čudno oporoko radi tega, ker je ob času njene smrti cvetelo izropanje grobnic. Po ljudskem pripovedovanju bi naj živela; v grobnici krastača, katero nakrmijo vsako leto enkrat.
Dober govornik
izgovori na uro 0000. do 7000 besed.
Najbolj divje živali
postanejo na morju krotkejše.
priporoča, da bi tudi glede cen vinskega mošta zavzele primerno stališče v prid vinogradnika, da ne bo ta izročen V milost in nemilost raznim trgovcem
in špekulantom z vinom, njih agentom in mešetarjem.
To bi bila najboljša zaščita kmeta-vi-nogradnika . . .
Katoliške mladenke, organizirane se!
Ta klic se ne razlega v naši Sloveniji, marveč v oddaljeni Belgiji. Belgijci so praktični ljudje, ki dobro vedo, da ni mogoče posameznika zajeti in pridobiti za delo z besedičenjem, marveč samo z organizacijo. Društvo je vzgoja človeka, osobito mladega človeka za delo. Kdor to šolo zanemarja, ne bode nikdar imel smisla in sposobnosti za delo v javnosti po verskih načelih. Moč belgijskega katolicizma je v organiziranem ljudstvu. Vse vrste organizacij so v Belgiji zastopane ter delajo v slogi na skupen cilj katoliškega življenja. Prelepa je belgijska katoliška mladinska organizacija, po kateri danes Belgija prednjači drugim katoliškim narodom. Ni omejena le samo na mladeniče, marveč se vedno bolj razširja med žensko mladino. Zveza katoliških mladenk v Belgiji, ki šteje nad 80.000 članic, je imela letos poleti veliko zborovanje v Bruslju. S 30 posebnimi vlaki se je pripeljalo v Bruselj 50 tisoč katoliških deklet. Zbori, ki so se vršili po cerkvah in izven cerkve, zlasti veličastni sprevodi, so nudili sliko pestre raznoličnosti in zbrane vzajemnosti. Bila so zbrana dekleta vseh stanov: kmetska in delavska dekleta, mladenke Lz obrtniškega stanu, iz svobodnih poklicev, dijakinje srednjih šol, visokošolske itd. Glavnega zborovanja so se udeležili kardinal Roey, apostolski nuncij, 5 škofov, zastopnica belgijske kraljice in 3 ministri. Kardinal Roey je imel nagovor, v katerem je med drugim rekel:
»V krizi in stiski živimo. Grozi nam še večja stiska in nesreča ko gospodarska, to je napad vseh protivnih zanikujočih sil, zanikanje vseh višjih vrednot. Škofje zaupamo vam, katoliške mladenke, ter računamo na vaše sodelovanje v Katoliški akciji.« Tako belgijski kardinal. Tudi med nami je kriza in stiska. Tudi nam grozi še večja stiska in nesreča, ikot je gospodarska: napad protivnih zanikujočih sil, zanikanje vseh višjih vrednot. Ako računamo tudi mi na sodelovanje katoliških mladenk, kakor računajo Belgijci, jih tudi moramo organizirati, kot jih organizirajo Belgijci. Ni mogoče doseči namena brez uporabe potrebnih sredstev.
Ljutomer. Po vročih počitniških dnevih je naše društveno ž vljenje znova oživelo. Gle-drliški odsek našega prosvetnega društva »Ljudska čitalnica« pripravlja otvoritev gledališke sezone za dan 30. septembra. Vprizo-rili bomo slovensko zgodovinsko igro »Mlinarjev Janez«. Zgodovinska snov je zajeta i zgodovine celjskih grofov. Igra je na gotovih mestih polna slovenske duše. Ljubezen do rodne grude, naš narodni ponos in prava odločnost in vztrajnost ?" jasno zrcalijo v njej. Slovenska narodna pesem najde v njej odlično mesto in povdarek lepote. Nastopi celotni naš društveni pevski zbor. Z igro samo je podana temeljna misel našega odira, ki hoče biti katoliški, ljudski in slovenski. Igra je popolnoma nova. Po Hočevarjev! povesti »Teharski plemiči« jo je dramatiziral g. kaplan Vinko Pivec. — V načrtu za letošnjo sezono imamo še več lepih iger. Društvo se bo potrudilo, da poda najboljše na odru, vse občinstvo pa prosimo, da nam ostanete zvesti in radi posečate naše predstave. Ker so za denar težki časi, bomo igrali raje manj, pa bo to dobro. — Za prihodnjo nedeljo dne 23. septembra pa sklicujemo društven sestanek, ra katerem bo ski-
optično predavanje o zgodovini celjskih grofov, da boste navedeno igro laže razumeli. Predavanje je brez vstopnine.
Kolesarska dirka v Poljčanah. Prosvetno društvo v Poljčanah naznanja vsemu članstvu prosvetnih društev, da priredi v nedeljo dne 23. t. m., ob treh popoldne, veliko kolesarsko tekmo na progi Poljčane — Slovenska Bistrica in nazaj na Poljčane. Start in cilj je v Poljčanah. Tekmovalo se bo za dobitke, katerih je veliko, in za prvenstvo Dravinjske doline. Fantje, kolesarji, športniki, zanimajte se za to prireditev, vsi na svoje železne konjičke in s pesmijo v srcu v Poljčane, da pokažete svojo voljo tudi v dejanju. Prijave se pošljejo na naslov: Joško Jemenšek, Poljčane. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo dne 30. septembra. Bog Vas živi, fantje!
Stari trg. Gasilska četa priredi na rožen-vensko nedeljo, to je dne 7. oktobra, lepo igro »Carski sel«. Mnogi so že to stvar čitall kot knjigo, ki je izšla kot slovenske večernic« Mohorjeve družbe. Igralci se dobro priprav ljajo pod režiserjem g. župnikom. Kateri se zanimate za zgodovinske igre, ste vabljeni od blizu in daleč. Igra se bo vršila v pred kratkem blagoslovljeni novi dvorani pod cerkvijo v Starem trgu.
Ojstrica nad Dravogradom. Dne 15. t. m.
smo izročili materi zemlji nežno trupelce 7 letne deklice Julije Ilavnak. Komaj je začela, obiskovati šolo in smo se začeli pomalo spoznavati, že je božja poslanki nemila smrt razdrla to znanje. Ločiti smo se morali. To je naša usoda, ki nam jo pridiguje mrtvaški oder in krsta v odprti jami, posušijo se nam pa solze, ko vidimo v nasuto gomilo zasajen križ, ki nam pravi, da se zopet vidimo nad zvezdami. Svidenje torej je naša tolažba! Prešla si torej, draga Julija, v božji, večni mir! Pomagaj nam tam med angeljci prositi Boga, da nam kot nekak predokus onega večnega miru razlije tudi pri nas na Ojstrici v našem življenju človeški mir, in da si ta mir
Gumijasti čevlji obutev nGrcev.
Osvojitelji osrednje 'Amerike Španci so naleteli kmalu po odkritju Amerike na tamoš-nje domačine Indijance, katerim je bil dobro znan gumi ali kavčuk, sok. iz posebne vrste drevesa. Indijanci so namakali svoje plašče v raztopljeni kavčuk in so jih napravljali na ta način za dež neprodirne. Indijanski vladanji so pustili liizgcrtavljati za svoje dvorne norce gumijaste čevlje, da sq v njih padali in so preganjali s padci gospodarjem dolg čas.
Starost psov.
Včasih dosežejo psi starost SO let. Najstarejši pes je bil baje
Pri ikačah je samica vedno večja od samca, i:i zleže 20—30 jajc.
V	kačjem vrtu požre močnejša kača slabejšo.
Naprave za kače v Butantanu obstoje iz
dveh prostorov, ki sta obdana od 2 m visokega cementnega obzidja. Eden prostor meji na ozek ter z vodo napolnjen jarek, da ne morejo laziti živali po gladkih stenah. Drugi prostor je zasajen z drevjem in se nahaja levo od zavoda.
Je treba nekake vaje, da človeško oko odkrije skozi veje in listje strupeno golazen, ki je istobarvna z rastlinami. Z nizkim zidom ločen, sem gledal prav blizu kače, kako so se spuščale z drevja na tla. Groza me je spreletela pri misli, da bom stopal po pragozdu med kačami in spal v njihovi družbi!
V	kačjem vrtu so nama šli na roko. Za majhen denar sva se založila bogato s cepivom proti kačjemu strupu in sva se odpeljala iz Sao Paulo nazaj v Rio de Janeiro, kjer so že bili tovariši pripravljeni, da se odpeljemo drugo jutro po železnici do mesteca Campo Grande.
Brazilijanske železnice poznajo le dva razreda: prvega in drugega. Vagoni so umazani, slabo razsvetljeni, ker so tudi potniki uboge delavske pare, ki tiščijo v notrajnost pokrajine za naglim obogatenjem.
Mnogo brazilijanskih železniških zvez je v rokah severnoameriških delniških družb. Te imajo v prometu boljše vozove z električno razsvetljavo.
Ne bom popisoval, kako se nam je godilo na dolgi vožnji po železnici, predno smo izstopili iz prvega razreda na cilju v Campo Grande. Še to bodi povdarjeno: Po brazilijanskih železnicah sa gotovo nikdo ne vozi za zabavo!
Campo Grande je pravcato gnezdeče z ne-tlakovanimi ulicami, nesnažnimi prenočišči in zanemarjenimi krčmami. Preko gležnjev smo gazili po prahu. Kako še le more biti po teh cestah v deževni dobi, ko se pretvori mehki prah v jezero cokastega blata!
V	Campo Grande je bilo za nas že priprav-ljeiih 6 v taistih krajih običajnih voz s krepko volovsko vprego, 6 jezdnih konj in 12 konj no-sačev, ki bi naj bili pri rokah za slučaj, da bi odrekla katera volovska vprega.
V	notrajnost Brazilije potujejo ljudje le v večjih družbah, en sam bi ne bil nikakor kos vsem težkočam in smrtnim nevarnostim, ki prežijo med potjo nanj od vseh strani po dnevu in po noči.
Za oskrbo goveje živine ter konj smo najeli 15 domačinov. Par je že spremljalo vozne kara-
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi,
in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnje-nje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem za-motku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko «Franz Jose-fove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
traj.no pridobimo s tem, da prav vsi, hodeč dobre volje po potih božjega in človeškega zakona v javnem in zasebnem življenju za ta mir ne samo govorimo, ampak tudi goreče delujemo!
Sv. Lovrenc na Pohorju. Beseda Pohorje je znana daleč že daleč po naši domovini. Po let: kratkočasijo plahe srne turisti, a v zimskem času pa preganjajo planinske kozle smučarji. Planinske koče, ki so redoma eina za drugo po grebenu Pohorja, so stalno, rekel bi, preveč napolnjene z gosti od raznih krajev. Nekako v sredini Pohorja pa zareže kot morski zaliv v planine trg Št. Lovrenc, ki pa je danes še pre-nr.rT.lo poznan. V svrho tega, da se ta znameniti kraj Pohorja nekoliko bolj razglasi po naši domovini in onstran meja, se je pred kratkim ustanovilo tukaj tujsko prometno društvo. Upamo, da bo društvo tudi svojo nalogo izvrševalo in doseglo zaželjeni uspeh. Predem pa bo daleč v javnost to prodrlo, bi ob tej priliki društvo opozorili, da posreduje za izboljšanje kraja; to predvsem ceste, steze, klopi in primerno sprehajališče za letoviščarje. Električna razsvetljava je sicer zadnje čase nekoliko izboljšana, toda luči ob cesti so zelo slabe, pred vsem v zgornjem delu trga. Dne 8. septembra je društvo priredilo koncertni večer. Na sporedu so bile glasbene točke, predavanje in petje domačega zbora »Jelke«. Glasbene točke tamburašev našega Kmečkega bralnega društva so bile dobro odrezane, predavanje o turizmu z ozirorn na tujski promet v kraju je bilo jako podučlj vo lil zanimivo.
Ribnica na Pohorju. Tudi nam se je težko boriti v teh slahih časih in okolnostih za obstanek in vsakdanji kruh, katerega pa nam je
navzlic svojemu trudu letos bolj pičlo zrastlo. Pričetkom pomladi smo imeli namreč preveč dežja, kar je sadeže do normalnega razvitka zelo oviralo; točasno pa zopet venomer samo dežuje, da se še ta pičlost pod streho spraviti ne more. Tudi sadonosniki so pri marsikateri hiši bolj prazni, namreč v okraju našega Hudega kota, dočim je po nekaterih solnčnih legah malo boljše. Le sena smo obilno nakosili, zato pa bomo primeram, kakor vse kaže, ota-vo vreči na gnojišče. Seveda sta pri tem najbolj udarjena zopet le kmet in delavec, kajti ako se naše kratkosežne lehe izneverijo, je potem treba večinoma živež kupiti, a za denar pa je tudi pri nas silno slabo. Časi so res zelo resni, marsikateri zre upravičeno z obupom v bodočnost.
Sv. Ana v Slov. goricah. Ko je pred 6 meseci naglo umrla blaga Antonija Majerič, roj. Las-baher, posestnica s Krernberga, pač nikdo ni pričakoval, da bo njej sledil brat Janez Las-baher, posestnik na Krembergu. Rajni je bil v 47. letu, zapustil je žalujočo, usmiljenja vredno ženo s tremi nepreskrbljenimi otročiči. Bolehal je več let na želodčni bolezni, ki ga je po kratkem in mučnem trpljenju iztrgala njegovi družini. Ob obilni udeležbi faranov smo ga spremljali na božjo njivo. Poslovilne besede sta govorila vlč. g. župnik v svojem in faranov imenu, Janez Kraner pa v imenu cerkvenih pevcev, čigar iskren sodelavec je bil rajni. Da, pevec je bil preminuli dragi nam Janez, in to z vso dušo, ni prepeval v svojo, nego le v božjo čast. Njegov duh naj veje tudi med tovariši, pevci in pevkami, da bo njih petje tudi samo v božjo čast ter v povzdigo lepote božje službe. Pokojnik pa je bil tudi dober in vzgleden katoličan, kremenit značaj, vselej in povsod krepko na braniku za naše pravice. Nastopal je tudi kot dober igralec pri bivšem Katoliškem prosvetnem društvu. Velika vrzel je nastala v naših vrstah z njegovo prerano smrtjo. Mnogokrat že smo mislili na tebe in si še bomo želeli, da bi bil ti med nami, odšel si po plačilo, zvesti in pridni hlapec, pustil si nam vzgled, posnemati te hočemo, da bomo enkrat vsi pri tebi, s teboj »•red, kakor upamo, da ti že poješ, zapeli: »Pojoč se oglasimo, naši Materi na čast. . .«! Slava tvojemu spominu, dragi Janez! Žalujočo ženo z otročiči in sorodnike naj tolaži Bog!
Fram. V Framu so se ta mesec poročili Šten fan Pliberšek in Elizabeta Godec, oba v Morju; Ivan Mom in Julijana Veras, oba na Ješenci, Vrl>:ma paroma želimo mnogo sreče. — Nagle smrti je umrl Janez Taferner, delavec na Ješenci, 78 let star. Naj v miru počiva!
Sv. Vid pri Grobelnem. Dne 15. septembri nas je zapustil naš priljubljeni g. organist Tone Vračko. Bil je zelo dober organist, ki je s svojo krepko voljo skupaj spravil zbor, ki šteje ob njegovem odhodu 23 pevcev. Pogrešali ga bomo, ne samo kot dobrega orga^ nista, temveč tudi kot zelo vnetega člana gasilske čete. V njen prid je priredil po zimi spevoigro »Kovačev študent«, sedaj pa pevski koncert v splošno zadovoljnost. Vsi skupaj mu želimo na novem mestu obilo uspeha!
Slivnica pri Celju. (Gasilci šmarske gasilske župe zopet na delu.) V nedeljo dne 9. septembra je uprava gasilske župe v Šmarju pri Jelšah napovedala letošnjo delno župno vajo za šmarski del župe v Slivnici pri Celju, ter po^ zvala k sodelovanju vse čete šimarskega okraja: Šmarje pri Jelšah, Sv. Vid pri Grobelnem, Ponikva, Slivnica pri Celju, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici iz kozjanskega okraja in Sv. Jurij ob južni žel. Za vajo je bilo določeno, da nastane požar v vasi Sv. Urban pri Slin vnici in je nevarnost, da radi prevelike oddaljenosti vode pogori vsa vas. Zato so se brzo-i javno obvestile vse čete okraja ter četi Planina pri Sevnici in Sv. Jurij ob južni žel. s prošnjo za pomoč. Zbiranje čet z vsem potrebnim orodjem je bilo pri Lesjakovi gostilni. Ob določeni uri je bil dan znak z bitjem na plat zvona pri cerkvi sv. Urbana. Sodelovale so vse čete s 120 člani. Na dani znak so čete z neverjetno naglico s svojimi motorkami, šest po številu, sestavile verigo ter črpale vodo iz potoka pri Grasseliju. Vkljub zelo hribovitemu terenu in veliki oddaljenosti vode od vasi je v 10 minutah voda brizgala z močnimi curki na razna poslopja v vasi. Župno vajo je vodil župni tajnik tov. Fürst, nadzoroval pa je župni starešina tov. Drobne. Mnogo občinstva iz bližnje in daljne okolice je z velikim zanimanjem sledilo res vzorni vaji ter ni štedilo s pohvalo četam, katere so pokazale izvrstno izvežbanost in strogo disciplino. Vse čete so izvrstno izvršile svojo nalogo im jim je treba samo česti-
vane do raznih dijamantnih najdišč ob rekah v Matto Grosso.
Koliko in s kako prehrano nas je preskrbel za na pot naš finančni minister Daviš Graharn, je bila njegova zadeva, saj je -potoval tudi on z nami.
Ekspedicija je bila z vsem potrebnim opremljena, preskrbljena za vse morebitne slučaje in pripravljena za pot koncem decembra leta 1925.
Imeli smo seboj zemljevide, kompase, preizkušene stezoslednike in gonjače; slednji so že bili v krajih, kamor smo bili namenjeni. Za potovanje smo si izbrali suho dobo, ki traja po Braziliji od oktobra do marca, potem pa dežuje, reke narastejo, kolovozi postanejo brezna, malarija zalezuje potnika pri vsakem koraku in v deževni dobi se držijo po Braziliji strehe.
Kmalu za Campo Grande prične brazilijan-ska stepa ali pustinja, poraščena s trnjem in s pritlikavim drevjem. Le tu in tam je videti kako revno naselbino, po največ so le samotne koče, v katerih prebivajo naseljenci iz tujine. Brazilija jih je razočarala, niso našli zaželjenega bogastva. Porabili so še to, kar so prinesli ter zaslužili. Taki reveži se naselijo kje v bližini mesta, da si prislužijo s težavno pridelanimi poljskimi pridelki
toliko, da se lahko povrnejo nazaj v domovino, odkoder so prišli.
Solnce žge po brazilijanskih pustah, da se sploh ne da popisati za evropske pojme o vročini. Kaj vročina v primeri z muhami in mušicami, takozvanimi moskiti, ki so nam sledili v celih oblakih. Že prvi dan potovanja sem bil opikan po obrazu in rokah, da nisem bil več podoben človeku. Če bi mi bilo dano na prosto in bi se ne bil sramoval tovarišev, bi bil pobegnil nazaj in to največ radi prekletih moskitov.
Po taistih krajih nastane takoj noč brez naših lepih večerov.
Potniki si v noči predvsem zakurijo stražr.e ognje, ki morajo svetiti celo noč radi kač in jaguarjev. Jaguar ali brazilijanski tiger se klati posebno v nočeh tako gosto, da ni človek nikjer varen pred njegovim zavratnim napadom. Po dnevu pa mrcina krvoločna dremlje ter spi med vejami drevesa ter si zbira moči za nočne pohode in napade.
Druga večja opasnost je kačja nadloga, radi katere ne spi nikdo na tleh. Ljudje si razpenjajo tamkaj med dva kola ali drevesa spalne mreže, v katerih so vsaj nekoliko zavarovani pred strupeno golaznijo.
Dalje sledi.
star 34 let. Navadno poginejo psi s 14 leti,
Uvoz kož od razne ga« lažni v London.
Na leto uvozi London iz Južne Amerike kož od raznih golazni za 56 milijonov Din, •iz Afrike za 28 milijonov, iz Indije za 17J4 milijonov Din. Iz Afrike v London uvožene kačje kože bi pokrile na dolžino preko 300 km.
Vinski muzej
poseda nemško mesto Speyer. V muzeju so vina iz let 1540, 1631, 1687, 1723 in 1822. Najstarejša vina so dar iz kraljeve kleti v Mona-kovem, last kralja Ludvika III. bav.
tati. Sploh pa so vse čete šmarskega okraja opremljene z izvrstnim, najmodernejšim orodjem, tako da lahko z ozirom na izvežbanošt in izvrstno orodje nastopijo tudi pri največjih požarih z uspehom Posebno zanimivo je bilo gledati signaliziranje povelj iz skoraj 1 km oddaljenega zamišljerega požarišča do vode, tako da povelj sploh ni bilo slišati in se je vaja vršila v največji tišini. Po vaji je imel predsednik župnega timaritarnega odseka tov. dr. Lorger zanimivo predavanje o prvi pomoči. Vsi gasilci in tudi ostalo občintvo so predavanje z velikim zanimanjem poslušali. Zelo smo hvaležni župni upravi ter predsednikoma sa-maritarnega in kulturno-pro-svetnega odseka, tov. dr. Lorgerju ter sodniku tov. Kokalju.
Ljubno v Savinjski dolini. Marsikdo bo morda mislil, da smo že vsi pomrli vsled gospodarske griže. Pa temu ni tako! Čeravno preti vsied slabe letine pri žitu stiska. Ponekod so komaj za polovico pridelali napram drugim letom. Krompir je ponekod prav lep, ajda tudi lepo kaže. Sadja je komaj toliko, da je omembe vredno. Lesna trgovina je tudi tako klaverna, posebno pa še cene lesu. — Imeli smo pomenljiv dan za tukajšnjo Marijino družbo. V Marijini cerkvi na Rosuljah je obljubilo Mariji 24 vrlih mladenk zvestobo. Kolika sreča je bila za gg. domače pastirje in za mladenke ta dan vedo samo one, ki se niso bale ljudi in hudobnih jezikov, kot pa mnoge njihove tovarišice, ki jim niso hotele slediti. Dekleta, le vstrajajte fn bodite v veselje gg. duhovnikom in Mariji, in plačilo vam ne bo izostalo! Imejte zmeraj pred očmi: »Kdor Marijo časti, se ne pogubi!«
Svetinje pri Ormožu. Že dolgo se ni kdo ni
oglasil. Pred pustom so se iz Žerovinec oglasili, potem smo zaspali in smo spali zimsko, spomladansko in poletno spanje, da pa ne bi predolgo spali, so nas prebudili žalostni jesenski zvonovi, ki so nam oznanjali prav žalostne vesti, oznanjali pa so žalostne vesti še tem bolj, ker so peli zadnje slovo štirim mrličem zaporedoma. Najprvo slovo so peli našemu zelo priljubljenemu g. upravitelju A d. Friedlu, ki zapušča žalujočo ženo Anico. Preminul je v bolnici v Mariboru, pokopali smo ga na našem domačem pokopališču, kjer ima svojo grobnico. Komaj so jo dogradili, že so ga v njo položili. Pokopali so ga dne 30. iv-gusta. Pevci pa tudi otroci so mu zapeli lepe žulostinke. Ob odprti grobnici in pred šoio pa tudi godba ni izostala. Drugi mrlič je bila Alojzija Hedžet, katera je bila priklenjena devet let na bolniško postelj in je zelo Bogu vdr ) prenašala mučno bolezen. Dobivala je tolažbe iz domače cerkve. Pokopali smo jo v soboto dne 1. septembra. Tretji mrlič je bil Vinko Polak iz Ivanjkovec, kateri zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok. Tudi ta je že več let bolehal na sušici. Ni ga moglo ozdraviti nobeno zdravilo, ker zoper to bolezen jetiko ni nobenega zdravila. Tega smo pokopali v nedeljo 2. septembra. Zapeli so mu n: 'i neutrudljivi pevci dve žalostinki doma in ob odprtem grobu. Kljub slabemu vremenu so prišli rodbina in znanci od blizu :n daleč, tako da se je zbrala velika množica ljudstva. Zdaj pa še naj omenim četrtega mrliča. Gre za ubogega viničarja, a je tudi potrebno, da se ga spomnimo. Pisal se je Franc Kuzman. Bil je daleč na okoli znan kot dober gospodar in viničar na Libanji. Bil je vi-ničar in gospodar, da mu ga ni najti nasled-r ¿a, pa tudi sosed- tako da ga težko pogrešamo. Pokopali smo ga v torek' dne 4. sept. Bi' je zelo priljubljen pri vseh, kar je po-zal njegov pogreb". Čeravno je bil 'delavnik, ie bila zelo velika množica žalujočega ljud-
stva navzoča Še njeg .a oskrbnica ga je spremljala na zadnji poti, ker je Ml priden in vesten viničar. Bil je družbenik moške Marijine družbe. Tudi ta je bil bolan več let Iskal je zdravila povrod pri zdravnikih, v bolnid, pa tudi domača zdravila je užival, a nobeno zdravilo ne ozdravi te krute bolezni sušice. Zapustil je žalujočo mater, ženo, dva nepreskrbljena otroka in še dva brata. Zelo lepa navada je pri Svetinjah, da grejo po-grebci k sv. zakramentom in darujejo sveto obhajilo za dušo rajnega.
Iz zagreške torbe. V nedeljo je bil pa kar celi Zagreb naš! Vsepovsod smo popeljali rajhenburške božjepotnike, ki jih je »Varstvo« pripeljalo od Lurške Marije v Rajhenbur-gu še nekaj postaj dalje do Zagreba, Pa jih nismo sprejeli z muziko. Kaj bomo, če je pa nimamo. Kar tako po naši stari navadi smo si podali roke in si povedali pozdravno besedo in konec ceremonij, ki niti pričele niso. 340 jih je bilo, če vštejem tudi one, ki so se kot zamudniki pripeljali z naslednjim vlakom. In potem smo mehčali zagrebške trde ceste. Grdo se zaje takle trd sprehod človeku v podplate, tako da bi bil popoldne že kar vsem dobrodošel tisti, ki bi za nami stolček nosil, da bi se imel kam odložiti tam doli v Maksimira pred kletko tigrovo ,levovo. Pa ni bilo niti časa za počivanje, zakaj treba je bilo kar: hi, hi! Še tako je bil dan prekratek, da nekateri niso videli ne Sv. Roka, ne Marije na Kamenitih vratih ... Ob sedmih zvečer so bile kaj ugodno prijetne klopi v jezuitski cerkvi, kjer so se vršile večernice. Govor je imel g. svetnik Markun. Nato so bile pete li-tanije. Lepa je bila ta slovesnost v veličastni in mogočno razsvetljeni cerkvi Jezusovega Srca. Potem je bil pa še dolg večer. Kam s trudnimi popotniki? Zato je bilo kar najbolj umestno, da je Slomšekovo prosvetno društvo poskrbelo za razvedrilo. Takole za smeh smo napravili, ne za ono kritiko, ki gleda z velikimi očmi, ampak za trudne romarje, ki le še drobno gledajo, da ne bi prezgodaj zaspali, da bi se od srca nasmejali in da bi dobre vtise odnesli s seboj in drugim povedali, da je bilo lepo, ker mi si takih obiskov še želimo in upamo, da se bo tudi ob letu vzdignilo veliko število tistih, ki bodo poromali k Mariji v Rajhenburg in obiskali tudi nas, ki je nas Sava zanesla čez meje slovenske zemlje. Tako za smeh, pravim, je bilo. Ono o »Davku na samce«, manj primerno pač za romarje, a najprimernejše za zaspane popotnike. Pa tudi ono o »Vujcu Martinu«, ki je »kralju klenkal s kraljevim zvonom za god« in zato od »biškupa« v znak priznanja »dobil čik«. Prav prijeten je bil večer in kaj kmalu je bila ura polnoč. S tem je bila zgodba za nas tu končana. — V soboto, na praznik, jo smo urezali pa mi zagrebški Slovenci malo ven. V Gračane in v Remete. Lep sprehod. V Gračanih smo malo zapeli, malo pa tudi v Remetih, kjer je bilo ta dan žegnanje. Bilo nas je kakih 150. — V nedeljo dne 16. sept. smo jo mahnili »na planine« k Sv. Jakobu in na Sleme.
lolov&iska nadloga v Mandžuriji.
Ni dolgo tega, ko je bil napaden na progi Harbin—Ilsingking v Mandžuriji ponočni ekspresni vlak od tolovajev. Napad je zahteval poleg popolnega iz-ropanja potnikov še 28 mrtvih. Omenjena drznost mandžurskih tolovajev
je vzbudila pozornost celega kulturnega sveta, ker so bili v vlaku napadeni, izropani ter ubiti bogati kitajski trgovci, japonski vojaški dostojanstveniki in imenitnejši člani ruske izseljeniške kolonije v Harbinu.
Treba še pomisliti, da nastopajo ti mandžurski roparji z nepopisnimi gro-zovitostmi. Da pride tolovaj hitreje do uhana, odreže žrtvi uho; da oropa lep prstan, odreže prst in mu je vse eno, če gre pri iztirenju vlaka za težko ranjene, ali za take, ki hočejo pobegniti pred napadalci.
Svet se vprašuje: Kako je mogoče, da se je tolovajstvo tako razpaslo po Mandžuriji, ker je vendar ta ogromna, razsežna pokrajina pod nadzorstvom Japonske?	■	r^
Odgovor na to vprašanje je mogoč,' če pomislimo, kako so sestavljene mandžurske tolovajske tolpe. Pretežna večina tolp obstoja iz pobeglih kitajskih vojakov ter iz obubožanih kitajskih kmetov. Njihovi kolovodje so iz vrst kitajskega izobraženstva, ki jo študiralo v Evropi, ali pa so bivši častniki ter višji uradniki. Gre za povsem obupane, ki nimajo ničesar drugega za zgubiti kakor golo življenje. Tolovaji se dobro zavedajo, da jih čaka smrt, ako padejo oblasti v roke.
Kot roparji se klatijo po Mandžuriji vsi oni, ki so bili v številnih kitajskih prekucijali ob vse in znajo, da je pri-bežalo v Mandžurijo na tisoče bogatih" Kitajcev. In zlati reki, ki je pritekla iz Kitajske v Mandžurijo, sledijo tolovajske tolpe.
Minula bodo desetletja, predno bode uspelo Japoncem, da bodo očistili z jekleno pestjo racseŽno Mandžurijo deset- in desettisočev obupanih, ki so se zatekli v to pokrajino, da se preživijo
z ropanjem, dokler jih ne objame smrt! *
Poioiaf Rusije in Japonske.
Nista stala kmalu v nasprotju dva tako zvita, prekanjena in zahrbtna sovražnika kot sta sovjetska Rusija ter Japonska. Sovjeti hujskajo V Mandžuriji svoje pristaše proti Japonski, kvarijo železnično progo in "ropajo vlake, a hočejo biti pri vsem tem popolnoma nedolžni. Japonska zapira in goni pred sodišče sovjetske uradnike pri vzhodni kitajski železnici, a tudi trdi, da je pri tem nedolžna. Vse to dela baje —1 mandžurska vlada. In Japonska ima še vedno željo radi prodaje te železnice se s sovjeti pogajati.
Rusija želi vstopiti v Društvo narodov, a v tem času pošilja izvršilni odbor komsomola (komunistične zvezo mladine) tajni oklic svojim pristašem
Skrofulozne rane. Ta dolga bolezen nakazi človeka, ker mu še po ozdravljenju pusti vidne nelepe brazgotine. »Fitonin« take rane hi« tro ozdravi, ne da bi ostali kakršnikoli znaki. Steklenica »Fitonina« stane 20 Din v lekarn nah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Ppučno knjižico štev. 18 pošl je brezplačno »Fi-ton« dr. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod štev. 1281 od 28. VII. 1933.)
po Evropi: »Mladi delavci, vojaki in mornarji niso dolžni braniti domovine buržujskih rabeljev. Ne spodobi se, da bi za tako domovino umirali. Dolžni so, da gredo na ulice ter sodelujejo pri stavkah in nemirih, podobnih tem, ki v Avstriji, v Zedinjenih državah Sev. Amerike, na Poljskem in na Japonskem že pretresajo kapitalistični svet. Buržuaziji ne smemo dati niti trenutka oddiha. Mlad vojaki in mornarji se morajo pobratiti s stavkujočimi. Z orožjem v roki morajo prestopiti v vrste uporne množice in, če bi se začela vojna, morajo obrniti svoje bajonete proti kapitalistom!«
Tako se glasi tajni oklic komsomola. Seveda sovjeti so pa pri vsem tem čisto nedolžni ter so kot država reída, pravice in poštenosti vstopili v — Društvo narodov.
Japonska je imela zadnji čas velike pctoorske in zrakoplovne manevre ter se vneto pripravlja za vojno. Vkljub temu je vsa navdušena in zavzeta za mir. Zato je japonski poslanik v Moskvi predložil namestniku zunanjega ministra Litvinova, Stomonjakovu, da naj bi se ob mandžurski meji japonska in ruska vojska pomaknili za 50 km nazaj od meje, češ, na ta način bi se preprečili spopadi obmejnih čet. Sto-monjakov na to ni nič odgovoril, rekel je le, da bo stvar predložil sovjetski vladi.
Mesto Stomonjakova odgovarjajo »Izvestja«: »Popolnoma jasno je, da je japonski predlog poteza na šahu japonske vlade. Če bi sovjeti sprejeli ta predlog, bi Japonska mnogo pridobila, Rusija pa izgubila. Japonska bi lahko in naglo vzela svoje vojaštvo iz postojank, kjer bi se mogli vršiti spopadi, a to bi položaja japonskih vojsk nič ne •izpremenilo. V poljubnem trenutku bi se japonska vojska spet mogla naglo vrniti na stare postojanke.
Popolnoma drugačen je položaj za sovjetsko vojsko. Pa japonskem predlogu bi rusko vojaštvo moralo zapustiti tudi Vladivostok in več strategično važnih krajev na vzhodnem pobrežju, s čimer bi se varnost ruskih obmejnih krajev znatno poslabšala. Kdo bo ga-rantoval sovjetski vladi, da Japonska nekega dne ne bo dobila apetita po — iVladivostoku in po drugih nezavarovanih krajih Sibirije?«
Tako piše sovjetski vladni list. Japonska sicer trdi, da ne mara za rusko ozemlje, toda nenaden apetit bi se ji >le znal vzbuditi po ruski zemlji in tedaj bi bilo za sovjete že prepozno. — •Možnost oboroženega spopada med Japonsko in Rusijo torej ni odstranjena. Zato se obe državi še daj^e pripravljata. Rusija se je v zadnjem času močno futrdila v vzhodnji Sibiriji, v Vladivostok pa je dobila mnogo novih podmorskih čolnov, orožja in vojnih potrebščin. Poveljnik vzhodne armade, general Blüche.% je izdal ukaz, da se morajo vsi na dopustu bivajoči oficirji v 48 urah vrniti k svojim vojaškim oddelkom.
Al. Kokelj.
Poslednje vesti.
Politične novice.
Rusija je zasedla svoje mesto v Zvezi na-zodov dne 18. septembra.
Proti sprejemu Rusije v Društvo narodov so glasovale: Švica, Belgija, Portugalska, Argentina in Nizozemska.
i
Domače novice.
Odgovor kralja na brzojavko z mariborskega evharističnega kongresa. Med beležkami »Po katoliškem svetu« objavljamo v današnji številki odgovor na brzojavki, kateri sta bili poslani z mariborskega kongresa sv. Očetu in papeškemu nunciju. Iz kraljeve pisarne je prejel škof dr. Ivan Tomažič dne 15. sept. naslednji dopis: »Njegovo Veličanstvo kralj je sprejel lepe želje udeležencev na evhari-stičnem kongresu vernikov lavantmske škofije v Mariboru in je blagovolil naročiti rni, da Vam in udeležencem na kongresu izjavim zahvalo. Minister dvora Milan Antič.
Mariborska šolska sestra umrla. V Mariboru v samostanu čč. šolskih sester je umrla s. Šolastika Frančiška Žurman. Rajna je bila doma od Sv. Križa pri Rogaški Slatini in je dosegla starost 70 let. Blagi rajni svetila večna luc!
Pod vlak. Dne 17. septembra zjutraj kmalu po 5. uri, se je vrgel pod osebni vlak iz Maribora na Teznu pri, Mariboru 311etni trg. poslovodja Božidar Kumer, ki je bi! zaposlen pri ljubljanski tvrdki Perdan. Mladi mož se je mudil v Mariboru na dopustu. Ko so potegnili truplo izpod lokomotive, je že bilo čisto razmesarjeno. f
Ženska šla pod vlak. Dne 17. septembra ob pol 9. uri zvečer se je vrgla v Studencih pri Mariboru pod vlak 17—181etna Karla Forst-ner, frizerka. Vzrok samoumora je nesrečna ljubezen.
Neznanega obešenca so našli v neki kleti
pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Truplo je kazalo znake poškodb in radi tega je bilo odrejeno raztelesenje trupla in preiskava.
Nesreča dninarja. V Rogoznici pri Ptuju so podirali zid bivše opekarne Macun. Zid se je porušil in pokopal pod seboj 281etnega dninarja Štefana Šaberl iz Trnovec-Sela. Izpod ruševin so ga potegnili ljudje z opasni-mi notrajnimi poškodbami in ga prepeljali v ptujsko bolnico.
Avtobusna zveza Ptuj—Haloze. Poštna upr. bo uvedla s 1. oktobrom avtobusno vožnjo Ptuj — Sv. Vid — Sv. Andraž — Sv. Barbara — Sv. Marko — Ptuj. Ako bo promet dobič-kanosen, bo ostal stalno.
Velika poneverba. Pri veliki trgovini z že-leznino Rakusch v Celj,u so odkrili velike poneverbe, ki so jih že dalje časa izvrševali nekateri uslužbenci tvrdke. Iz podjetja so odnašali marsikaj ter so plen nato pustili prodajati. Škoda je zelo velika. Policija je nekaj krivcev že aretirala. Preiskava se nadaljuje in se pričakujejo nova odkritja.
Obsodba radi uboja lastne žene. Mariborsko sodišče je obsodilo 571etnega posestnika Ivana Cizariča iz Pavlovcev pri Ormožu na tri leta robije, ker je do smrti pretepel svojo ženo letos dne 16. marca. Do zločina je došlo, ker se je udajala žena pijači.
Pregnani vlomilci. V noči na 14. september je šest neznanih moških s silo odprlo železni rolo na vratih trgovine g. Rednaka na Tehar-jih pri Celju. Izrezali so že šipo na notranjih
vratih, ko je slučajno prišel mimo neki delavec, ki je šel v tovarno na delo. Vlomilci 30 se ga prestrašili in pobegnili v noč.
Mož ustrelil ženo in mater sedmih otrok.
Na Viču pri Ljubljani se je odigrala dne 17. septembra strašna žaloigra. illetni Jakob Mrzlikar iz Viča je ustrelil svojo ženo in mater sedmih otrok. Po zločinu se je predal Jakob Mrzlikar sam policiji.
Umor matere osmero otrok. Dne 17. sept. je bila umorjena v svoji hiši v Dolenji vasi na Dolenjskem 57 l?t stara Marija Pust, mati osmero otrok. Morilec je žensko zaklal v kuhinji, ko je lupila krompir. UmOra je osumljen 201etni Kari Zlobec iz Dolenje vasi.
Jetnišniški begunec zaboden od orožnika, Med novicami poročamo, kako je ušel iz jetnišnice ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Anžur skupno s tovarišem Cento. Anžur je že presedel po ječah 12 let in 6 mesecev. Po zadnjem pobegu se je zadrževal po ljubljanski okolici in je policija znala, kje približno se zadrži. Zadnjo nedeljo dne 16. sept. se je priklatil Anžur v vas Sp. Zadobravo, kjer imajo Anžurjevi hišico. Zvečer je srebal pri mizi pod kostanjem kavo, ko so obkolili orožniki hišo in ga hoteli prijeti živega. Anžur je skušal orožnikom pobegniti in je bil zaboden nekaj cm nad srcem. Bajonet mu je prerezal žilo odvodnico in je izkrvavel.
Vlomilci oplenili. blagajno odvetnika. V noči 15. septembra je bil izvršen dobro zasnovan vlom v hišo odvetnika dr. Jožefa Globe-vnika v Novem mestu. Vlom sta izvršila najbrž dva moška, katerima so bile hišne razmere znane in sta tudi znala za odvetnikovo železno blagajno. Lopova sta odprla železno vrtno ograjo ter sta najprej vrgla psu volč-njaku s strihninom zastrupljeno meso, od česar je sicer skrbni čuvaj naglo poginil. Iz vr-ta sta dosegla hišna vrata, katera sta odprla, s ponarejenim ključem in istotako sta prišla v odvetnikovo pisarno, kjer je blagajna in v katero sta vlomila s »svinjsko nogo«. Izrezala sta v steni blagajne precejšnjo luknjo, skozi katero sta izmaknila veliko usnjato listnico.
V	njej so bili trije tisočaki, popolnoma novi, Poleg je bil še en bankovec za 1000 Din, 14 bankovcev po 100 Din, več kovancev po 50 D, 5 avstrijskih zlatnikov po 20 kron, 16 ameriških dolarjev, 2 holandska bankovca po 10 gld, 2 belgijska bankovca po 5 belgov;, 7 italijanskih lir in 2 bankovca po 5 šilingov. Nadalje sta odnesla tudi večje število kolkov po 2 in 5 Din. Vlomila sta tudi v pisalno mizo, kjer sta upala najti prav tako dober plen.
V	njej pa nista dobila razen nekaj tujih valut nobenih drugih vrednosti. Iz blagajne sta razmetala večje število hranilnih knjižic raznih denarnih zavodov, ki pa jih nista odnesla v bojazni zase. Prav tako sta pustila na mestu ostale vrednostne papirje, ki jih je bilo v blagajni in v mi n predalu za več tisoč dinarjev. Ker so bile hranilne knjižice zapečatene v kuvertah, sta vlomilca mislila, ko sta izpraznjevala blagajno, da je tudi v poleg ležeči kuverti hranilna knjižica. V tej kuverti pa je bilo 2800 Din v bankovcih, ki jih je našel lastnik dr. Globevnik pri preiskavi nedotaknjene v blagajni. Vsa škoda znaša nad 10 tisoč dinarjev. Vlom in r>°red v pisarni je prvi opazil v zgoc1 jih jutranjih urah odvetnik sam, ki je zadevo takoj naznanil novomeškim orožnikom.
591etnica srbskih železnic. Prva proga Bel-grad—Niš je bila zgrajena leta 1884 .n je peljal 24. avgusta po njej prvič vlak. Za redni osebni promet so otvorili progo dne 3. sept.
i i IWI.II ■■ Milil
omenjenega leta in za tovorni 15. septembra. Prvotno so bile srbske železnice pod upravo francoskega društva, ki pa je izročilo pozneje železnice v srbske državne roke.
Službodajalčeve dajatve v slučaju bolezni posla. Pa par. 1156 o. d. z. je službodajalec dolžan dati poslu, ki je sprejet v službodav-čevo hišno skupnost in je v takem službenem tazmerju, ki posebno zahteva njegovo pridobitno delavnost — v bolezni, ki ni povzročena ne namenoma, ne z veliko nemarnostjo, potrebno zdravniško oskrbo (doma ali v bolnici) do 14 dni, ako je službeno razmerje trajalo že 14 dni in do 4 tednov, ako je trajalo pol leta. (Po koroškem in ljubljanskem po-selskem redu bi bilo samo 14 dni.) Torej če Iše ni bil posel 14 dni v službi, delodajalec ni dolžan za zdravljenje v bolnici sploh ničesar plačati. Prav tako ne, če je službovanje sklenjeno le za dobo začasne potrebe on še ni trajalo en mesec.
Novice iz dcugih držav. Velika planinska nesreča. Reševalno moštvo je preneslo dne 17. septembra z Wetter-steina v Monakovo sedem smrtno ponesrečenih trupel nemških turistov. Turisti so popadali v prepade pri nevarnem plezanju po nedostopnih stenah ter skalah.
Redka avtomobilska nesreča. V francoskem mestu Dijon se je pripetila redka avtomobilska nesreča. Avtomobilist je peljal tri svoje otroke iz mesta in v okolici ustavil vozilo. Ko se je avtomobil.st oddaljil od voza, je ta naenkrat kar sam zdirjal naprej in padel y reko. Vsi trije otroci so utonili. ., -
'j- '■<■	' ■	-	" . ' ' ir.v
Dopisi in prireditve. Bazvanje pri Mariboru. (301etnica gasilcev.) Vrli gasilci v Razvanju so proslavili v nedeljo dne 16. septembra 301etnico obstoja svoje čete. Priredili- so lepo zasnovano proslavo, ki se jie pričela v soboto zvečer z bakljado. V nedeljo zjutraj je priredila gasilska godba budnico, ob osmih je bil sprejem gasilskih čet iz okolice in okrajnega glavarja, ki je zastopal podbana kot pokrovitelja, ob pol desetih pa se je vršila slovesna služba božja, ki jo je opravil hočki dekan g. Sagaj. Po sveti maši so položili gasilci vence na grobove 12 pokojnim tovarišem. Pri tem sta govorila načelnik in predsednik. Po obredih na pokopališču se je vršil mimohod vseh gasilcev, nato je bila slavnostna seja popoldne pa velika tehnična vaja pod poveljstvom načelnika de-lavniške požarne brambe in župnega tehničnega vodje Kesslerja.
401etnico Prosvetnega društva so proslavili zadnjo nedeljo v Negovi. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1894 od takratnega tamoš-njega župnika g. Alojzija Šijanca. Na dnevnem redu proslave je bil cerkveni govor g. dr. Jož. Jeraja iz Maribora, igra, slavnostni govor in lepa pesem. Prireditelji so spored hvalevredno izvršili.
Cvetkovci. Preminul je v 62. letu starosti Zipanov oče, Anton Geč, ki je bil obče spoštovan in priljubljen občan in faran. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 16. septembra, popoldne po večernicah. Od hiše žalosti je vzel slovo od pokojnika nečak Franc Geč, častnik v pokoju v Mariboru, in je orisal njegovo življenje. Pogreb je vodil domači g. župnik J. Rehar ob asistenci g. stolnega kapelnika lv. Ev. Gašparič. Ob odprtem grobu se je poslovil domači župn k, nakar mu je pevski zbor zapel žalostinko. Ker je bil naklonjen gasilski četi sem od ustanovitve, so ga tudi tovariši gasilci spremili k večnemu počitku. Raj-
ni je bil rad v veseli in pošteni družbi ter se rad spominjal vojaških let, ki jih je preživel kot prostovoljec in v 3vetovni vojni v Galiciji. Zapustil je ženo in tri preskrbljene hčere. Tolaži naj jih zavest, da se vidimo nad zvezdami!
O družini Device Orleanske.
Dne 30. maja 1429 je umrla sv. Ivana d'Arc, sežgana kot krivoverka in čarovnica na ukaz Angležev, katerim je ta sveta devica kot voditeljica francoske vojske povzročila mnogo težav in porazov. Staršem, bratom in sestri je ta smrt prizadela težko bol. Niso mirovali, dokler niso dosegli obnovitev procesa, ki je dokazala popolno nedolžnost Ivane ter ji vrnila vzeto čast. Starši so se pisali Jakob in Izabela d'Arc ter so bili preprosti kmetje v lo-renski vasi Donremy. Ivanina smrt je očeta tako hudo potrla, da je leto dni kasneje umrl. Ivana je imela mlajšo sestro in tri brate, izmed katerih je bil Peter po svoji pogumnosti podoben svoji junaški sestri. Spremljal jo je na njenih vojnih pohodih ter prišel z njo v angleško ujetništvo, iz katerega se je težko rešil. Po svoji rešitvi ni pozabil svoje tako sramotno usmrčene sestre ' Ivane. On je bil tisti, ki se je na vse moči trudil za vzpostavitev njene časti. Leta 1440 je s svojo materjo in svojo hčerko Marjeto potoval v mesto Orléans; morali so, ker so bili siromašni, 130 milj potovati peš. Ko so dospeli v mesto, je mati Izabela tako obolela, da je sprejela v nekem ženskem samostanu ponudeno ji stanovanje ir no-strežbo.
Magistrat mesta Orléans, ki ga je Ivana rešila iz rok Angležev (zato se imenuje Devica Orleanska) je materi Izabeli radi zaslug njene hčere dovolil mesečno penzijo 48 pariških goldinarjev. Peter pa je dobil od orleanskega vojvoda — kraljevega bratranca — malo zemljišče ob reki Loiri, ki ga je zasadil s prvovrstnimi rastlinami in ¿hd-nim drevjem. Ko je mati okrevala, se je k njemu preselila. Leta 1455 se je končno začela obnovitev procesa, ki jo je rodbina tako iskreno želela in za katero se je tako vztrajno trudila. Pred sedoval je razpravi remski nadškof, prisednika sta bila pariški in coutan-ski škof. 7. julija 1456 je bil tisti tako vroče zaželjeni dan, ki je vzradostil vso Ivanino rodbino, ko je slišala sodbo: »Izjavljamo pred Bogom in ljudmi, da so Ivana, njeni starši in vsa rodbina brez vsakega madeža in brez sramote.« Mati Izabela je umrla dve leti po tem presrečnem dogodku. Ko je Peter umrl brez potomcev, je njegovo zemljišče, ki ga je z umnim gospodarstvom pomnožil, pripadlo deloma državi, deloma njegovim nečakom, sinovom dveh njegovih bratov. Naslednji rod je živel — kralj Karl VII. je
Listnica uredništva.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici: Vse res, kar pišete, a bi nam objave ne dovolilo državno pravdništvo ali tožilstvo.
Ivanino rodbino poplemenitií — življenje podeželskih plemičev, ki so vživali velik sloves radi svoje pobožnosti, razumnosti in pogumnosti. Člani te rodbine so se omožili, odnosno oženili v višje plemiške rodbine, kakor Belles garde, Gauthier, de la Roque in Dole-mon ter so ponesli kri, ki je tekla po žilah največje francoske narodne junakinje, tudi v angleške, nemške in nizozemske plemiške rodbine. Ko se je Ivana Marjeta d'Arc omožila z baronom Adamom Dodemonom, ji je kralj poklonil v dar sloveči meč, ki ga je nosila sv. Ivana. Edin izmed potomcev te familije je nedavno izdal knjigo, ki poroča o zgodovini rodbine sv. Ivane, Device Orleanske.
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din l.=4 (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
Posteljne odeje (domači izdelek) od 90 D i rt naptrej, rjuhe (kapne) od 65 Din, blazine od: 35 Din naprej pri A. Stuhec, izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5. 960
Vajenec za mizarsko obrt se sprejme. Jurij Kobale, strojno mizarstvo v Slovenski Bistrici.	962
Viničarja s štirimi delovnimi močmi, popolnoma izvežbanega v vinogradniški stroki1, iščem. Anton Beršnik, Brezno.	963
Kmetje, posojilo po ugodnem pogoju, naslo-i viti na: Simon Ločičnik, poverjenik, va9 Marenberg.	961
Cženjen brez otrok ;Iščem službo majerja ali kaj sličnega. Keber Franc, Ruše.	965 •
Iščem viničarja z 4 do 5 delavnimi močmi« Ponudbe na: Rozmani t, p. Limbuš. 964
Prodaja zemljišča. V Podovi pri Pragerskem se proda 24 oralov pašnika in hoste, tudi1 po parcelah najmanj 2 orala. Plačilo se sprejme tudi v hranilnih knjižicah. Povpraša se v pisarni dr. V. Kukovca v Mariboru, Sodna ulica 9.	963
Posestvo 1 oral, hiša lesena, z opeko krita, z branjem, njiva itd., se proda za 16.000 Din, do 28. septembra. Vrh Zbelovo 28, pošta. Poljčane.	966
Iščem službo viničarja. Ulipi, Spodnji Žer-javci 56, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 970
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Orla vas pri Braslovčah kupi 1 vagon jabolk zimskih sort, spravljenih začetkom oktobra za mošt. Točne ponudbe naj stavijo le producenti, prekupci so izključeni, do 28. septembra.	968
Suhe gobe, jajca, maslo, fižol, deteljično seme, pšenico, vinski kamen se kupuje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. Zamenjava bučnic in sončnic za olje. Najugodnejši nakup oblačilnega bliga in vseh potrebščin za jesen in zimo. 967
% ^ |
Citateliem v pouk in zabavo.
Navidezna Dorba proti opiiu.
Celotni kulturni svet se bori proti zastrupljevanju milijonov z opijem. Društvo narodov v Ženevi bije boj proti trgovini s tem strupom od početka svojega obstoja do danes. Na pritisk velesil so ustvarili tudi na Kitajskem zakone, po katerih bi naj bili kaznovani vsi oni, katere zaloti oblast pri pušenju ali zavživanju opija. V resnici ni bil obsojen doslej niti eden Kitajec radi opija. Če bi uporabljali zakon proti pušačem strupa, bi moralo ždeti 100 milijonov Kitajcev stalno pod ključem. Na Kitajskem pušijo opij ravno tako, kakor v Evropi cigarete.
Četudi je trgovanje z opijem strogo prepovedano, vendar cveti. Strup prodajajo v zavojih, kateri so prelepljeni z znamkami, kakor pri nas cigaretne škatle. Znamke so radi tega na paketih z opijem, da na ta način oznani mestna oblast, da je prodaja znamko-vanega zavoja dovoljena. Z znamkami opremljeno dovoljenje prejme le gotovo število trgovcev. Trgovci z opijem plačujejo za razprodajno dovoljenje po 2000 dolarjev mesečno. Prodajalci brez koncesije romajo v zapor.
Opij redi armado.
Središče trgovanja z opijem je mesto Šanghaj, ki prejema razen zgoraj omenjenih svot za koncesije trgovcem še 200 dolarjev od vsakega opijevega tovora, katerega naložijo v šanghajskem pristanišču za izvoz na ladje. Dnevno pristanejo v Šanghaju čolni, ki so na-tovorjeni z opijem iz raznih kitajskih pokrajin. Že med prevažanjem po rekah obdavči opij rečna policija in razni kitajski generali. V Hankovu je poseben urad za posebne dajatve, katerega je ustvarila kitajska vlada in iz tega vira črpa vlada letno 80 do 100 milijonov dolarjev. Ta urad nima nobenega drugega deia, kakor da pobira davek od opija, ki je seve po zakonu prepovedan, a je obenem glavni državni denarni dohodek.
Moramo pomisliti še to, da živi 30— 40% kitajskega prebivalstva od opije-vih nasadov. Povprečna žetev opija znaša na leto več nego 20.000 ton. Dajatve od opija dajejo raznim generalom denarna sredstva za vzdrževanje svojih armad.
Še nekaj se zdi Evropejcem čudno pri tihotapstvu z opijem. Evropejci se vprašujejo: Zakaj kitajska vlada ne monopol i žira opija? Pred vsem radi tega ne, ker hoče na zunaj pokazati, da je proti razpečavanju tega strupa. Drugič bi se pa ne pustili dopasti monopola generali in bogznaj koliko višjih uradnikov, katerim donaša opij lepe dohodke.
*
Prevoz milifonov.
Še ni dolgo, ko so napadli v Brooklynu y Njujorku tolovaji prevoz denarja in so uplenili ob tej priliki 427.000 dolarjev. Ta napad je dal policiji povod, da je vprašala, če je še kedo prevažal na
dan omenjenega napada po Njujorku denar. Odgovori so izzveneli v visoke številke, katerim so se gotovo čudili njujorški banditi. Po ulicah Njujorka prevažajo dnevno ogromne denarne svote, ne da bi kedo kaj znal o tem.
Najboljša obramba pri prevozu denarja in predvsem zlata v palicah je neznanje v javnosti, da se sploh to vrši.
Kadar je bil v Njujorku pred par leti dober bančni dan, je zdrčalo po ulicah v zlatu in v nakaznicah do 70 milijonov dolarjev.
A tudi »neznani denarni prevozi« se vršijo pod močno zaščito. Samo za spremstvo denarnih transportov poseda Njujork 150 oklopnih avtomobilov, in na vsakem vozilu je posadka štirih mož.
Spremstvo sedi v oklopnih vozovih za 2 cm debelimi jeklenimi stenami in je v stalni pripravljenosti, da otvori ogenj za slučaj nenadnega napada.
Niti spremljevalcem ne gre popolno zaupanje. Da so kaki dogovori glede prevozov izključeni, menjavajo dneve, ob katerih se vršijo. Malokedaj spremlja isti uradnik denarni prevoz dvakrat enega za drugim in po isti cesti.
Če nastopi spremstvo zjutraj službo, prejme zapečateno pismo, v katerem so navedene ulice, po katerih naj peljejo denar. Spremno osobje sme odpreti pismo šele tedaj, ko so avtomobili naloženi in pripravljeni za odhod.
Vseh 150 oklopnih avtomobilov je v službi, če prevažajo iz ene banke v drugo 70 milijonov dolarjev.
Leta 1931 so morali zgodaj zjutraj spraviti iz ene banke v drugo 3 milijone dolarjev. Pot je znašala komaj 1 km, a je bilo naročenih 200 spremljevalcev. Vsako ulično križišče je čuval oklopni avto.
V sedanji krizi, ki tlači tudi Ameriko, ne prevažajo niti po Njujorku milijard
iz ene banke v drugo, ker jih ni. *
PeS fcf po ledu In snegu.
3000 severnih jelenov je na potu. Ženejo jih s polutoka Alaska v severno Kanado, da poskrbijo za življensko možnost tamošnjim Eskimom ter Indijancem. Doslej so se preživljali ti severni samotarji od neke vrste severnega jelena, ki se imenuje karibou. Razširjenje strelnega orožja med Eskime in Indijance je povzročilo, da so danes divje živeče črede severnih jelenov ma-lodane iztrebljene. Kolikor je še preostalo od te vrste živali, je pribežalo v čisto nedostopne pokrajine in prebivalstvo je izročeno počasni smrti od gladu. Radi tega je sklenila ikanadska vlada, da bo spravila ogromno čredo severnih jelanov z Alaske v severno Kanado.
Predvsem so morali preiskusiti, če bodo našli severni jeleni v Kanadi dovolj hrane. Več rastlinoslovcem je bila zaupana naloga, da so preiskali kanadske rastline. Mudili so se po najbolj severnih pokrajinah 30 mesecev in dokazali, da raste po severni Kanadi 20.000 ter še več različnih rastlin, ki bodo nudile sev. jelenom dovolj hrane.
Najeli so tri lapske družine iz Nor* veške, da bodo poučile Eskime, kaJko je treba ravnati z živalmi. Na Alaski so zbirali jelene in izbira je bila končana decembra 1929. Nato je pričel od-gon jelenov pod vodstvom lapskih pastirjev in je baš sedaj tik pred zaključkom. Čredo so gnali iz doline Buckland v zapadni Alaski ob morski obali, preko rek, morskega ledu in hribov do Kanade. Prvotno so mislili, da bo trajala pot dve zimi in eno poletje; v resnici pa je preteklo celih pet let. Težave ter nevarnosti so bile mnogo večje, nego s>o bile predvidene od strokovnjakov.
Največ ovir je bile radi tega, ker so jeleni neprestano poskušali, da bi se vrnili nazaj na stare pašnike. Vedno znova so jih morali goniti pastirji nazaj in jih uravnati v zaželjeno smer.
Treba še upoštevati okolnost, da je morala čreda počivati vsako spomlad, da so košute lahko povrgle. Pohod z naraščajem je bilo ^opet mogoč, ko so postali mladiči dovolj močni.
Nepregledne nevarnosti so bile ledene burje, ki so razganjale čredo. Če bi ne bili gonjači zastavili vseh svojih moči, bi bilo prišlo bore malo jelenov iz Alaske v Kanado. V neznosnem mrazu se je vedno pojavljala nevarnost, da živali zmrznejo, v letju pa utonejo pri prehodih preko rek. Mnogo škode »0 napravili volkovi.
Kljub naštetemu so bile zgube primeroma malenkostne. Stroški celotnega podjetja so ogromni, a v tem slučaju gre za dva naroda, da se Ju reši pogina.
*
ZCiiinlt meteor.
Meteorji so kovinasti ostanki v vse-miru razletelih teles, ki so padli v raznih razdobjih iz nebesnih višin na našo zemljo. Leta 1886 je odkril farmer v severnoameriški državi Aricona v Kanonu Diablu žrelo, katerega je povzročil z nebes padli meteor. Od omenjenega leta naprej iščejo v onem žrelu meteor, ki je zginil tamkaj nekje in bogznaj kako globoko pod zemljo. Največji kos, ki so našli doslej od tega meteorja, tehta 460 kg in je postavljen v amerikansikem narodnem muzeju. Izdatki iskanja ostalih delov so znašali v zadnjih 20 letih 500.000 dolarjev. Celi meteor cenijo na 360.000 ton. Pred kratkem so zopet vrtali v onem žrelu in prodrli 250 m globoko. Sveder je obtičal v niklasti kovini in nekateri trdijo, da bi se naj skrivale v tej globini one tone meteorja. Strokovnjaki trdijo, da je ta globina preneznatna, ker je priletel meteor na zemljo z brzino 30 km na sekundo. Nadalje so zemljoslov-ci mnenja, da je padlo to nebesno telo pred 50.000 leti. Med Indijanci je znana ljudska pripovedka, ki pravi, da se je pojavil v taistem kraju nekoč bog v ognjenem vozu in je nato zginil pod zemljo. Mogoče je v tem slučaju podan most med pravljico in istino o padcu ogromnega nebesnega telesa na zemljo . . .
Bolni na pljučih!
Tisoči 2 g ozdravi [eni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življeoja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo, čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik sajno 10.000 komadov za brezplačno
razpošiljanj, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže.
Zbiralnica za pošto:	951
GEOHO F0L5HEH, Eenlln-HeiikoIIn. Bingbahnsfpssse Zi Gbt. 49?.


¿Igri VCČji "ioski scii se ugodno prodajo. Vprašati pri hišniku Narodnega doma, Celje. 940
Klobuke in copate (počne) lastnega izdelfa kupite najceneje pri Francu Bernik, Maribor, Tng Svobode 8. Popravljam klobuke od 20 do 35 Din.	958
Trezen pošten kmetski fant, 24 do 35 let stav, vajen konjev in hribovitega sveta, se sprejme dne 1. oktobra kot hlapec. Pohorski dom, pošta Hoče.	957
Kuharica, zmožna voditi vsa gospodinjska in gospodarska dela, vešča kmečke in meščanske kuhe, išče mesta s 1. novembrom t. i. Naslov v upravi lista.	948
KEVIGflli
mast, mikstura in milo proti kožnim boleznim.
Reg. pri Min. Soc. Pol. in Nar. Zdr. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno, kontr. št. 9407-9-10. Izdelovalec:
LEKARNAR BRANISLAV MONDINI, SLOVENSKA BISTRICA (Dravska banovina). Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 1934. 959
ce
M ©
«K
M
JS
Zakaj lokate?
Stariši mi nočejo naročiti vzorcev od Stermeckija, čeravno gre glas po vsej državi, da je pri njem ogromna izbira, dobro blago in nizke cene. — Vzorce volne, svile, delena, cefirja in drugih modernih tkanin za žensko obleko pošilja
lOVADflA ■ PERILA * ffl * OBIEH
Celje §S, 24
poštnine prosto. Cenik z več tisoč slikami zastonj.
It»
Kolarskega vajenca sprejmem. Cafnik, Voli-čina, Sv. Lenart v Slov. goricah.	955
Klobuki, čepice, nogavice po najnižji ceni pri A. Filipančič, Maribor, Vetrinjska 6. • 903
Ofer, ki zastopi vinogradsko delo, zidar ali tesar, se sprejme. Predstaviti se je od 7. do 9. ure predpoldne: Baumkircher, vrvarna, Maribor, Čopova ulica 3.	950
Učenec iz boljše hiše se sprejme takoj za barvarno. Ponudbe na: Fefd. Stross, barvarna, Ptuj.	-	952
V dosmrtno oskrbo se sprejme oseba, ki posodi 20.000 Din v lepem kraju Slovenskih goric. Naslov v upravi lista.	954
Prodam posestvo, obstoječe iz G oralov zemlje, njive, vinograd, sadonosnik, gozd, hiša in gospodarsko poslopje, v lepi legi, četrt ure od cerkve. Kramberger Franc, Vinte-rovci 21, p. Sv. Urban pri Ptuju.	956
Starejši viničarski par (40 do 50 let), brez otrok, se išče na malo vinogradno posestvo pod ugodnimi pogoji. Nastop 1. novembra. Dr. Novak, Maribor, Stolna ulica I III. 953

Letos pač kupalesno
vse sgo šolo v
Tiskarni sv. Cirila,
UmmM® cesla 5,
Pcfra Srg 4. Pfnf, Slovenski frg t
Je eaiogoctneic!
i i Centrala: Maribor
Hranilnica Dravske banovine Maribor
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenshe ulice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
5£8
Podružnica: Cdfc
nasproti pošte, prej Južnošfa-iersha hranilnica.
proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj
varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. i

Razne službeoe preiskave potrjujejo, da se more s popolno gotovostjo uporabi „FITONIN" pri vseh	906
ranah rPšeiafnbah, hrastah
činih izpuščajih, lišajih, Čirih, ranah od lege ter pri
starih zarenTh3r'ranah
na nogah, škrotuloznih ranah, odprtih ozeblinah in odprtih hemoroidih.
preprečuje in fekcijo, ustavlja krvavitve, ne dovoljuje rani, da se usmrdi in jo zelo hitro celi. — Steklenica stane Din 20'— v lekarnah, /pošto se morejo poslati samo dve steklenici po pov-ictju za Din 50"—. — Poučno knjižico št. 18 pošilja zastonj „Fiton" d. z o, z., Zagreb 1-78.
Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933.
„FITGNir
Pletene fopice
po Din 29.— dobite samo v
TRPINOVEM BAZARJU
Maribor, Vetrinjska ulica 15. 691
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Obiskovalcem Maribora
924
se priporoča za nakup zimskega blaga priznano najcenejša manufakturna trgovina
Mirko Feldin, Maribor, sedaj iHetadroua cesta 13
Jablin za izdelovanje izvrstne domače pijače, in Mostin za razmnoževanje jabolčnika, dobavlja drogerija Kane, Maribor, Slovenska ulica.	864
Čebelni vosek kupuje in plača po najvišji ceni: Kemindustrija, Maribor, Aleksandrova cesta 44.	832
Ivan Kacin, tvornica harmonijev, glasovirjev, orgel, Domžale pri Ljubljani, dobavlja harmonije od 2000 D;n, pianine od 10.000, tudi na mesečna odplačila. Popravlja in uglašuje orgle. Nizke cene. Zaloga vsakovrstnega materi jala. Zahtevajte cenik! Večletna garancija!	918
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, star: papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	650
Vsakdo bo zadovoljen, kdor kupi novo jesensko blago pri meni. Nizke cene. Podplate nudim pri večjem odjemu 42 Din 1 kg. Zamenjava solnčnic za bučno olje. Ivan Meško, Sv. Bolfenk v Slov. goricah.	930
Ml §i le oünowil
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake šk~de vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.00C Din ¿675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tuui ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v mači kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škoda.
Spodnjcštafcrsha umska posojilnica v Maribora.
V S Jk. K PREVDARE1V SLOVENSKI GOSPODAR
Z AVAR U] E
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 61. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavn:k Albin Hrovatin v Mariboru. = Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru. «
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.