LETO X 4 april 1984 glasilo szdl občine logatec Velika delovna zmaga delavcev KLI 23. IX. 1982 smo sprejeli in svečano podpisali samoupravni sporazum 0 združevanju sredstev za izgradnjo nove tovarne za proizvodnjo lesnoobdelovalnih strojev in izdelavo Upognjenega pohištva Sporazum je podpisalo preko 30 or9anizacij združenega dela. Tako je Di|o jasno izraženo, da želimo proiz-v°dnjo strojev za lesno obdelavo, ki i'h domača kovinska industrija ne Proizvaja, oziroma jih ne proizvaja P° želji in zahtevah lesnopredeloval-ne industrije. Zakaj je ta potreba in *elja našla uresničitev prav v Logatcu, v KLI? Ker so delavci - lesni tehnologi že dolga leta dopolnjevali in izvijali skupaj z mehaniki, inovatorji 'n strojniki nove delovne naprave, ki omogočajo sodobno proizvodnjo v lesni finali. Vzporedno z razvojem tehnologije '6sne predelave je rastel in se razvila! tudi nov rod delavcev-strojnikov, to so stremeli k enemu cilju: boljša, kvalitetnejša in racionalnejša proizvodnja lesnih izdelkov. Ob konkret-nih zapletenih tehnoloških problemih se je vzgajal in kalil nov kader, ki le realno sposoben graditi, konstrui-ra'i in do podrobnosti s potrebno natančnostjo proizvajati vedno nove 'esnoobdelovalne naprave Čestitajo vsem, ki so vztrajali, da je prišlo 0dPi8 samoupravnega sporazu-rna o združevanju sredstev za lz-8r°dnjo nove tovarne do spontane odločitve o graditvi nove tovarne. Graditi tovarno lesnoobdelovalnih strojev v času svetovne gospodarske krize in velike zadolženosti naše države je bila na videz drzno. Podrobnejša analiza pa je pokazala: - da je prišel trenutek streznitve naše gospodarske politike, da ne moremo več na debelo uvažati, da smo do grla zadolženi in da je nujen hitrejši in večji izvoz. Lesna industrija ni odpisana panoga, saj daje največji devizni učinek pri najmanjšem uvozu. Lesna predelava torej mora več in boljše proizvajati, zato pa so potrebni lesnoobdelovalni stroji in naprave; - da pretežni del sposobnega kadra že dela v KLI, da se stalno usposablja in da je Logatec področje, kjer je možno kadrovati nove delavce; - da je v interesu delavcev lesnopredelovalnih TOZD, zlasti TO Drobno pohištvo, da se razvija tako proizvodnja, ki bo pomenila postopno prestruktuiranje in zaposlovanje novih poklicev; - da je možno združiti akumulacijo drugih organizacij združenega dela v lesni industriji za proizvodnjo lesnoobdelovalnih strojev, kar so posebej podprle članice SOZD Slo-venijales; - da je v občini dana moralna in politična podpora, da KLI kot osnovni nosilec razvoja Logatca odpira nova produktivna delovna mesta za nove, dela željne mlade kvalificirane ljudi; - da je hkrati s tovarno strojev dograjevati tudi program izdelave stolov z novimi tipi (krivljenega sedežnega pohištva). Kljub jasnim usmeritvam je bilo potrebno prehoditi trnovo pot, trkati na mnoga vrata - tako za sredstva, kot za potrditev investicije Investicijski program in glavni projekti so pokazali, da je za izgradnjo skoraj 4000 m' površine potrebnih, skupaj s spremljajočimi objekti (zaklonišče, kuhinja, obratna ambulanta, obratni in poslovni prostori) 250.000000 din Zagotoviti tolikšno vsoto denarja naenkrat ni bilo mogoče, zato gradnja poteka v dveh fa- Nadaljevanje na 2. strani Ob letošnjem praznovanjut maja Med prazniki je 1. maj najbolj naš praznik; ni večjega praznika kot praznik delovnega človeka! Prvi maj je bil rojen v krvi, preliti za proletarsko svobodo. Povezan je bil z zahtevami delavcev za osemurni delovni dan. V Jugoslaviji praznujemo 1. maj od leta 1890 Takrat so bile prve večje ustavitve dela v Sloveniji in hrvatskem Zagorju. Stopnjevala sta se odpor delavcev proti izkoriščanju in boj za osebno svobodo. Čas med obema vojnama je znan po krvavih praznovanjih prvega maja, borbi za delo, za solidarnostne akcije, za odpravo nezaposlenosti in boju zoper porajajoči se fašizem in nacizem. Osvobodilna fronta pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, katere pomemben jubilej tudi praznujemo v teh dneh, je v težavnih okupacijskih in vojnih pogojih organizirala vsako leto praznovanje 1. maja. Nadvse svečane so bile proslave 1. maja v osvobojenih krajih, kjer so delovali narodno osvobodilni odbori in partizanska vojska. Po zmagi revolucije slavnostno praznujemo 1. maj kot praznik naših delovnih zmag in znak solidarnosti z zasužnjenimi narodi po svetu. Pomen 1. maja tudi danes ni zbledel, čeprav smo trenutno v gospodarskih težavah, ki jih med drugim pogojuje svetovna gospodarska recesija, tako v svetu kot pri nas. Z upanjem in vero v našega delovnega človeka in s skupnimi napori bomo tudi te nezaželene gospodarske težave razrešili. Zato mora biti v času, v katerem živimo in ustvarjamo, pa tudi v prihodnje, naš skupni cilj »ustvarjalno delo«, kar pomeni, več in boljše delati. To uresničitev pa od nas terjata in nam omogočata ustava in zakon o združenem delu. Naš delavec je kot neposredni proizvajalec v temeljni organizaciji združenega dela postal hkrati tudi upravljalec in gospodar svoje usode in naj zato razpolaga s presežkom svojega dela in presežno vrednostjo. Letošnje praznovanje 1. maja je pomembno za občane Logatca, zlasti pa za delovni kolektiv Kombinata lesne industrije Logatec. Za delavski praznik delovna organizacija »KLI« odpira dve pomembni novozgrajeni tovarni. V TOZD ESO tovarno za proizvodnjo strojne opreme za lesno industrijo in TOZD - DROBNO POHIŠTVO tovarno za proizvodnjo stolov. Novozgrajeni tovarni sta za delovni kolektiv pa tudi za našo občino velikega gospodarskega pomena. Tu bo organizirana sodobna proizvodnja s povečanim in razširjenim proizvodnim programom in asortimanom izdelkov. Proizvodnja v teh tovarnah bo hkrati zagotavljala zahtevnejše delo in tudi večjo socialno varnost že zaposlenim delavcem, še zlasti pa mladim občanom Logatca, ki bodo tu sklenili delovno razmerje. Ob pomembni delovni zmagi čestitam vsem delavcem KLI- /a. Čestitke ob 1. maju naj veljajo vsem občanom, delovnim kolektivom, organizacijam, društvom, pripadnikom JLA za dosežene delovne uspehe. Tudi v prihodnje želim vsem veliko osebne sreče in nadaljnjih uspehov. Predsednik Skupščine občine Logatec: Rudi Lipovec 20. seja zborov skupščine občine Problematika zdravstvene politike in dejavnosti v občini Na 20. seji zborov skupščine občine je kot četrti zbor sodelovala skupščina zdravstvene skupnosti. Po široki javni razpravi, ki sta jo organizirala socialistična zveza in sindikat, je bila na seji obravnavana problematika zdravstva v občini Logatec Stališča in pobude iz javne razprave so bile predhodno usklajene na skupščini zdravstvene skupnosti. Tako je predsednik skupnosti, tovariš Alojz Sajovec, v uvodu podal usklajena stališča, s katerimi se dopolnijo predlagana stališča v gradivu: 10. točka se nadomesti z novim besedilom in glasi: Delavcem v združenem delu je treba zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo, zato jim je potrebno približati preventivno in kurativno dejavnost. Delavcem, ki imajo za to pogoje, se zagotavlja v okviru možnosti zdravstveno dejavnost v okviru njihove obratne ambulante V tem smislu TOZD Zdravstvo Logatec in KLI Logatec pripravita organizacijsko, kadrovsko in funkcionalno vključitev prostorov za ambulanto v KLI v enotno organizacijo osnovnega zdravstvenega varstva v občini Obdelan naj bo tudi predlog za organiziranje celotne medicine dela v prostoru KLI z vsemi posledicami, pri čemer naj bo kot posledica prikazana tudi možnost razširitve prostorov za otroški dispanzer Predlog naj bo izdelan do konca aprila in šele nato bo skupščina dokončno odločala o organiziranosti celotnega zdravstvenega varstva v občini Logatec. 12. točka Potrebno je izboljšati zobozdravstveno varstvo. Izvajalci naj pripravijo strokovno oceno problematike in hkrati z OZS zagotovijo strokovno oceno dosedanjega izvajanja. Do konca junija naj bo ta program predložen skupščini, vključuje pa naj tudi eventuelno potrebne kadrovske okrepitve in možnosti za organiziranje zobozdravstvene dejavnosti za posamezne večje OZD po principu obratnih ambulant. 13. točka Izvajalci TOZD ZDRAVSTVO LOGATEC, vzgojnoizobraževalne ustanove in Rdeči križ izdelajo skupni program vzgojnoizobraževalnih aktivnosti za predšolske in šolske otroke. S tem programom naj ob polletju seznanijo skupščino OZS. 14. točka Ostale pripombe, stališča in predloge, ki niso vključeni v sprejeta stališča, OZS uredi in prouči. Ugotoviti je treba, kateri predlogi so že vključeni v sprejete stabilizacijske programe zdravstva, s preostalimi pa je treba te programe dopolniti. Če to ni mogoče, se o tem obvesti predlagatelja. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je potrebno doseči, da bo skupščina zdravstvene skupnosti postala resnično prostor za usklajevanje interesov in pobud. Rezultati gospodarjenja nas ne smejo uspavati Rezultati gospodarjenja za leto 1983 v občini so ugodni. Dohodek gospodarstva je za 77 % večji v primerjavi z letom 1982. Dohodek se je povečal zaradi povečanega količinskega obsega industrijske proizvodnje, spremenjenega tečaja dinarja v primerjavi z dolarjem, povečanja cen in prizadevanj vseh delavcev, da bi čimboljše delali, ter na ta način povečali dohodek Celotni prihodek gospodarstva se je povečal za 50,5 %, porabljena sredstva za 40,4 %. Rast dohodka je bila hitrejša od rasti porabljenih sredstev in je tako bolj prispevala k rasti celotnega prihodka. S tem se je povečala tudi ekonomičnost poslovanja Posamezne temeljne organizacije so poslovale dokaj različno. Na robu rentabilnosti so poslovale tri organizacije: Gradnik, TOZD Motel Lom in TOZD Gostinstvo Logatec. Nekateri vzroki za slabe rezultate so objektivni, nekateri pa so taki, da nanje delovna organizacija lahko vpliva. Zato bo potrebno napraviti stabilizacijske programe, da bi dosegli boljše rezultate poslovanja. Ostale temeljne organizacije so poslovale uspešno. S prekoračitvijo planiranega obsega proizvodnje tudi finančni rezultati niso izostali Tako je dohodek v Valkartonu večji kar za 133%. Največji izvoznik v občini, TOZD Drobno pohištvo, je povečal dohodek za 114 % Za celotno občino se je izvoz blaga povečal za 16,3 %, samo na konvertibilno področje pa za 10,7%. Razmerje med izvozom in uvozom je približno 7 : 1 v korist izvoza. Ob tem se je tudi v letu 1983 logaško gospodarstvo srečevalo s težavami, ki so nastale zaradi: - pomanjkanja surovin in rezervnih delov ter energije, - neskladja med cenami na nabavnem in prodajnem trgu, - pomanjkanja likvidnih sredstev za redno poslovanje. Delegati KLI-ja so v razpravi opozorili na problematiko, ki se pojavlja zaradi pomanjkanja lesa. Čeprav je bilo pismo z nanizano problematiko, ki so jo sprejeti ukrepi povzročili izvoznikom v lesni industriji, poslano na Gospodarsko zbornico Slovenije in predsedniku SISEOT SR Sloveni- je, nanj ni odgovora, zato je bilo dogovorjeno, da se vprašanja sprožijo v republiški skupščini. Delegati so menili, da nas rezultati ne smejo zavajati Če upoštevamo inflacijo, rezultati kažejo, da bi bili v občini celo izgubaši, zato so podprl' stališče OK ZKS Logatec, naj vse temeljne organizacije, ki so dosegi' indeks dohodka pod 150, pregledajo svoje plane in pripravijo nove stab;-lizacijske programe. Predlog proračuna zmanjšan za 400 milijonov Predlog odloka o proračunu občini Logatec za leto 1984 upošteva usmeritve resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 in predlog družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občine. Ker se v letu 1984 poskuša razrešiti perečo problematiko financiranja pravosodnih organov, medobčinskih inšpekcijskih služb in priznavalnin borcem NOV po merilih republiškega sekretariata za pravosodje in upravo in republiškega komiteja za borce in vojaške invalide, se dogo vorjena splošna poraba v občini lah ■ko poveča v globalu za 17,4 %, ob iz ločitvi zgoraj navedenih izjem pa lat1 ko poraste z indeksom 16,2 %. Tako znaša splošna poraba v ob čini Logatec za leto 198^ 44.676.000,00 din. Tako limitirani pO rabi so prišteti še prihodki, ki nis< omejeni in sicer v zneski 5.124.000,00 din. Skupni prihodki t razporeditev v letu 1984 znašajo to rej 49 800.000,00 din. Delegati so predlog proračuni potrdili Delegati izvolili novo vodstvo Na seji so delegati podprli predlog občinske kandidacijske konference in za predsednika skupščine občine ponovno izvolili tovariša Rudija Lipovca. Prav tako so izvolili dva podpredsednika skupščine. To funkcijo bosta še naprej opravljala Roman Osterc in Tomaž Smrtnik. Za predsednika družbenopolitič-. nega zbora je bil izvoljen Vinko Ha- ložan in za podpredsednika Mark' Kek. Delegati so za novega predsedni ka zbora združenega dela izvolili Jo žeta Štirna, za podpredsednika P' Konstantina Šmuca. Predsednik zbora krajevnih skup nosti bo še naprej Jakob Nagod« podpredsednik pa Janez Petek Branka Ku" Tovarna leanoobdelovalnih strojev v času gradnje Velika delovna zmaga delavcev KLI Nadaljevanje s 1. strani zah: v prvi je tovarna strojev in stolov (vrednost 160 000 000 - din), v drugi pa so vsi ostali objekti. Izgradnja, ki je trajala dobro leto je potekala brez večjih težav. Smo v času, ko primanjkuje tudi raznih gradbenih materialov, zato je težko izpeljati načrtovano gradnjo brez zastojev Kljub vsem težavam z izvajalci del je naši operativni skupini z majhno zamudo uspelo prvo fazo gradnje pripeljati do konca Konec dober, vse dobro. Naprave za izdelavo lesnoobdelovalnih strojev se že vrtijo v novih ustreznih in funkcionalnih prostorih. Veseli obrazi mladih delavcev v novi tovarni so dokaz velike delovne zmage vseh delavcev KLI Ponovno se potrjuje velika moč združenih d« lavcev. 27 aprila ob 15 uri bomo svečan' otvorili novo tovarno in dali delav skemu prazniku - 1. maju pravi P° men. Delu čast in oblast! Direktor Dfl Franc GODINA, dipl. N Zahvaljujemo se organizaciji združenega dela, ki so združile del nančnih sredstev, glavnemu izvaj«' cu del - SCT Ljubljana, IMP Ljublja"' ter drugim izvajalcem del, delavci nadzora, upravnim organom za ■ rezna soglasja in sosedom, ki so P° trpežljivo prenašali gradnjo nove t" varne Vsem čestitamo za doseže"1 uspehe in 1 maj - praznik dela. Kolektiv KLI Logat«' Programsko volilna konferenca OK ZKS Logatec Bogata razprava in novo vodstvo V sredo, 21 marca, je bila programsko volilna seja Občinske konference ZKS, ki so se je udeležili delegati osnovnih organizacij, člani občinskega komiteja, člani statutarne komisije, člani tovariškega razsodišča, člani nadzorne komisije, predstavniki DPO občine, predsednik IS SOb ter sekretarji 00 ZKS iz krajevnih skupnosti. Seji so poleg ostalih 9ostov prisostvovali tudi Ludvik 2ajc, sekretar MS ZKS Ljubljana, barija Iskrenovič in Ivan Godec, člana CK ZKS, ki sta zadolžena za sodelovanje z našo organizacijo ZKS, 'er Albin Panič, profesor na politični soli CK ZKS Po uvodnih besedah Janeza Sla-beta, predsednika OK ZKS, o družbenopolitičnih razmerah v občini, uresničevanju politike ZK v preteklem letu in programu dela organov OK ZKS, je delo konference poteka-lo v treh komisijah: - za družbenoekonomske odnose, - za politični sistem, - za akcijsko krepitev ZK. Od 80 prisotnih se je v razpravo Po posameznih komisijah vključilo kar 48 delegatov, kar je gotovo razveseljivo, kaže pa tudi na to, da je b'la metoda dela pravilno izbrana. Razprave v vseh treh komisijah so bile izredno kritične in so zato zahtevale tudi nekatere dopolnitve gradiva, predvsem poročila o delu OK ZKS v preteklem obdobju, hkrati Pa je bilo ugotovljeno, da poročilo v °ceni razmer in dela 00 ZK ni dovolj kritično. Komisija za družbenoekonomske odnose je po temeljiti razpravi, ki jo je vodil tovariš Samo Oblak in ki je Zaiela vsa področja gospodarjenja, sPrejela 14 stališč, ki jih je potrebno vključiti v programe Navajamo samo najpomembnejše: V cilju hitrejšega razvoja gospodarstva je treba v OZD organizirati razvojne službe. Vsaka OZD naj prouči svoj dosedanji proizvodni program ter sprejme smernice za razširitev m uveljavitev novih programov. 2 dejavnostjo zbora združenega dela bomo razvojne usmeritve poenotili v občini Vse organizacije, ki imajo n'*Jo rast dohodka od doseženega Poprečja v občini, morajo izdelati analize gospodarjenja. Ker so se pogoji gospodarjenja spremenili (devizni zakon, obrestne mere, razgovo-ri z monetarnim skladom ...), je potrebno narediti nove stabilizacijske Programe. Organizacije, ki zaporedoma ne Ustvarjajo dovolj dohodka, morajo 'zdelati razvojne programe Združeno delo bo združevalo potrebna Sfedstva za vse ekonomsko upravi- čene naložbe, prioriteta pa bo izdelana na osnovi skupnih kriterijev Poraba sredstev skupne porabe mora biti racionalna in usklajena s finančnimi sposobnostmi OZD Vsaka sprememba programa samoprispevka se lahko izvede le s ponovno odločitvijo občanov V razpravi so se oblikovala tudi stališča za nadaljnji prehod na celodnevno osnovno šolo, kadrovsko politiko in zaposlovanje, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter informiranje, ki mora služiti delavcem za boljše in racionalnejše odločanje. V komisiji za družbenopolitični sistem je razpravljalo 16 delegatov Ugotovljeno je bilo, da se pri uresničevanju skupščinskega delegatskega sistema in samoupravnih odnosov še vedno pojavlja niz problemov Oblikovanje, struktura in delovanje skupščin DPS in SIS je teoretično tako postavljeno, da omogoča pretok interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. V naši občini pa se v praksi še vedno postavlja vprašanje, ali smo v resnici znali zagotoviti svobodno izražanje interesov in tudi njihovo učinkovito, hitro in pravočasno soočanje z drugimi interesi, torej demokratično usklajevanje o skupnih interesih. Razpravljalci so se dotaknili tudi področja delovanja delavskih svetov Leti so si v sistemu sprejemanja samoupravnih odločitev v TOZD izborili pomembno vlogo, medtem ko delegacije nimajo niti približno take vloge in so v večini prepuščene same sebi. Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj so oblikovane delegacije Verjetno je, da niso oblikovane zato, da se zagotovi normalno delovanje skupščine, ampak zato, da lahko delavci prek njih uveljavljajo svoje potrebe in interese Nikakor ne smemo strogo ločevati vsebine dela delavskih svetov in vsebine dela delegatskih skupščin, saj je to eden od vzrokov za nedejaven zbor združenega dela in marsikatere skupščine SIS. Glede na ugotovitve v razpravi so bila sprejeta ustrezna stališča: Za gotoviti je potrebno take pogoje, ki bodo omogočali enakopravno izražanje interesov vseh subjektov. Stalno se je potrebno boriti proti spreje manju odločitev mimo delegatskih poti Zaostriti je treba odgovornost, kadar se v DPO, samoupravnih organih, SO in skupščinah SIS sprejeti sklepi ne uresničujejo Pri tem mo ramo uveljaviti načela kadrovske politike in zaostriti tovariško kritiko Okrepiti je treba vlogo zbora združenega dela, v katerem naj se odgovarja celotno združeno delo v občini Pri pripravi gradiv je treba skrbeti, da ne bodo kršeni dnevni redi, tako da se omogoči delegatom pravočasen dostop do informacij in s tem učinkovit vpliv na vsebino odločitev Bolj moramo negovati moralni lik komunista. Razpravo v komisiji za akcijsko krepitev ZK je vodila Ivanka Korenč. V uvodu je govorila o uresničevanju temeljnih načel idejnopolitičnega delovanja in sklepov ter stališč 6 seje CK ZKS, o metodah delovanja ter o usposabljanju in informiranju V razpravi je sodelovalo 19 razprav-Ijalcev Med drugim so bila oblikovana tudi naslednja stališča: Posebno skrb je treba posvetiti nadaljnjemu razvoju celodnevne osnovne šole in zagotavljati zunanje mentorje za interesne dejavnosti Komunisti, ki so vključeni v ZK v delovnih okoljih, naj se aktivno vključijo tudi v delo 00 ZK v krajevnih skupnostih Ponovno naj se ustanovi 00 na PM Logatec in poživi delovanje aktiva za Narodnim domom Šoli v Logatcu imata omejene prostorske zmogljivosti, če upoštevamo vsako posebej Ob stihijskem razvoju kraja in nenačrtovani stanovanjski zidavi se tako dogaja, da so oddelki na eni šoli bolj zasedeni (normativ je 32 učencev na oddelek), na drugi pa so zasedeni slabo Ljudje so v Logatcu - čeprav šoli nimata formalno določenih šolskih okolišev - že od nekdaj pošiljali svoje otroke v šolo »8 talcev« ali pa v šolo Edvarda Kardelja, odvisno od meje med »šolskima okolišema« Upoštevaje te meje, bi v šolskem letu 1984/85 morali imeti na šoli »8 talcev« kar 4 oddelke prvega razreda (možnosti pa so samo za tri ali pa bo treba uvesti dvoizmenski pouk, kar bi občutno povečalo materialne stroške), na šoli Edvarda Kardelja pa 1 oddelek Kot rečeno, razvoj kraja je šel svojo pot, ne glede na »zmogljivosti« šol in na ustaljene meje okolišev. Očitno je, da bo treba pri reševanju problema zasedenosti obeh šol upoštevati načelo kar največje ekonomičnosti in prostorske zmogljivosti obeh šol enakomerno uporabljati Uvajanje dvoizmenskega pouka ali razširjanje zmogljivosti ob možnih drugačnih rešitvah bi namreč ne bilo opravičljivo oziroma smotrno. V izobraževalni skupnosti smo že dali pobudo, da z določitvijo šolskih okolišev (šola mora po zakonu o os- Podružbljati je treba SLO in DS in usposabljanje prebivalstva izkoristiti tudi za idejno izobraževanje Med članstvo ZK naj bi sprejemali predvsem mlade in neposredne proizvajalce, skrbeti pa je treba tudi za materialno podlago dela mladinske organizacije. Komunisti so zadolženi za skrb nad izvajanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in za sprotno ocenjevanje varnostno-političnih razmer Na konferenci so bile izvedene tudi nadomestne volitve članov občinskega komiteja in statutarne komisije. Po končani seji je bila seja občinskega komiteja, na kateri sta bila izvoljena novi predsednik in sekretar Za predsednika je bil izvoljen tovariš Viktor Šen, funkcijo sekretarja pa bo še naprej opravljal tovariš Andrej Logar Branka Kum novni šoli imeti določen šolski okoliš - šoli v Logatcu ga nimata, oziroma dokumenta ni o tem) začasno uredimo tudi problem enakomerne zasedenosti prvih razredov na šolah Problem bi reševali tako, da bi del krajevne skupnosti Naklo, ki po mejah sedanjega »okoliša« sodi k šoli »8 talcev« po novem prevzela šola Edvarda Kardelja. Na ta način bi v novem šolskem letu v šoli »8 talcev« imeli tri oddelke prvega razreda, v šoli Edvarda Kardelja pa dva Torej bi del šolskih novincev - prvošolč-kov, ki bi sicer hodili na šolo »8 talcev«, moral s tako določitvijo okoliša obiskovati šolo Edvarda Kardelja Seveda bi v tem primeru za učence zagotovili tudi ustrezen avtobusni prevoz Že zdaj pa je treba povedati, da bo čez leto ali dve najbrž spet treba spreminjati šolske okoliše Število prebivalstva in s tem šoloobveznih otrok namreč v posameznih delih Logatca dokaj stihijsko narašča, ne meneč se za take ali drugačne »meje« in »okoliše« V drugi polovici aprila bi v socialistični zvezi in krajevnih skupnostih morali razpravljati o predvidenih spremembah okolišev, saj se začetek novega šolskega leta hitro bliža Odlok o šolskih okoliših sprejema skupščina občine po predhodni razpravi v izobraževalni skupnosti. Matjaž K Kako do enakomerne zasedenosti šol v Logatcu? Pred leti smo v Logatcu tudi s samoprispevki zgradili lepo število objektov družbenega standarda. Velikost in »zmogljivosti« teh objektov -šol, vrtcev in zdravstvenega doma - so bile prilagojene (ali pa tudi ne) številu prebivalstva in predvidenemu razvoju kraja. Danes nekateri objekti že postajajo premajhni oziroma njihova prostorska razmestitev ne ustreza povsem povečanemu številu prebivalstva v posameznih delih Logatca oziroma občine. Prostorski razvoj kraja in občine ter povečanje števila prebivalstva torej nista bila vedno usklajene z razvojem infrastrukture in prostorske razmestitve objektov družbenega standarda. NOVICE S hitrejšimi koraki k podružbljanju osnovne šole Kako v danih možnostih razvijati celodnevno osnovno šolo tudi na predmetni stopnji, je bila tema sestanka KO za COŠ pri OK SZDL Logatec. Na tej seji so razpravljalci menili, da je najboljša rešitev uvajanje elementov celodnevne osnovne šole v petih razredih obeh osnovnih šol. Tako bi letos pričeli z vsebinsko obogatenim programom, s prožnejšo organizacijo življenja in dela v teh razredih. To pa je uresničljivo le v odprti šoli, v okolju, ki je pripravljeno tesno sodelovati s šolo. Naši šoli sta odprti, želita pa še dodatnega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, združenim delom in društvi. Da bomo to dosegli, moramo izdelati tak organizacijski koncept, ki bo omogočil učencem, da se preko interesnih programov in fakultativnih oblik pouka vključujejo v okolje, oz. da okolje nudi vso pomoč in razumevanje za izvedbo, zamišljenih programov Tako lahko uresničujemo koncept podružbljanja vzgoje, Nato so delegati razpravljali o realizaciji sklepov 14. seje OK SZDL, ki je sprejela obvezujoče sklepe, s katerimi naj bi odpravili nekatere vzroke, ki vplivajo na to, da delegatski sistem v celoti ne more zaživeti. Ugotovljeno je bilo, da je del sklepov realiziran (informiranost je izboljšana, skupščine obravnavajo vse več vsebinskih vprašanj, krajevna samouprava sodeluje z delegacijami itd). Na osnovi razprave so bila sprejeta obvezujoča stališča, ki zahtevajo od delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, da pripravijo programe dela in določijo tudi bistvene probleme svoje TOZD oz. KS, ki jih je potrebno obravnavati v okviru delegatske skupščine DPS oz. SIS. Okrepiti moramo vlogo zbora združenega dela, tako da bo resnično postal mesto dogovarjanja celotnega združenega dela v občini. DPO, posebej pa sindikat, morajo doseči večjo povezanost delegacij za ZZD s samoupravnimi organi TOZD Ne smemo dovoljevati še večjega ločevanja vsebine dela samoupravnih organov in vsebine dela delegacij za skupščine. Še naprej se bomo borili proti preobširnim gradivom, posebej, če hkrati pa skozi ponudbo čim širše palete programov, v katero se vključi združeno delo ter društva in družbene organizacije, omogočimo učencem spoznavanje delovnih procesov in različnih dejavnosti. S tem bodo tudi mnogo olajšane poklicne odločitve otrok in staršev. To pa je možno le z menjavo uslug in materiala med OŠ in združenim delom, društvi in posamezniki. Zavedamo se, da to še ni vse bistvo in kvaliteta, je pa začetek razvoja COŠ v prihodnje. Storjen bo precejšen korak naprej, saj učitelj in šola ne bosta več osamljena izvajalca vzgoje (in poraba), združeno delo in občina pa le porabnik vzgojnih dejavnosti in rezultatov Šola v teh prizadevanjih ne sme ostati sama. Ne samo od pripravljenosti šole in učiteljev, tudi od pripravljenosti okolja, v katerem šola deluje, pa tudi od staršev je odvisen razvoj in življenjska pot naših otrok. Jakob Kokalj so napisana tako, da prej prikrivajo, kot opozarjajo na temeljne družbene probleme. Delegate moramo seznanjati s potekom razprave in jim omogočiti, da izbirajo med več možnostmi tako, da predlagalec gradiva vedno pripravi tudi razlago o tem, kakšne bodo posledice take ali drugačne odločitve delegatov. Hkrati z vsem tem je treba opredeliti in uveljaviti tudi odgovornost delavskih svetov, svetov KS oz skupščin KS, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb in individualnih poslovodnih organov pri zagotavljanju pogojev za kvalitetno in učinkovito delo delegacij in njihovo tesno povezanost z vsemi samoupravnimi in družbenopolitičnimi dejavniki. Na seji je bil sprejet tudi zaključni račun občinske konference SZDL in Logaških novic za leto 1983 Finančni načrt OK SZDL in Logaških novic za leto 1984 sta bila sprejeta, le da so delegati postavili nekatera vprašanja o ceni Logaških novic Ponovno je bilo postavljeno vprašanje, ali objavljati gradiva za skupščine v celoti ali v skrajšani obliki O tem se bosta morala izreči uredniški odbor in izdajateljski svet. Jakob KOKALJ Tak razvoj pa je plod velikih naporov množice aktivistov Rdečega križa, krvodajalcev ter celotnega sistema socialističnega samoupravljanja Tako je postalo krvodajalstvo v minulih letih množična, družbena akcija, brez katere bi bilo naše zdravstvo marsikdaj nemočno, hkrati pa prispeva k napredku humanizma, solidarnosti in socializaciji ljudi. Na najbolj neposreden način pa prav občani, ki darujejo kri, izpričujejo svojo visoko solidarno zavest, saj darujejo del sebe, da bi zagotovili nenadomestljivo zdravilo -KRI. Osebno zadovoljstvo, osebna človeška izpolnitev, zavest o izpolnitvi dolžnosti je največje zadoščenje pri takšnem delu. Naša skupna naloga naj bo, da bo tudi v bodoče tako Občinski odbor Rdečega križa je v mesecu marcu svečano proslavil jubilej - 30 let prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva Na proslavi se je zbralo veliko število krvodajalcev iz naše občine. Na tem srečanju in praznovanju človekoljubnih občanov, je najprej mlada članica RK osnovne šole »8 Krvodajalci in zaslužni za krvodajalstvo talcev« pozdravila vse navzoče: »Tudi podmladkarji vam za vaš praznik prisrčno čestitamo. Naš skromni kulturni program naj vsaj delno izraža neizmerno hvaležnost za darovano kri Koliko mladih življenj bi bilo izgubljenih, koliko potrtih staršev bi ostalo brez svojih otrok, če jim v zadnjem hipu ne bi transfuzija krvi rešila življenja! Čeprav smo še mladi, se zavedamo, da je od vas, dragi krvodajalci, odvisno, da krvi v bolnišnicah ne primanjkuje. Zato smo vam prav od srca hvaležni in vas prosimo, da ostanete še naprej zvesti darovalci krvi in da pridobite še nove krvodajalce- Smo krvodajalci bodočnosti, ki bomo morda nekoč s svojo krvjo rešili vaše življenje « Po pozdravnem nagovoru je sledil kratek kulturni program, ki so ga izvedli recitatorji pod vodstvom Milene Herblan in otroški pevski zbor, ki ga vodi Jernej Jeršinovič Ob tej priliki je bilo 75 krvodajalcem podeljeno priznanje za darovano kri Prav tako so bila podeljena priznanja, jubilejne značke in plakete organizatorjem krvodajalstva in organizacijam, ki so prispevale, de imamo danes evidentiranih preko 1 000 krvodajalcev, ki so vsaj enkrat darovali kri. Ob tem pa ne smem" pozabiti tovariša Franca Rovana, ki je daroval kri že 51-krat. S tem je bil zaključen uvodni del tega srečanja, ki se je nadaljevalo v prijetnem razpoloženju. To je bile skromna oddolžitev ljudem, ki jim posvečamo premalo družbene pozornosti Srečanje in praznovanje naj bO nova spodbuda vsem občanom, zlasti pa mladim, da bodo take akcije še naprej uspevale v vseh delovnin organizacijah in krajevnih skupnostih. Občinski odbor RK Logatec in Ada Oštir Okrepiti vlogo zbora združenega dela Na 1. seji OK SZDL so delegati konference obravnavali predlog za novo oblikovanje konferenc delegacij v OZD In KS za skupščine SIS. Predlog Je bil sprejet, saj se z oblikovanjem konferenc delegacij zmanjša število delegatskih mest v zborih uporabnikov posameznih skupščin SIS. Seveda pa morajo zadnjo besedo izreči delegacije v TOZD oz. krajevnih skupnostih. Sprejet je bil sklep, da se o tem predlogu Izvede javna razprava po OZD in KS. V kulturnem programu Je sodeloval tudi otroški pevski zbor 30 let prostovoljnega anonimnega krvodajalstva na Slovenskem_ Lani je minilo že 30 let, odkar so aktivisti Rdečega križa prevzeli nalogo, da organizirajo prostovoljno krvodajalstvo na Slovenskem. V vseh teh letih so dokazali, da se njihova prizadevanja in dosežki uvrščajo v jugoslovanski, marsikdaj pa tudi v sam svetovni vrh. Pozivu Rdečega križa, da prostovoljno darujejo kri za bolnike, se Je odzvalo kar 800.000 krvodajalcev, samo v letu 1983 preko 110.000. Lepa številka, še posebej če povemo, da je med njimi kar 30.000 mladih. V naši občini letno daruje kri 350-400 občanov. Vlogo si mora sindikat izboriti sam Na programsko volilni seji Občinskega sveta ZSS, ki je bila v petek, 30 aprila, je bilo prisotnih več kot 77 % vabljenih delegatov iz osnovnih organizacij Seje, ki jo je vodil Leopold Novak, se je udeležilo tudi nekaj gostov, med njimi predsednik MS ZSS, tovariš Ivo Meglic in član predsedstva RS ZSS, tovariš Janez Ciglar. Kot gostje so se seje udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine. Iz poročila o delu izhaja, da je v zadnjem obdobju vpliv sindikalnih organizacij v družbenopolitičnem in ekonomskem življenju naše družbe vedno večji. Sindikat je v središču dogajanja, ni več tretjerazredna politična organizacija, temveč je vsak dan prisoten v delu in življenju. V bogati razpravi, ki je sledila uvodnemu referatu predsednika Občinskega sveta ZSS, so delegati kritično ocenili delo v preteklih dveh letih. Delegat GG - TOK gozdarstvo Lo- gatec je opozoril na prekinjene dohodkovne odnose, ki so svoj čas obstajali med GG in KLI-jem Čeprav so poskušali to problematiko reševati skupno, do konkretnih rešitev ni prišlo V razpravi so delegati spregovorili tudi o kadrovski politiki in štipendiranju ter usposabljanju članstva v sindikalnih organizacijah. Nekaj raz-pravljalcev se je dotaknilo tudi področja nagrajevanja po delu in delitve dohodka, vendar razprava ni dala konkretnih rezultatov. Delegati so opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti v poročilu in programu dela, posebej na to, da ni nikjer nič povedano o konkretnem sindikalnem delu. Menili so, da je veliko evidentiranih problemov, da pa premalo naredimo, zato bo program treba dopolniti in vanj vnesti konkretne naloge in zadolžitve. Delegati so za predsednika soglasno ponovno izvolili Ivana Poredo-ša, za sekretarja pa Rajka Rupnika. Branka Kum RAZPISUJEMO vpis predšolskih otrok, starih od 5 do 7 let v počitniško kolonijo, ki bo od 15. 6 1984 do vključno 25. 6. 1984 v Počitniškem domu ZZB NOV Banjole pri Puli. -Starši bodo morali prispevati k ceni oskrbnega dne od 151,00 din do 252,00 din, odvisno od dohodka na družinskega člana. Točna ura odhoda in povratka otrok bo določena, ko bodo zbrane prijave, ravno tako bomo starše pravočasno obvestili o vseh drugih pogojih (zdravniški pregled, garderoba in ostalo). Število otrok, ki se bodo lahko udeležili letovanja, je, glede na razpoložljiva finančna sredstva, omejeno. V primeru, da bo vpisanih preveč otrok, bodo imeli prednost: - otroci, ki niso vključeni v vrtec, - otroci, ki se v preteklih letih niso udeležili letovanja, - otroci iz socialno šibkejših družin. Prijave sprejemamo na SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC, Notranjska 14/1, soba 8, do vključno 4. 5. 19841 TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV, ENOOSNIH TRAKTORSKIH PRIKOLIC IN STANOVANJSKIH PRIKOLIC Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Logatec obvešča lastnike zgoraj naštetih vozil, da bodo tehnični pregledi po naslednjem razporedu: - LOGATEC 7. maja 1984 - od 8. do 17. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu, - ROVTE 8 maja 1984 - od 8. do 17 ure na dvorišču gostilne »PRI REZKI« v Rovtah, - LOGATEC 10. maja 1984 - od 8. do 12. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu, - HOTEDRŠICA 10. maja 1984 - od 13 do 17. ure pred Kulturnim domom v Hotedršici, - LAZE 11. maja 1984 - od 8. ure do 12. ure pred Zadružnim domom v Lazah TEHNIČNI PREGLED MOPEDOV Za vse lastnike mopedov iz vseh krajevnih skupnosti občine Logatec bo tehnični pregled mopedov v LOGATCU, dne 17 maja 1984 od 7. do 16. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu. Pri vseh tehničnih pregledih bo navzoč tudi predstavnik zavarovalnice, pri katerem boste plačali obvezno zavarovanje Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri pooblaščenih delovnih organizacijah izven občine. Oddelek za notranje zadeve SO Logatec Referendum v Lazah uspel Prvl krajan je obiskal volišče ob 7.15 url V nedeljo, 25. marca, so se krajani Laz z referendumom odločali za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste v dolžini 1500 m, in sicer v smeri Ja-kovica od hišne številke Laze 60 do 7 Z zbranimi sredstvi bo asfaltiran tudi prostor pred podružnično šolo v Lazah Samoprispevek bo uveden za obdobje devetih mesecev od 1 maja 1984 dalje Plačevali ga bodo vsi zavezanci, ki stalno prebivajo na območju KD KS Laze, in lastniki vikendov, ki občasno bivajo v naseljih Laze in Jakovica. Zbranih bo 2.000.000 din sredstev in se bodo uporabila izključno za sofinanciranje izgradnje asfaltne prevleke Referenduma se je od 248 krajanov udeležilo 234 volilnih upravičencev. Za uvedbo samoprispevka se je odločilo 135 krajanov ali 57,69 %, proti jih je glasovalo 94, pet glasovnic pa je bilo neveljavnih Med krajani je bil odziv nepričakovano velik, saj je največji del krajanov glasoval že v prvih jutranjih urah K temu je pripomogla tudi javna razprava, ki jo je organizirala socialistična zveza Čeprav je bilo v času Nasmeh ob uspešno Izvedenem referendumu javne razprave tudi nekaj negativnih pojavov antipropagande, izid kaže na visoko zavest krajanov in občutek za kolektivno in samoupravno reševanje skupnih problemov (Povzeto iz poročila predsednika volilne komisije) Računalniki na pohodu Izredno hiter razvoj znanosti v zadnjih štiridesetih letih, še posebno pa razvoj elektronike, je prinesel celo vrsto naprav, ki Jih v vsakodnevnem življenju uporablja vse več ljudi. Radijski in televizijski sprejemnik sta danes praktično že nepogrešljiva v vsakem domu, čeprav še pred štiridesetimi leti nihče ni pomislil, da bi v njegov dom kar »po zraku« pripotovale slike iz drugega mesta ali celo druge dežele. Hiter razvoj tehnike zahteva tudi nekaj znanja oziroma poznavanja teh naprav, ki Jih v vsakdanjem življenju uporabljamo. Vsaka nova stvar pa nujno prinese s seboj tudi vrsto ugibanj in vprašanj, na katera si preprost človek težko sam poišče odgovor. V seriji člankov, ki bodo objavljeni v Logaških novicah, bomo skušali na preprost način opisati, kaj je in čemu služi RAČUNALNIK. Govora bo predvsem o hišnih računalnikih (osebnih), ki so v nekaj letih preplavili razvite države, nezadržno pa prodirajo tudi k nam. Namen člankov je, da odgrnemo tančico skrivnosti in nezaupljivosti, ki pri nas še vedno zakrivajo to vse bolj nepogrežljlvo napravo, čeprav gre v bistvu, vsaj kar se tiče njene uporabe, za dokaj enostavno človekovo pomagalo. Računamo tudi na vaše sodelovanje, spoštovani bralci. Radi bomo odgovorili na vaša vprašanja, ki jih lahko posredujete uredništvu Logaških novic. Računalnik bi najlažje opisali kot napravo za obdelavo informacij. To pomeni, da moramo računalniku najprej posredovati določene informacije (podatke), mu »povedati«, kaj naj z njimi naredi in v kakšni obliki želimo imeti rezultat njegove obdelave Na prvi pogled izgleda, da bi bilo enostavneje, če bi človek vse to opravil kar sam, vendar pa se to hitro pokaže za nepraktično, ko imamo opraviti z velikim številom podatkov, ki jih je treba obdelati na več različnih načinov in posredovati rezultat te obdelave na primer v grafični (slikovni) obliki Računalnik sam po sebi je zelo neumna naprava, saj sam praktično Naš zakaj Krajani Logatca so po dolgem pričakovanju, zapletih in hudih besedah na sestankih končno le dobili telefone. Jeza je zbledela. Potolaženi ob zvoku tu-tu-tu, so začeli telefonirati prijateljem, znancem, na občino, v zdravstveni dom .. (Če so seveda imeli telefonski imenik že od prej, saj ga novi naročniki niso mogli dobiti!) Pa so hoteli poklicati znance, ki je dobil telefon na novo (teh je v Logatcu okoli 300). A kaj, ko brez številke ne gre! Na logaški pošti prijazen glas pove, da novih številk nimajo. Poklicati je treba vsevedno številko 988. V Ljubljani podatek imajo Povedati je treba samo ime, ulico, številko ... Logačani so klicali v Ljubljano, njihovi obrazi so spet pobledeli Sprašujemo: ZAKAJ TAKO? Če novega telefonskega imenika letos ne bo. bi nove telefonske naročnike lahko napisali na nekaj listov papirja, na katere bi vpisali tudi vse tiste številke, ki so spremenjene. To informacijo bi posredovali krajanom, en izvod pa obdržali na pošti, da bi lahko nudili želene podatke. Z malo volje in minimalnimi stroški bi obrazi krajanov spet dobili zdravo barvo. »ne zna« ničesar. Vse, kar računalnik »naredi«, ga je naučil človek, pa vendar so sposobnosti računalnika veliko večje kot človekove. Pravzaprav je to samo delno res, vendar je to že bolj tema za filozofe. Prvi računalniki oziroma računski stroji so bili mehanske izvedbe Na njih je bilo možno opravljati samo osnovne matematične operacije (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje). Za prvi elektronski računalnik velja danes leta 1946 izdelan ENIAC, v katerega je bilo vgrajenih kar 14 000 elektronk. Od takrat je potekal razvoj računalnikov bliskovito. Elektronko je zamenjal transistor, tega pa integrirano vezje, ki zamenjuje na tisoče transistorjev Seveda je z miniaturizacijo občutno padala tudi cena teh naprav, ki so tako postale dostopne tudi posameznikom. Verjetno se bo precej bralcev vprašalo, zakaj posameznik sploh potrebuje računalnik Najbolj točen odgovor bi bil: ne potrebuje ga! Vendar pa v tem smislu ne potrebuje niti televizorja, zamrzovalne skrinje in celo avtomobila ne Razlika je samo v tem, da smo se na te stvari že navadili in so postale del življenja, računalnik pa je nekaj novega in zato - nepotreben. Ko pa se enkrat odločite za nakup računalnika, ugotovite, da lahko namesto vas opravi celo vrsto stvari, ki so vam do tedaj odvzele precej časa Kot gospodinjski pomočnik namesto počasne banke vodi stanje na vašem žiro računu, vodi evidenco porabljenih čekov, na koncu meseca vam pove, koliko denarja ste porabili v trgovini, namesto vas poišče telefonske številke želenih oseb, otroke lahko uči angleščine, brez naprezanja si zapomni rojstne dneve vseh sorodnikov in prijateljev, zaupate mu lahko vaše najljubše recepte, zmožen pa je še zelo veliko stvari. Za računalnike je napisana cela vrsta iger, od vesoljskih bitk do šaha, s katerimi si krajšate čas. V naslednji številki bomo opisali, kako je računalnik sestavljen, kaj je potrebno za njegovo delovanje, zvedeli pa boste tudi za cene in možnosti nakupa najbolj popularnih hišnih računalnikov. Marko Kek Intervju učencev 3. razreda s tov. Jožefom Simšičem-Jelenom Učenci 3. razreda COŠ »8 talcev« Logatec smo povabili v goste nekdanjega kurirja in partizana, tov. Jožeta Simšiča-Jelena, da bi nam pripovedoval o dogodkih iz partizanskih časov. Ker se bomo v šoli pogovarjali tudi o partizanskih spomenikih v domačem kraju - Logatcu, smo vprašali tov. Simšiča, kdo je bil tov. Franc Štritof-Tonček, ki ima postavljen spomenik v gozdu v bližini motela Lom. »Doma je bil blizu Žile na Notranjskem, bajtarski sin. Jeseni leta 1941 je že postal član OF in še pred odhodom v partizane je sodeloval v raznih akcijah. Leta 1942 je stopil v Lukov bataljon, kasneje v Šercerjevo brigado. Srečala sva se, ko je prišel v varnostno obveščevalno službo za območje Vrhnike in Logatca, kajti jaz sem bil takrat komandant tega posebnega oddelka za boj proti okupatorjem in domačim izdajalcem. 10. oktobra 1943 sva dobila posebno nalogo - priti v Kališe. In to kar podnevi! Prečkati sva morala železniško progo Ljubljana-Trst, ki je bila dobro zastražena, postavljenih je bilo veliko žičnih ograj, bunkerjev in min. Vedel sem, kje morava iti, da bo najbolj varno. Tonček je hodil za menoj. Šla sva čez senožet, ogrado. Prišla sva do štora, ko sem nekako 3 m pred seboj zagledal najprej dva, potem pa še mnogo Nemcev. Začela sva teči v nasprotno smer, saj nisva imela nobenega kritja. Pretekla sva okrog 40 m, oni so pa še vedno streljali. Oba sva padla. Samo: - Tonček je bil mrtev. Krogla mu je šla skozi nahrbtnik v srce. Čez nekaj časa sem odšel po dva tovariša. S klinci smo izkopali jamo in vanjo položili Tončka. Na grob smo dali mah in križ, da bi kasneje vedeli, kje leži. Tonček je bil še zelo mlad fant, ko je že moral umreti. Nanj spominja spomenik ob poti v Motel Lom, kjer je tudi padel. Učenec: »Ob poti v Rovte sem videl tudi spomenik, postavljen v spomin na Ljubo Bavdek. Kdo je pravzaprav bila?« Tov. Simšič-Jelen: »Ljuba Bavdek je bila poštarica v Hotedršici. Imela je velik dostop do informacij, zato je delala kot obveščevalka po nalogu rajonskega odbora Logatec. Vzdrževala je stike s sovražnimi oficirji, tudi z nekim italijanskim komandantom, in tako dobila izredno pomembne podatke. Njeno delo je bilo zares zahtevno, saj je bila v nenehni nevarnosti pred tujimi sovražniki in domačimi izdajalci. Ob kapitulaciji Italije je šla v partizane. Bila je tudi v Kališah, delala je Z ženskami, potem je postala učiteljica na osvobojenem ozemlju blizu Črnega vrha. Februarja 1944 so jo domobranci ujeli. Preden so jo ubili so se ji hoteli maščevati za vse, za kar so slutili, da je pomagala osvobodilnemu gibanju. Privezali so jo k lipi v Hotedršici, jo sramotili, brcali, zasmehovali in ji pljuvali v obraz. Zelo je trpela, a izdala ni ničesar. Izmučeno in izčrpano so odpeljali v belogardistično postojanko v Logatec, kjer so nadaljevali s strahotami-Ker se je še vedno trdno držala, nikogar in ničesar izdala, so belogardisti pobesneli. Živi so začeli izrezovati dele telesa. Umrla je po hudih bolečinah in trpljenju. Vaščani so jo našli ob poti, kjer je danes spomenik, vso iznakaženo, razmesarjeno. Spoznali so jo šele po brisački z začetnicami njenega imena in priimka.« Nekaj časa smo bili čisto tiho, le oči smo imeli velike, saj je take hude reči težko razumeti. Tov. Jelen nam je povedal tudi o partizanki, Štagnerjevi mami s Kale: »Živela je ob glavni cesti, kjer je mimo hodilo veliko Nemcev in Italijanov. Držala je s partizani. Kadar je bilo za nas nevarno, je obesila belo rjuho proti gozdu. Nekoč pa so Italijani poostrili kontrolo. Na rame si je oprtala koš, na dno je dala golaž za partizane, nanj pa slamo. Ko jo je Italjan ustavil, mu je rekla, da mora po hrano za živino. Sploh ni opazil, da je koš poln slame-Spustil jo je, ona pa je srečno prišla do partizanov v gozdu in nas opozorila, naj ne hodimo v vas, ker je polna sovražnikov. S tem nam je rešila življenje« Učenec: »Ali ste bili v vojni tudi ranjeni?« Tov. Jelen: »Ja, trikrat. Dvakrat od bombe, enkrat pa sem padel v italijansko zasedo blizu svojega domačega kraja Laze. Takrat je bilo zelo hudo, name je streljalo dvajset Italijanov, jaz pa sem bil sam. Zadeli so me petkrat-Ker so ostale krogle še v meni, me je kasneje operiral zdravnik kar v neki domačiji z žepnim nožem, ki so ga prej dobro prekuhali. Če bi me peljali V partizansko bolnišnico, ne bi preživel. Operirali so me brez narkoze. Vidite, pa sem preživel in sem danes med vami!« Damjana je zanimalo, od kod tov. Jožetu Simšiču ime Jelen. Tov. Jelen: »Nekoč smo imeli v gozdu sestanek. Komandir nam je povedal, da moramo zaradi varnosti vsi spremeniti imena. Ko me je vprašal, katero ime želim, sem odgovoril, da bom vzel tisto, ki bo ostalo. Potem je p8 rekel, naj bom Jelen, ker tako dobro tečem in preskakujem kamne!« Tov. Jože Simšič-Jelen nam je povedal že veliko zanimivosti iz vojnih dni, tudi o črni roki. Poudaril pa je, da ne smemo nikoli pozabiti na ljudi, ki smo jih imeli, a sO padli za našo srečo. Poslovili smo se z željo, da se bomo še srečali. Dopisniški krožek 3. razred^ COŠ »8 talcev« Logatec Logaški taborniki pridobivajo mlade člane Odred tabornikov »BORIS KIDRIČ« Logatec je imel 19. 3. 1984 občni zbor. V poročilu o delu odreda v preteklem letu je bilo ugotovljeno, da ni bilo večje dejavnosti, ker je odred v preteklosti za dalj časa prekinil aktivno delo in bil šele v letu 1983 ponovno aktiviran. V tem letu je bila njihova največja skrb posvečena u-trditvi organizacije, pridobivanju članstva in usposobljanju vodstvenega kadra, zlasti vodnikov Čeprav delo v odredu ni bilo posebej plodno, so ugotovili, da so organizirali več izletov, na katerih so se pripravljali za taborniške izpite in veščine ter se urili v signalizaciji in orientaciji Tudi priprave za taborniški mnogoboj so izpeljali. Organizirali so dvodnevni tabor v Kališah. Ob tabornem ognju so občanom priredili Pester program Sodelovali so tudi na prireditvi ob dnevu mladosti z improviziranim »mini« taborom. S prižganim tabornim ognjem so pričakovali nosilce Titove štafete. Vodniki in mentorji na šolah so se trudili s Pridobivanjem mladih članov, to je murnov, medvedkov in čebelic, kar i'm je tudi uspelo. V razpravi na poročilo so bili skromni, le nekateri so kritično spregovorili o odredovi dejavnosti. Sklenili so, da bodo v letošnjem letu povečali aktivnost na celotnem področju taborniškega življenja. Obljubili so tudi, da bodo zadani program dela, ki je pester in zanimiv za vse tabornike, v celoti realizirali. Med drugim bodo organizirali več tekmovanj, sodelovali na taborniških in drugih proslavah, na izletih in zle-tih, se udeležili taborjenja in tečajev Največ skrbi bodo posvetili vzgoji vodniškega kadra ter poslali v gozdno šolo več sposobnih in aktivnih tabornikov. Skrbeli bodo tudi za povečanje članstva, za pridobivanja taborniške opreme ter za uniformiranje tabornikov Tudi na revijo Tabor niso pozabili. Sklenjeno je, da morajo biti vsi člani v vodih seznanjeni z njeno vsebino. Odred potrebuje predvsem šotore, kuhinjsko in drugo taborniško opremo za bodoča samostojna taborjenja Ker te opreme ni, sedaj taborijo skupno s sosednjimi enotami Čeprav imata OTKS in TKS mnogo razumevanja za taborništvo, so poudarili, da sedanja dotacija ne zadostuje za nemoteno delo. Upajo, da bodo dotacije v bodoče realneje razdeljene med društva. Občni zbor je sedanje vodstvo potrdil še za eno mandatno obdobje Janez Čanžek Republiško tekmovanje raketarjev bo v Logatcu Modelarsko maketarski klub je bil ustanovljen februarja 1983. Takoj na začetku delovanja smo organizirali razstavo modelov in maket, ki je privabila precej občanov. Glavna naloga novoustanovljenega kluba je bila pridobitev prostora za delo, ker brez tega klub ne more delovati. Po dolgotrajnih razgovorih so nam mladinci prepustili enega od Prostorov v starem vrtcu. Prostor smo že delno uredili in opremili, caka pa nas še veliko dela. Od septembra dalje je organiziran v OŠ 8 talcev za učence tečaj, na katerem učenci izdelujejo modele, makete in rakete. V začetku je bilo za tečaj veliko zanimanja, ker pa modelarstvo zahteva veliko dela, vztrajnosti in potrpežljivosti, obiskuje sedaj tečaj samo še pet učencev, ki vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure v klubskih prostorih pridno delajo. Takoj na začetku smo se povezali tudi z Zvezo letalskih organizacij Slovenije in že takoj so nam zaupali organizacijo republiškega tekmovanja raketarjev, ki bo 29. in 30 aprila Vabimo vse, ki jih zanima ali pa bi želeli spoznati delo modelarjev, da se ob sredah od 18,30 do 20. ure zglase v našem klubskem prostoru v starem vrtcu. Davki od osebnega dohodka Dokončni dohodek obrtnikov bo znan jeseni Vsi občanf, ki so prejeli več kot dvainpolkratni poprečni čisti osebni dohodek v gospodarstvu v SR Sloveniji, ki za leto 1983 znaša 5°0 670,00 din, so bili dolžni do 31. Januarja vložiti napoved za odmero davka od skupnega dohodka občanov. Vsi tisti, ki so takšno vsoto zaslutil, seveda ne bodo obdavčeni, saj le obdavčitev odvisna od vrste okončin, med katerimi je tudi število članov gospodinjstva, ki jih davčni *avezanec vzdržuje. Letos je napoved oddalo 25 občanov, dva več kot 'ani. Napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov se vložijo v občini stalnega bivališča. Med 25 občani, ki so letos oddali napoved, je 14 obrtnikov. Samo za ilustracijo naj povemo štiri najvišje prijavljene dohodke, od katerih sta dva dosežena iz rednega delovnega razmerja, dva pa iz obrtne dejavnosti: 1.602.412,00 din 678 552,00 din 623.636,00 din 585 833,00 din Dokončni dohodek obrtnikov bo znan šele v jeseni - predvidoma septembra - ob izvršitvi obrtne odmere za leto 1983 PROGRAM izletov v letu 1984 April: Turni smuk v Alpah Ma): Blegoš Junij: Notranjska planinska pot, odsek Vremščica-Ta-bor-Sviščaki-grad Snežnik (obnovitev planinske markacije in pregled stanja poti) - Dan logaških planincev - 19. 6. (izlet v neznano) Julij: - Mangrt - Pohorje Avgust: - Uršlja gora-Sleme-Smrekovec-Raduha - Škrla-tlca September: - Kopitnlk-Gore-Krn-Razor-Vogel-Črna prst - Logaška planinska pot Oktober: - Slivnica Informacije dobite vsak torek od 17. do 18. ure v društveni pisarni na Notranjski cesti 4 (stari vrtec), v pritličju. Komisija za izlete PD Logatec Planinci in alpinisti so zborovali V petek, 17. 2. 1984, so logaški planinci in alpinisti v avli osnovne šole »8 talcev« naredili obračun dela društva za leto 1983 Udeležba na zboru je bila zadovoljiva. Zbrane planince in goste je uvodoma pozdravil predsednik društva, tov. Ferenc. V poročilu je orisal delo društva v preteklem letu Sledila so poročila blagajnika, gospodarja in komisij Posamezne društvene sekcije so dosegle določene uspehe. V poročilih je bilo navedenih nekaj sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnjem občnem zboru, pa niso bili v celoti izpolnjeni. Število članstva se je povečalo od 382 na 473. Iz tega je razvidno, da društvo nenehno skrbi za množičnost. Ugotovljeno je, da je med članstvom premalo delavske in kmečke mladine Največ pozornosti so posvetili ureditvi in vzdrževanju notranjske in logaške planinske poti Poleg tega so člani pomagali pri delu na novi planinski poti čez Snežnik, poti Ljubljana-Rijeka, ki pelje po že obstoječi ljubljanski planinski poti in po notranjski poti na Snežnik Nadalje so posvetili veliko pozornost delu z mladino, izletništvu in gospodarjenju. Alpinisti so bili zelo aktivni, saj so opravili mnogo letnih in zimskih vzponov, nudili pomoč pri izvajanju planinske šole in vodstvu na izletih ter organizirali razna predavanja. Društvo ima precej finančnih težav. Razen dotacij OTKS nima dohodkov, zato s težavo realizira svoj letni program dela. Člani društva so se udeležili vseh akcij, ki so bile organizirane na našem območju, ter akcij PZS in MDO Imeli so več predavanj z diapozitivi, organizirali so planinsko šolo in več izletov v domače gore. Poleg ostalih obveznosti so si zadali še nalogo, da zgradijo planinski dom. V najem so vzeli »Cajnarjevo« domačijo v Novem svetu, ki jo bodo preuredili za potrebe planinske rekreacije. Planinski dom ne bo namenjen samo članom društva, temveč vsem, ki ljubijo naravo Nadzorni odbor društva je ugotovil, da je društvo v tej mandatni dobi v redu opravilo svoje delo, in izrekel zasluženo pohvalo Sestavljen je bil obširen program dela. Težišče dela bo v razširitvi in organizacijski utrditvi sekcij v KS ter vključitvi delavske in kmečke mladine. Temu vprašanju nameravajo posvetiti vso pozornost. V program so uvrstili več izletov, obnavljanje in vzdrževanje planinskih poti na svojem območju, več predavanj, tečajev in obiskovanj planinskih šol. Tudi alpinisti so podali svoj plan Mnogo je bilo govora o varstvu narave in propagandi Planinsko zvezo Slovenije je na občnem zboru zastopal tajnik PZS, tov. Dobnik, ki je v svojem govoru pohvalil delo društva in mu zaželel še naprej lepih uspehov V razpravi ni sodelovalo mnogo razpravljalcev, večina se je strinjala z oceno opravljenega dela in s sklepi. Sledila je slovesna podelitev častnih znakov PZS. Tako so bili podeljeni bronasti in srebrni častni znaki. Bronasti znak je prejel tov Janez Slabe, srebrnega pa tov Miro Zgonec, Slavko Kavčič, Anton Miv-šek in Jože Vehar. Izvoljeni sta bila upravni in nadzorni odbor Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Štefan Ferenc Letošnja skupščina je zelo dobro uspela, kajti referati in dokaj plodna razprava so dali čutiti, da znajo planinci zelo kritično analizirati svoje delo, se boriti proti slabostim in napakam, s katerimi se srečujejo Ravno ta kritičnost daje društvu tisto veljavo in mesto, ki mu pripada med družbenimi organizacijami v naši občini. Po končanem občnem zboru so alpinisti pripravili predavanje z diapozitiv. Janez Čanžek v —-J 3. 3. 1984- Rogla- Medregijsko pionirsko tekmovanje V organizaciji TSK Unior Olimpija je bil v težkih vremenskih razmerah na Rogli organiziran medregijski pionirski tek. Rezultati naših pionirjev: - ml pionirji: 8 mesto - Tajec Musec 11, mesto - Marko Leskovec 19 mesto - Andrej Lukan - st pionirke: 7. mesto - Melita Malnar 9. mesto - Brigita Nagode - St, pionirji: 21. mesto - Srečko Moroz 30. mesto - Uroš Teršar 3. 3. 1964 - Boh. Bistrica - Me-morial Tomaža Godca Že tradicionalna tekma posvečena Tomažu Godcu, znanemu gorenjskemu narodnemu heroju, je bila v Bohinjski Bistrici na tekaških pro-grah, na katerih se odvija tudi vsakoletno FIS tekmovanje. - ml. pionirke: 2. mesto - Urška Fečur - st. pionirke: 10 mesto - Irena Leskovec - ml. mladinke 7. mesto - Mojca Usenik - st, mladinke: 5 mesto - Judita Sovan 7 mesto - Milojka Cigale - ml. pionirji: 4. mesto - Jure Smole 11 mesto - Gregor Prezelj - ml. mladinci: 5 mesto - Rafael Marn - st. mladinci: 14. mesto - Tone Nagode 21 mesto - Andrej Fečur 4. 3. 1964 - Duplje - Dupljanski maraton Tudi na tem teku so sodelovali naši tekači, vendar je rezultate na tako množičnih prireditvah zelo težko dobiti takoj, zato jih bomo objavili kasneje. 10. 3. 1984 - Jezersko - Pokal Jezerskega Sodelovalo je 15 klubov iz vse Slovenije, Najboljši je bil SK Triglav iz Kranja, logaški klub pa je v tej močni konkurenci zasedel odlično tretje mesto. Posamezniki so dosegli take rezultate: - ml. pionirke: 3. mesto - Urška Fečur 16 mesto - Dragica Lampe 19 mesto - Polona Turk - ml pionirji: 6 mesto Jure Smole 8 mesto - Gregor Prezelj 13. mesto - Andrej Lukan 27 mesto - Tadej Musec 39 mesto - Sašo Brenčič 40. mesto - Tomaž Rupnik 48 mesto - Janez Jereb - st. pionirke: 8 mesto - Irena Leskovec 10. mesto - Melita Malnar 17. mesto - Brigita Nagode - st. pionirji: 29 mesto --.-Marjan Nagode - ml mladinke: 6 mesto - Mojca Usenik 9. mesto - Mojca Fečur - ml mladinci: 2 mesto - Rafael Marn - st mladinke: 3. mesto - Milojka Cigale 4. mesto - Judita Sovan 6. mesto - Mojca šemrov - st, mladinci: 19. mesto - Andrej Fečur - člani: 12. mesto - Srečko Brus 11. 3. 1984 - Pokljuka - Yassa maraton Na množičnem Yassa teku - sodelovalo je približno 400 tekmovalcev - so naši tekači dosegli naslednje uvrstitve: - kategorizirane tekmovalke na 21 km: 1. mesto - Judita Sovan 2. mesto - Milojka Cigale 3. mesto - Mojca Šemrov - ženske do 30 let na 21 km: I mesto - Mojca Usenik 3, mesto - Irena Leskovec 17. 3. 1984 - Rakitna - Pokal Krimskega odreda Na Rakitni je organiziral tekmovanje SK Krim iz Ljubljane. Tekači iz Logatca so dosegli naslednja mesta: - ml pionirke 1 mesto - Urška Fečur 6. mesto - Polona Turk II mesto - Dragica Lampe - ml pionirji: 3, mesto - Tadej Musec 8 mesto - Sašo BrenČČ 10. mesto - Janez Jereb - st pionirke: 3 mesto - Indira Ljajtč 5. mesto - Marta Eržen - st. pionirji: 11. mesto - Srečko Moroz - ml. mladinke: 2 mesto - Irena Petkovšek - ml mladinci: 1 mesto - Rafael Marn - st. mladinci: 2 mesto - Tone Nagode - st mladinke 1. mesto - Judita Sovan 2 mesto - Milojka Cigale 4 mesto - Mojca Semrov - člani: 2 mesto - Srečko Brus - veterani: 1 mesto - Konrad Merlak 3 mesto - Vojko Prezelj 17. 3. 1984 - Velika planina - Pr-vestvo SRS v biatlonu Na republiškem prvenstvu v biatlonu so logaški tekači predstavljali pri razglasitvi rezultatov kar majhno presenečenje - nihče namreč ni računal, da bodo njihove uvrstitve tako dobre - ml pionirji 1 mesto - Marko Leskovec 2 mesto - Gregor Prezelj 3 mesto - Jure Smole - ml pionirke: 1 mesto - Melita Malnar 2 mesto - Brigita Nagode - st, pionirji: 3 mesto - Marjan Nagode - st pionirke 1 mesto Irena Leskovec 2 mesto - Mojca Usenik Naslednji dan so bile na vrsti štafete in logaška, v postavi M. Nagode, M. Leskovec in G. Prezelj, je dosegla tretje mesto. 18. 3. 1984 - Kranjska gora -Meddrustvena tekma V Kranjski gori je bila organizirana še zadnja kategorizacijska tekma v tej sezoni Rezultati logaških tekačev: - ml pionirke: 3 mesto - Urška Fečur - ml. pionirji 8 mesto - Jure Smole 25 mesto - Tadej Musec - st pionirke: 7 mesto - Melita Malnar 13 mesto - Brigita Nagode - st mladinke: 4 mesto - Judita Sovan 5 mesto - Milojka Cigale - ml, mladinci 3. mesto - Rafael Marn - ml. mladinke: 6 mesto - Mojca Usenik - st mladinci: 18. mesto - Tone Nagode 24.3.1984 - Boh. Bistrica - meddrustvena pionirska tekma Pionirska tekma v Boh. Bistrici v organizaciji SK Bohinj je prinesla spet nekaj dobrih uvrstitev logaškim tekmovalcem: - ml, pionirke: 3 mesto - Urška Fečur 11 mesto - Dragica Lampe - ml pionirji: 4. mesto - Gregor Prezelj 24. mesto - Janez Jereb - st pionirke: 5 mesto Irena Leskovec 10 mesto - Melita Malnar 12 mesto - Brigita Nauode Povsem slučajno me je pot zanesla na pustno soboto skozi Gorenjo vas v krajevni skupnosti Tabor, kjer se je na bližnjem bregu, Zahribu imenovanem, odvijala zanimiva tekma -veleslalom maškar za nagrado »Svinjska krača«. Smučarji-maškare, napravljeni v razna oblačila in z zanimivimi maskami, so se spuščali in počenjali vragolije na snegu, kot se za ta Čas spodobi Za prijetnejše vzdušje je poskrbel neutrudni vaški godec s harmoniko, gledalci pa so se lahko pogreli ob ognjišču ali pa ob pod hrastom postavljenem »šanku«, nad katerim so bile razobešene »mesene« medalje za najhitrejše šeme pa tudi nagrade za najdomiselnejše Paralelni slalom V soboto, 17. marca, je bil na Sekirici paralelni slalom za »POKAL SEKIRICE«, na katerem so se pomerili najboljši smučarji Vrhnike, Rovt in Logatca. Na izredno dobro pripravljeni progi, ki jo je pripravilo nekaj logaških entuziastov in ki je spominjala na pravi finale svetovnega pokala, seje pomerilo 16 pionirjev, 2 članici in 32 članov. Tekmovalci so si sami določali nasprotnika z žrebom ter vozili izločevalne vožnje. Zmagovalca v posamezni kategoriji je tako dala šele finalna vožnja. Rezultati najboljših: PIONIRJI: 1 Uroš Jereb 2 Matjaž Jereb 3 Albert Malnar ČLANICE: 1 Anita Rožmanec 2 Joža Grdadolnik ČLANI: 1 Andrei Modic 2 Matjaž Zorman 3 Janez Podjed S tem tekmovanjem je bila zaključena obratovalna sezona vlečnice na Sekirici, ki jo že drugo leto zapored uspešno upravlja Robert Koprivnjak. Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Logatec se mu na tem mestu javno zahvaljuje za delo, čas in napor, ki ga je vložil v že zastarelo vlečnico, da je nemoteno obratovala. S tem je omogočil, da je letošnjo zimo smučala na Sekirici na stotine otrok in odraslih (cicibanova 25. 3.1984 - Platak - Kvarnerski maraton Na povabilo prirediteljev Kvarner-skega maratona so se teka udeležili tudi logaški tekači in dosegli: - na 21 km ženske: 2 mesto - Mojca Usenik 3 mesto - Judita Sovan 4 mesto Milojka Cigale 5 mesto - Mojca Šemrov - na 21 km moSki: 2 mesto - Rafael Marn 3 mesto - Konrad Merlak 5 mesto ~ Andrej Fečur - na 10 km ženske: 1 mesto - Irena Leskovec 2 mesto - Melita Malnar 4 mesto - Urška FeCur 6 mesto - Brigita Nagode - na 10 km moški 5 mesto - Gregor Prezelj maske, ki jih je izbirala strokovna komisija. Celotno prireditev je s hudomušnim tekstom povezoval napovedovalec in spodbujal vsakega tekmovalca posebej. Skratka, zanimiva, domača in segava predstava na snegu, ki je marsikomu popestrila tisto turobno zimsko popoldne. Ta zapis naj bo spodbuda gornje-vaškim organizatorjem, ki so dokazali, da je mogoče z dobro voljo in malo zagnanosti, pa brez večjih finančnih sredstev organizirati zanimivo smučarsko prireditev, ki je na nov način obeležila tudi pustne običaje Miš šola, šola v naravi, tečaji za odrasle rekreativno smučanje). P.S.: Za priznanje ob kakšni obletnici telesne kulture pa verjetno nikoli ne bo izpolnjeval strogih kriterijev Pa brez zamere! ZVUTS LOGATEC Nevzgojenost ali nervoza Pogosto smo priča, da kdo kriči na delovnem mestu, v trgovini, če ni masla ali praška, vpije na bencinski črpalki, ko odhaja iz urada ali včasih tudi iz ambulante, loputa z vrati; dere se na vse, ki jih sreča. In ko se nekoliko pomiri, se skuša opravičevati s tem, da je nervozen Tudi sodelavci ga opravičujejo, češ, nervozen je Ta človek sploh ni nervozen Neolikan je, nevzgojen in včasih tudi nesramen. Sicer danes mnogi na oliko ne dajo nič. Zdi se jim, da lepo obnašanje ni potrebno, v istem hipu pa zahtevajo, da bi se drugi do njih lepo obnašali. In kako smo pri tem občutljivi. Vse druge vidimo, kako se grdo obnašajo, kako se pa sami, pa kar radi pozabimo. JAT Najhitrejšemu - svinjska krača Laffmške NOVICE KULTURNA KRONIKA NAŠI DOSEŽKI 84 - V veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljana organizirala 22. marca 1984 revijo pevskih zborov ljubljanskega pevskega združenja. Polna dvorana je znala bodriti devetero zborov - pet mešanih: Vevče, Commerce. Metalka, Gau-deamus in Consertium Musicum, - štiri moške zbore: Kočevje, Lek, Liko verd in MPZ Logatec pod vodstvom Primoža Sarka. Zaradi udeležbe nekaterih že močno uveljavljenih zborov se je morda pred revijo tega ali onega loteval rahel strah, češ kako se bo oglasil manj znani logaški zbor. Vendar je strah povsem splahnel, ko je zbor odpel svoj spored zelo prepričljivo: skladnost glasov v barvi in dinamiki, disciplinirani vstopi in konci; muzikalič-nost se tudi že dovolj razživlja Med moškimi zbori, bi težko rekli, da se ni najprijetnejše predstavil, dasi je zbor Liko pod vodstvom Toneta Jurjevčiča skušal z izredno težavnim sporedom ustvariti občutek velikega zbora Med mešanimi zbori velja pohvala za lepo petje Metalki pod vodstvom Mitje Gobca, med tem ko je znameniti Consortium Musicum pod vodstvom Mira Cu-dermana učinkoval precej neenotno, neskladno, daleč od odlik tega emi-nentnega zbora. Logačani, ki nas je bilo med poslušalci za tri avtobuse, smo gotovo doživeli lep pevski večer, v prečudoviti dvorani Cankarjevega doma. Vendar, kako je mogoče, da se organizator takega srečanja obnaša tako neprizadeto: v Logatcu (pa ne samo v Logatcu) smo vajeni kake pozdravne besede, ce poslušalcem ne, pa pevcem, vajeni smo kakega šopka, še tako skromnega! - Ali pa spada takšno ravnanje med provincialne razvade, ki si jih prestolnica v imenu novodobne srčne kulture ne privošči več, pa si mora zato Srdjan Ribarovič (dirigent zbora Commerce) npr. pušelc sam naročiti? Človek, glej... VII. REVIJA MLADIH GLASBENIKOV. - Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske je priredilo 21. marca nastop najboljših učencev glasbenih šol iz Ljubljane, Ribnice, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Domžal, Vrhnike, Rakeka in Logatca Na reviji se je predstavilo sedem Loga-čanov: harmonikar 5. letnika Matjaž Škrubelj z Brahmsovim Madžarskim plesom, pianistka 6. letnika Gabi Zagoričnik s Škerjančevo Zimsko-Poletno, kitaristka 3. letnika Vida Šmuc s Tavregovo Etudo v C-duru, violinistka 3 letnika Polona Čuk z Veracinijevim Koncertom v D-duru, flavtistka 3 letnika Simona Molk in kitarist 5. letnika Primož Tollazzi z Aspiazujevim 1. stavkom Sonate Basque ter flavtist, študent 2 letnika Akademije za glasbo, Matjaž Albreht z Bontrvjevim Concertinom in Langovo Sonatino v treh stavkih. Pisani nastop mladih glasbenikov je sklenil harmonikarski orkester iz Domžal, letošnji republiški zmagovalec na tekmovanju harmonikarjev. - Poslušalce (*al je bilo teh preveč premalo!) in nastopajoče sta uvodoma pozdravila Predsednik društva glasbenih pedagogov Mirko Rebolj in predsednica lo-9aške kulturne skupnosti Martina Comino Ob koncu pa je glasbenim šolam Ljubljane, Zasavja in Notranjske podelil predsednik društva priznanja za uspešne dosežke pri gojitvi in razvoju glasbene kulture. Maš LOGAŠKA DEKLETA NA KOROŠKEM. - Logaški Dekliški pevski zbor se le odzval povabilu Mešanega pevskega zbora KUD Srce iz Dobrle vasi na avstrijskem Koroškem in v nedeljo, 1. 4 1984, nastopil na skupnem koncertu 'ako so se še okrepile prijateljske vezi, ki so oba zbora združile na koncertu v Logatcu. Poleg obeh zborov, ki sta nastopila vsak s sedmimi pesmimi, se le predstavil tudi Otroški pevski zbor KUD Srce, ki je dokazal, da se Slovencem na Koroškem zares ni treba bati, da bo lepa slovenska pesem zamrla oleg DPZ je v Dobrli vasi sodeloval tudi Janez Podjed, ki je odrecitiral nekaj rešernovih pesmi, koncert pa se je zaključil s Prešernovo Zdravljico, ki sta lo družno zapela oba zbora. Prisrčen sprejem in polna dvorana obiskovalcev kažeta, da si Slovenci na koroškem takih stikov z narodom v matični domovini še kako želijo MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ EDVARD KARDELJ NA NAŠIH DOSEŽKIH. _ Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljana in Ljubljansko pevsko 'druženje, organizatorja tradicionalne prireditve Naši dosežki, sta letos prvič ^'Pravila revijo mladinskih pevskih zborov Med izbranimi zbori je v torek, 3 1984, nastopil tudi mladinski zbor OŠ Edvarda Kardelja pod vodstvom travka Novaka Na reviji so nastopili še mladi pevci iz Horjula. Polhovega Gradca, Rakeka, vrhnike, Ljubljane. Nastopil je tudi Mladinski zbor RTV Ljubljana. Naši pevci. so se za revijo zavzeto pripravljali, so svoj program odpeli tako, kot to naj- ki kolje znajo Barva zbora se je precej razlikovala od drugih, saj v našem z 'boru poje veliko fantov, kar je za mladinske zbore dokaj presenetljivo Ce izvzamemo Mladinski zbor RTV, ki je kategorija zase, velja posebej pošaliti lepo petje Mladinskega pevskega zbora OŠ »Danile Kumar« iz Ljub-lane pod vodstvom Jožeta Naroločnika Bil je prijeten večer v polni Srednji dvorani Cankarjevega doma, ki so jo v Precejšnji meri napolnili Logačani (158 obiskovalcev). Sodelovanje na re-V|jl v osrednjem slovenskem kulturnem hramu naj bo nova spodbuda mladim Sornjelogaškim pevcem in njihovemu zborovodji za nadaljnje delo Prizor iz Revizorja 84 Od leve proti desni: R. Čamernik kot učitelj Luka Zaje in V. Lenaršič kot lahkožlvec Sandi Ribič REVIZOR 84 V LOGATCU. - Dramska skupina Mladost je za letošnjo gledališko sezono pripravila Torkarjevo farso v petih slikah Predpremiera, ki je bila 10 marca, in premiera - 17 marca sta bili odigrani pred polno dvorano Narodnega doma Dokaj sodobno problematiko, lahko bi rekli tudi problematiko našega časa, je prinesel Revizor, zato je bila predstava gledalcem blizu Delno pomlajen igralski ansambel je pod režijskim vodstvom neutrudnega Marcela Štefančiča svojo nalogo opravil prepričljivo. Celotno podobo predstave sta dopolnila odlična scenografija in kostumi. Dramska skupina je z Revizorjem gostovala tudi v Rovtah in v KS Tabor. Škoda, da se ansambel ne loti tudi uprizoritve zahtevnejših gledaliških besedil Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: Ribarit, Ribičič: Delegatski skupščinski sistem E. Frelih: V svetu operne talije F. Leboyer: Rojstvo brez nasilja Enciklopedija druge svetovne vojne Nebo in zvezde Otroška oblačila LEPOSLOVJE: F. Pibernik: Čas romana J. Vipotnik: Oj, ta mlinar P. Zidar: Dve postelji T. Glavan: Pomladna jesen J. Dular: Krka pa teče naprej E. Šelhaus: Oj, pusti me živeti V. Mal: Za čas in čast Ž. Pavlovič: Vonj telesa Marco Po/o R. Bradbury: Marsovske kronike J. Cain: Poštar pozvoni vedno dvakrat V. Plenzdorf: Legenda o sreči brez konca P. VViebe: Pred našimi vrati F. Kafka: Amerika M. Bulgakov: Mojster in Margareta J. L. Borges: Izmišljije J. Joyce: Umetnikov mladostni portret A. Malraux: Upanje W. Kotzwinke: E. T. Klabund: Borgia S. Ramirez: Si se ustrašil krvi? A. Medvedjev: Nikita Hruščov PESMI: M. Samsa: Bleščeče prevare Slovenske rudarske pesmi M. Batič: Zborne recitacije S. Vegri: To niso pesmi za otroke KNJIGE ZA OTROKE: J. Bitenc: Kurirčki M. Voglar: Majhna sem bila P. Zidar: Lev Pink B: Jurca: Snežaki v vrtcu P. Kovač: Kresnica podnevnica F. Godina: Zmaj v oknu Trije medvedi Pravljice od blizu in daleč Spomin na preteklost Ob razstavi gospodinjskih in gospodarskih starožitnosti Ko polja in gozdove sneg pokrije, krog hiš se burja zapodi, utrujena si kmečka žena odpočije: zgladijo se ji tuljave dlani. Med tem ko pomlad nestrpno čaka, skoz prste n/ene roke pa sem in tja se nit pretaka .... Marica Tršar Zgodi se včasih v Logatcu tudi kaj manj navadnega. Aktiv kmečkih žena pri Kmetijski zadrugi Logatec je v počastitev svojega praznika pogumno in skrbno pripravil prezani-mivo etnografsko razstavo starega kmečkega orodja, gospodinjskih pripomočkov, opreme, oblačil vse do prefinjenih vezenin prejšnje in sedanje izdelave Ne le paša za oči, pravi pravcati pouk o načinu življenja na Logaškem od konca 18. stol. Za premnoge obiskovalce razstave je bilo marsikaj prvič videno; npr.: mendrga in kar je sodilo k pripravi kruha, mernik, stopa za luščenje prosa ali ječmena, umetelni jarem, posnemalniki, petrolejke, skrinja z balo, narodne noše, celo sramežljivo prikrita »kahlica«, pa trlice, plugi, sani; težko bi bilo priti naštevanju do konca. In kar je zelo pomembno: ljudje so trumoma romali v Narodni dom, kjer so se starožitne zanimivosti in njene lepote dajale na pogled od 9. do 12 marca letos. Nagosto popisana knjiga vtisov obiskovalcev izpričuje zadovoljstvo nad srečanjem s preteklostjo - kaj bi sicer brez nje! Resnič- no, razstava »je prerasla iz prvotnih hotenj v kulturni dogodek prvega razreda«, kot je v otvoritvenem nagovoru dejal predsednik zadružnega sveta Božo Tršar Na otvoritvi, ki se je je udeležila kaka stotina ljudi (obiskovalcev je kasneje bilo za desetkrat toliko in še več), je prisotne pozdravil tudi predsednik občinske skupščine; med narodnimi pesmimi Logaškega okteta sta nastopili še recitatorki. In kakor kmečkim navadam gre, se je nazdravilo razstavi na pot, prigriznilo domače dobrote, ki jih še zmorejo iznajdljive kmečke žene. Pa nas ni morda prav ob tej razstavi obšlo grenko spoznanje: koliko starožitnosti je šlo že v nič in kako smo še kar naprej priče izničevanju VABILO Turistično društvo Logatec vabi vse ljubitelje turistične dejavnosti na občni zbor, ki bo 10. maja ob 17. uri v dvorani ZAVAROVALNICE TRIGLAV LOGATEC (pri novi MERCATORJEVI TRGOVINI). Po občnem zboru bo predavanje o turističnem popotovanju, spremljano z barvnimi diapozitivi. TURISTIČNO DRUŠTVO vrednot. Prav bi bilo, ko bi se na mah lotili skrbnega zbiranja - čas ima neusmiljene zobe, brezvestnost še hujše - in urejanja stalne etnografske zbirke na Logaškem. maš Društvo invalidov sprejelo program dela za leto 1984 V nedeljo, 25. 3. 1984, je bila v Narodnem domu letna konferenca Društva invalidov, ki se jo je udeležilo skoraj 50 članov in gostov, med njimi tudi predsednik Zveze društev invalidov Slovenije. V poročilu o delu, ki ga je v odsotnosti predsednika društva podal tovariš Albert Kovač, je bilo razvidno, da se je društvo v prvem letu delovanja ukvarjalo z začetniškimi težavami, lotili pa so se tudi organizacije izletov in reševanja problematike iz socialnega programa. Društvo se je zelo aktivno vključilo v razpravo o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, za svoje člane so uredili tudi pravno pomoč. Začrtan program so skoraj v celoti uresničili, saj le akcija za ustanovitev aktivov društva v krajevnih skupnostih in DO ni dokončno izpeljana. Glede na dosežene uspehe je tudi program, ki so ga sprejeli, bolj ambiciozen. Društvo si je zadalo nalogo, da v letu 1984 poveča število članov, saj je od 360 invalidov zdaj v društvo včlanjenih 120. To nalogo bo društvo uresničilo le, če bodo v vseh krajevnih skupnostih ustanovili aktive društva. Aktiv nameravajo ustanoviti tudi v največji delovni organizaciji v občini. Tudi v letu 1984 bo glavna skrb društva namenjena delu s težje prizadetimi invalidi in s tistimi, ki so socialno ogroženi. Zato je potrebno izdelati kategorizacijo invalidov. V programu za leto 1984 je tudi precej izletov, družabnih srečanj z društvoma z Vrhnike in iz Cerknice, v mesecu juniju pa se bodo člani udeležili osrednje proslave ob 15-letnici delovanja Zveze društev invalidov Slovenije. Društvo je sprejelo tudi sklep o pristopu v Zvezo društev invalidov Slovenije in izvolilo nove člane v odbore društva. Želimo jim veliko uspeha pri delu. Branka Kum Iščemo delavce gradbeniških poklicev Gradnik Logatec želi skleniti delovno razmerje za nedoločen čas za dela in naloge: 1. KV zidar - 5 zaposlitev (lahko tudi priučeni) 2. KV tesar - 5 zaposlitev (lahko tudi priučeni) 3. NK delavec - 5 zaposlitev (z možnostjo priučitve) Vloge sprejema tajništvo Gradnika Logatec, Tržaška 27 do 4. maja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda FRANCA LESKOVCA Radeckovega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence, za Izrečeno sožalje In nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam in Zvezi združenj borcev za organizacijo pogrebne slovesnosti, Pihalnemu orkestru Logatec in Pevskemu društvu Tabor ter govornikom za poslovilne besede. vsi njegovi -* ZAHVALA Ob smrti dragega ata ANTONA PETER- NELA, zidarskega mojstra v pokoju in Maistrovega borca za severno mejo v letih 1918-19, se Iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, zdravniku dr. Vodopivcu za večletno zdravljenje, Gasilskemu društvu Rovte in Vrh za častno stražo in pogrebni sprevod, tov. Trčku za poslovilne besede, gospodu župniku za lep pogrebni obred in vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči Peternelovi Basen o ježu in lisici Nadaljevanje s prejšnje številke Sredstva za osebno varstvo pri delu 4 SREDSTVA IN OPREMA ZA VAROVANJE DIHALNIH ORGANOV Ta sredstva ščitijo dihalne organe med delom v atmosferi, onesnaženi s škodljivimi plini in drugimi aerosoli (dim, megla, prah) v koncentracijah, ki presegajo maksimalno dovoljene (MDK), predpisane v veljavnih jugoslovanskih standardih. Tu uporabljamo: - razne vrste raz piratorjev, ki varujejo pred grobim in finim prahom, neagresivnim, nestrupenim prahom ali pred škodljivimi parami manjših koncentracij; - cevna maska, ki varuje dihalne organe pred škodljivimi plini, paro, meglo ali pred prahom velikih koncentracij, oziroma varuje dihalne organe v delovni atmosferi, ki vsebuje manj od 16 % kisika; - aparati s kisikom in komprimiranim zrakom (izolacijski aparati), ki varujejo dihalne organe v delovni atmosferi, v kateri so ali je mogoče pričakovati večje koncentracije škodljivih plinov, pare, dima in v kateri je vsebina kisika manjša kot 16%, (pri večjih požarih, v zaprtih prostorih z nitroznimi plini, v rezervoarjih s tekočimi ali plinastimi ogljikovodiki ipd). 5. SREDSTVA IN OPREMA ZA VAROVANJE ROK V poštev pridejo razni tipi varstvenih rokavic, ki se uporabljajo pri različnih delih in opravilih; lahko so iz usnja, kože, gume ipd. 6. SREDSTVA IN OPREMA ZA VAROVANJE NOG Sem sodi varstvena obutev za različna dela in opravila, nadalje varstvene usnjene kolenke za varovanje kolen pri pogostem klečanju, ter varstvene dokolenke, ki varujejo noge pred iskrami, raztopljeno ali razžarjeno kovino itd. Ta sredstva so lahko iz gume, usnja ipd. 7. SREDSTVA IN OPREMA ZA VAROVANJE ROČNEGA SKLEPA, RAMENA IN HRBTENICE Pri tem zavarovanju uporabljamo razne naprstnike in ščitnike. 8. SREDSTVA IN OPREMA ZA VAROVANJE TREBUŠNIH ORGANOV Pri poškodbah, ki lahko nastanejo pri mehaničnih poškodbah pri delu s stroji za obdelavo lesa, kovin, moramo uporabljati usnjene pasove ali usnjene predpasnike. 9. SREDSTVA IN OPREMA ZA VAROVANJE TELESA Med sredstva sodijo delovne obleke različnih vrst, potrebne glede na dela, ki jih opravljamo. Nadalje poznamo še sredstva, ki niso pogosto v uporabi in so namenjena samo določenim poklicem, in sicer: - sredstva in oprema za varovanje pred ionizirajočimi sevanji, - sredstva in oprema za varovanje pred neugodnimi atmosferskimi učinki, - sredstva in oprema za varovanje pred padcem iz višine ter - sredstva in oprema za varovanje pred utopljenjem v vodi Pričujoči pravilnik nalaga uporabniku pravilno in namensko uporabo zaščitnih sredstev in opreme. Vsak uporabnik je dolžan varnostna sredstva tudi vzdrževati. Ob pregledu tega pravilnika, teh zakonskih določil, se poraja misel Vse lepo in prav - a kaj, ko je vse samo na papirju Delavci dobimo zaščitno sredstvo in opremo, da se zavarujemo na delovnem mestu, da ne pride do nesreč in poškodb - vendar sredstva najraje zavarujemo tako, da jih ne uporabljamo. Doklej še tako? Anton Jurman Nekoč je živel jež. Ko se je bližala zima, je pomislil, da bi si naredil zalogo za zimo. In res. Jež je začel pridno nositi jabolka, hruške in listje, da bi lažje prespal zimo. To opazi lisica. Nekega dne pride k njemu in vzvišeno reče: »Jaz« že nisem tako neumna, da bi nosila hrano v brlog. Pokaže mu hrbet in gre. Jež se še zmenil ni za njen obisk, pri sebi si pa misli: »Kako je neumna. Namesto da bi si uredila brlog in ga napolnila s hrano, se mi hodi posmehoval.« Jež je dneve in dneve pridno nosil hrano v svoj domek med starimi koreninami. Ko je napolnil svojo shrambo, si reče: »Hrane je dovolj za zimo. Moja shramba je dovolj napolnjena. Zdaj si bom na-nesel še leskovega listja, da bom bolj udobno ležal. »Jež je hitro šel po listje. Na poti sreča lisico, ki se mu zopet Pionirsko varčevanje Tudi mi, najmlajši, pridno varčujemo v okviru pionirske hranilnice, ki deluje na osnovni šoli 8 talcev Logatec. V preteklem šolskem letu je PH poslovala 34-krat. Vanjo je vključenih 527 ali 72 % vseh učencev. Opravili smo 1428 delovnih operacij. Poprečno nas Je v vsakem dnevu poslovanja obiskalo 42 učencev. Današnje stanje na hranilni knjižici Je 360.543 dinarjev. V naši PH varčujejo oddelčne skupnosti, krožki, klubi in organizacija na šoli. Poslovanja v PH vodijo učenke in tov. mentorica. Ob dnevu varčevanja, 31. oktobru smo pripravili spominsko uro. Na zboru varčevalcev smo izvolili svet PH in predsednike ter sa- posmehuje. Jež se razjezi in ji reče: »Kar posmehuj se mi, neumnica nespametna!« Lisica pokaže zobe in se zapodi proti ježu. Jež se hitro zvije v bodečo kroglo. Lisica si tako obode gobček, da se gre hitro skrit za bližnji grm. Jež je spet začel veselo nositi listje v svoj domek. Čez nekaj dni zapiha mrzla burja. Jež se veselo zvije v bodečo kroglo, ker je začel naletavati sneg. Čez teden dni pride k ježevemu domu lisica, vsa premražena in lačna. A prišla je zaman. Ježev domek med starimi koreninami je bil pokrit s snegom. Lisica je samo še enkrat zastokala od lakote, potem pa je odtavala v zasneženi gozd. Kdor se delu in varčevanju posmehuje, sebi revščino kuje. Bernard Sevan 6. b Osnovna šola Edvarda Kardelja, Logatec moupravni pionirski nadzor. Ob svetovnem dnevu varčevanja smo sprejeli med mlade varčevelce učence 1. razredov. Ob tej priložnosti so prejeli hranilne knjižice z začetno vlogo 5.- dinarjev. Naša hranilnica se je udeležila tudi vseh tekmovanj, ki jih je razpisala Ljubljanska banka. V preteklem šolskem letu so dobile najprizadevnejše delavke v PH priznanja, Ljubljanske banke. Na tekmovanju za najboljše fotografsko delo, je našo PH dobila prvo nagrado. V letošnjem šolskem letu smo organizirali medrazredno tekmovanje v varčevanju. Pionirska hranilnica OŠ »8 talcev« Logatec ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame KATARINE LESKOVEC Dollnarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, Izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Posebno zahvalo izrekamo dr. Skvarči in osebju Zdravstvenega doma Logatec za pomoč In zdravljenje med njeno dolgoletno boleznijo. Iskrena hvala delovnima organizacijama Konfekcija in KLI Logatec. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalos-tinke, organizaciji ZZB Hotedršica za poslovilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred. žalujoči vsi njeni Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Kum, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja. Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. vabimo vas Prav na delavski praznik bo zvečer na sporedu zanimiv jugoslovanski film HOČEM ŽIVETI. To je predvsem film imenitnega igralca Fabijana Šovagoviča, znanega zagrebškega ka-rakternega igralca, in Milana Štrljiča, znanega obraza iz TV nadaljevanke Veliko mesto. Zgodba je iz sodobnosti, malo začinjena tudi z ljubeznijo. V maju pripravljamo, upam, da bo uspelo, svečano premie-ro novega slovenskega filma DIH režiserja Boža Šprajca in imenitne igralke Drage Potočnjak. V trenutku, ko nastaja tale zapis, imamo le željo, da vsaj glavno igralko in režiserja predstavimo v Logatcu in da organiziramo kratek razgovor po projekciji. O morebitni večerni prireditvi vas bomo pravočasno obvestili na oglasnih deskah v obeh logaških krajevnih skupnostih. Skoraj pa bi pozabili, o čem pripoveduje DIH. Gre za nekoliko v prihodnost postavljeno zgodbo mlade zdravnice (igra jo Draga Potočnjak), ki dela na oddelku za intenzivno nego dojenčkov. Pojavi se neznana epidemija. Ker je zdravnica tudi sama noseča, se skrb za zdravje malčkov meša z materinsko skrbjo. Nezainteresiranost in računalniška miselnost ji stojita na poti. Boj, ki je sicer postavljen v prihodnost, bi se kaj lahko odvijal danes, pa čeprav na kakem drugem področju. Vsekakor pa je najboljši film meseca RJOVENJE, prikupno-grozljiva zgodba o levih in ljudeh. Film je z dokaj truda, čeprav na trenutke s hollywoodsko sladkobo, pripravila družina Mar-shall, oče Noel, mama Tippi in otroka John in Jerry. Tako je film res družinski, čeprav gre za zastrašujočo zgodbo. Oče je zagrizen znanstvenik, ki proučuje krdela divjih živali v Afriki. Predstavniki vlade pridejo na kontrolo in v svojem neznanju prestražijo leve in tigre. K zmedi pripomoreta še divja lovca in živali so vse bolj pobesnele. Pride še žena z otrokoma, z možem se namreč zgrešita, in zmeda je popolna. Divjanje živali je zastrašujoče, mati z otrokoma zbeži na neki otok, levi za njimi in ... no, prav do konca se pa ne sme povedati. Na koncu, toliko le povejmo, so levi prikupne »muce«, čeprav v resnici vendarle ni tako. Po dolgem času torej nekakšen dis-neyevsko obarvan prijazen in hkrati napet film o živalih, ki so danes tako redek gost v kinematografiji. Za gledalce, ki prenesejo tudi morbidne zgodbe, priporočam sila nenavaden film Marca Ferrerija ZGODBE NAVADNE NOROSTI. Morda se bo kdo vprašal, čemu sploh snemati take filme. Človeška nagnjenja so skrivnostna in velikokrat nerazumljiva, čeprav se psihologi trudijo že stoletje, da bi jih razložili. Film Marca Ferrerija govori o Charlesu Serkingu, ki želi le živeti, to pa zanj pomeni uživati v seksu, alkoholu in družbi žensk. Želi pa tudi pesniti. Biti »na dnu« ga tako zanima, da odhaja iz mesta v mesto in tone vse globlje. Vse pa se razblini, ko spozna Cass, ki napravi samomor. Zdaj Charles ne more več ne živeti ne pesniti ne ljubiti, dokler na obali spet ne sreča mladega dekleta, ki želi pesniti... Na kratko je težko opisati, nikakor pa ni mogoče prodrodreti v dušo pesnika tako, kot je to uspelo Ferreriju. Film je vsekakor zanimiv, tudi kamera in barva imata posebno vlogo. Film priporočam gledalcem, ki si zažele včasih tudi »drugačen« film. Gotovo ne bodo razočarani. Za konec zapisa naj omenim še nekaj filmov, ki so v maju namenjeni zabavi. Imenitna zasedba s Francom Nerom in Sušan George obeta, da bo film NINJA PRIHAJA vzhodnjaško zanimiv. OBRAČUN PRI BLAGOVNICI je situacijska komedija mladih francoskih igralcev, ki se predstavljajo kot bratje Charlot. Norčij bo na pretek. V PEKLENSKEM PREGONU skuša Richard Harris razkrinkati umor, ki ga v resnici ni bilo. Imenitna zasedba z Antonyjem Ouinnom, Jamesom Coburnom in Ernestom Borgninom v filmu VELIKO TVEGANJE obeta napeto dogajanje v svetu tihotapcev mamil. In za konec še grozljivka, pravzaprav nadaljevanje PETKA, 13. Morda se še spomnite krvave zgodbe. Zdaj se zgodovina ponavlja. Film za dobre živce. No, grozljivke so še vedno dovolj popularne, morda bo ostala v spominu tudi ta. Primož Sark Filmski spored za maj 1. jugoslovanska drama HOČEM ŽIVETI, režija M Mi-kulja, gl. vloga M. Štrljić, F Šovagović. M. Srdoč, E. Begović. 4. -6. ameriški pustolovski NINJA PRIHAJA, r M. Golan, gl. vi. F. Nero, S. George, S. Kosugi. 5. -6. italijanska ljubezenska drama ZGODBE NAVADNE NOROSTI, r. M Ferreri, gl. vi B. Gazzara, O. Muti, T. Lopert. 8. slovenska futuristična drama DIH, r. B. Šprajc, gl. vi. Draga Potočnjak, I. Ban, M. Zupančič, Z. Hribar, F Begoli, P. Bibič. 11. -13. francoska komedija OBRAČUN PRI BLAGOVNICI, r. C. Zidi, gl. vi. bratje Charlot, M. Galabru. 12. -13. ameriška komedija SVET SEKSA, r A. Spinelli, gl. vi. L. Bovee, K. Hali. 15. ameriška kriminalka MORILEC IZ METROJA, r. S. S. Cunningham, gl. vi. K. Mulgrevv, R. Torn, J. Naughton. 18. -20. ameriška kriminalka PEKLENSKI PREGON, r. P. Carter, gl. vi R. Harris, C. Plummer, B. DAngelo 19. -20 ameriška grozljivka PETEK, 13. - II. del, r. S. Miner, gl. vi A Steel, J. Furey, A. King. 22. ameriški pustolovski VELIKO TVEGANJE, r S Raf- fill, gl. vi. E. Borgnine, A Ouinn, J. Coburn, J. Brolin. 26.-27. ameriški pustolovski RJOVENJE, r. N. Marshall, gl vi. N. Marshall, T. Hedren, John in Jerry Marshall. 29. francoski triler KRIMINALISTIČNA BRIGADA, r. J. Scandelari, gl. vi. P. Valota, O Michel KJE JE BOGATA OPOROKA? - Jej, jej, Lojze, kdaj bomo pa doživeli otvoritev mrliške vežice, kaj praviš? - Najbrž čakamo, da bo kakšen bogat pokojnik v oporoki zapustil manjkajoča sredstva KRAS DODATNO DELO - Pa imajo na pošti dodatno delo. - Kaj misliš s tem? - Po predpisih, tako pravijo, ne sme biti košev za odpadke v prostoru za stranke. Zaradi varnosti. Pa mora vestni občan zaprositi uslužbenko, naj mu vrže papirček v službeni koš za odpadke. Če pa je nevesten, imajo na pošti še eno dodatno delo. KRAS OBČINSKA MEJA NATANČNO OZNAČENA Kdor je januarja in konec februarja zapuščal logaško občino po cestah proti Godoviču ali Planini, je natančno opazil, do katerega centimetra sega naša občina Z idrijske in postojnske smeri je bila cesta do občinske meje namreč splužena. Še dobro, da so ob vstopu v našo občino table o pobratenju z občinama Gacko in Repentabor. Tako cestno podjetje natančno ve, do kod naj pluži Čudno. Ves čas sem mislil, da je na teh cestah ena sama komunala KRAS Ob 27. aprilu - dnevu osvobodilne fronte in 1. maju - prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom. Skupščina občine Logatec in družbenopolitične organizacije občine Logatec