T j KijiisItT Celje - skladišče D-Per III 19/1990 nisaoioez4,7/B COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Merc Številka 7-8 - Leto X - Julij-avgust 1990 ruirosnja zmgorje oo san. rroaaja kostanj Kešema Šentjur. KIL Golte Mozirje. Semnja LaSko. Savinja Mozirje. Špik Šentjur. Teko Celje. Tok Šentjur. Toper Celje. Trgovsko podjetje Radeče. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna. Žila Slovenj Gradec Izhaja enkrat n^ir Tio k mr g ^ Uredmca: ( Clni: DaniC,a D0Sidla', ?denka MaŽg0n' Dannka °Set Zdenka Zimšek- Tehmlnl urednik: Marjan Imnuš’ Czp Enotnost' Ljubljana. Dalmatinova 4. Naslov uredništva: Merx. sestavljeno podjetje, ul. 29. novembra 16,63000 Celje - telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je Vestnik Merx oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tiska tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Evrodan Novemu šolskemu letu na pot Merc ustanovil Ijetje mešano lili! Za trideseti avgust je napovedana ustanovna skupščina mešanega podjetja Merx-Evrodan, ki ga ustanavlja Merx, sestavljeno podjetje z dvotretjinskim deležem in Ljubo Jasnič iz Ljubljane z enotretjinskim deležem. Sedež novo ustanovljenega mešanega podjetja Mera-Evrodan, s poslovnimi in skladiščnimi prostori, bo v Ljubljani v Zadnikovi ulici številka 3. In kakšna bo dejavnost novoustanovljene firme? Po izjavah ustanoviteljev bo Merx-Evrodan v osnovi pred- stavništvo, ukvarjalo pa se bo še s posli trženja in propagande, finančnimi posli in vsem ostalim, kar bo zanimivo za Merx. Z ustanovitvijo mešanega podjetja Merx-Evrodan v Ljubljani, seje tudi Merx pojavil v središču naše republike, kjer se v zadnjih časih odloča o številnih pomembnih vprašanjih, tudi o tistih, ki se nanašajo na gospodarstvo. Prav zaradi tega je odločitev o ustanovitvi mešanega podjetja Merx-Evrodan v Ljubljani toliko večjega pomena za celoten Merx. Republiški sekretar na obisku Na povabilo direktorja je bil v Mlinsko predelovalnem podjetju na obisku republiški sekretar Sekretariata za tržišče in splošne gospodarske zadeve gospod Maks Bastl. Predstavniki podjetja so ga seznanili s problematiko v njihovi dejavnosti. Z velikim zanimanjem si je ogledal celoten žitno-predelo-valni kompleks na Hudinji. V razgovoru so tudi osvetlili nekatere probleme nadaljnje podjetniške organiziranosti, zlasti pa njihovega razvoja v prihodnje in možnih perspektivah. Govorili so tudi o letošnjem odkupu pšenice in cenovnih odnosih. Ker je gospod Maks Bastl istočasno tudi podpredsendik občinske skupščine Celje, so izkoristili tudi priložnost za seznanitev z njihovimi težnjami in razvojnimi ambicijami v Celju in regiji. Sekretar je podprl njihova razvojna prizadevanja in nakazal pripravljenost tesnejšega sodelovanja pri razvoju dejavnosti. (vir: Informator) Zunanjetrgovinska dejavnost Trenutne aktivnosti marketing sektorja na področju zunanje trgovine se odvijajo predvsem preko Merxovega predstavništva v Pragi. Tako so konec avgusta potekali v našem predstavništvu zaključni posli prodaje Toprovih proizvodov. Istočasno pa so se vršili razgovori z najrazličnejšimi poslovnimi partnerji Češkoslovaške republike o vprašanju uvoza in izvoza robe široke potrošnje. Ob tej Merxovi zunanje trgovinski dejavnosti je potrebno še posebej poudariti velik interes podjetja Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic za njihov prodor na češko tržišče tako s prodajo svojih artiklov, kakor tudi njihov interes za nakup češkega blaga. Naša firma Avtotehnika se v glavnem zanima za možnosti direktnega uvoza avtomobilov Škoda, njegovih rezervnih delov. pnevmatike in camp opreme. Tudi tu so že stekli prvi razgovori. Četrta Merxova firma, ki se zanima za to državo, pa je Blagovni center, ki je izrazil predvsem interes za uvoz piva, pa tudi drugih prehrambenih artiklov, ki bodo zanimivi za naše tržišče. Merx torej kaže svojo dolgoročno vizijo razvoja z ustanovitvijo generalnega predstavništva, preko katerega bi tudi republika Slovenija lahko prišla do informacij o gospodarskih gibanjih na Češkem in s tem popestrila meddržavno blagovno menjavo. W Živahno v marketing sektorju Kljub poletnemu času v marketing sektorju. ne mirujejo. Največ pozornosti znotraj sistema so v tem času namenili sodelovanju z Interno banko, multilatiralnim kompenzacijam med Merxovimi poslovnimi partnerji. Z rezultati dela v marketing sektorju niso preveč zadovoljni. Pričakovali so več. Po mnenju podpredsednika za trženje Alojza Forštnerja problematika s tega področja dela. s katero se srečujejo članice in poslovni partnerji pri medsebojni menjavi, narekuje intenzivnejše sodelovanje tako pri nakupu kot tudi pri prodaji določenih vrst blaga. Kako pa se bo ta problem v prihodnje uspešneje razreševal. pa bo pokazal čas. Naj otroci ostanejo otroci Ko boste tokrat prebirali vaš Vestnik, bodo v mnogih družinah z otroki dnevi povsem drugačni. Spremenil se bo umirjeni, leni ritem življenja. Kajti bliža se novo šolsko leto in z njim vse težave, skrbi in ne nazadnje veliki denarni izdatki. Veliko srečnih in žalostnih dogodkov se pripeti slehernemu učencu v nemirnih šolskih letih. Vendar pa za- radi ene od človekovih lastnosti, ki jo vsi dobro poznamo, vse kmalu pozabijo ali odpustijo. Pozabljene so vse skrbi in medsebojni spori. Pozabljene so prve neuslišane ljubezni, razočaranja med prijatelji. Nad mnogimi visi kot črna mora misel o nezadostni oceni, ki jo bo treba popraviti, še preden starši zvedo zanjo. Potem pa, ko se vse uredi, se strah razblini in izgine kot morski val, ki zadene ob obalo. Kljub temu veliko otrok z nestrpnostjo pričakuje novo šolsko leto. Znova se bodo nasmejali ob neumni šali med odmorom in poukom. Ponosni bodo. ko bodo lahko pomagali sošolcem, prispevali svoj delež k uspešnosti svojega razreda. Starši velikokrat pozabljajo na težave svojega šolarja. Vse prevečkrat so poudarjene le zahteve. Pozabijo pa na strah, ki ga preživljajo pred kontrolno nalogo, pred spraševanjem, in na to, kako so večkrat potrebni njihove vzpodbude. Zato, dragi starši, ne skoparite s pohvalami in vzpodbudami. Danes se je življenje zasukalo v takšne vode, da je socialni položaj mnogih šolarjev slab. Ker so premnoge stvari odvisne od denarja, precej šolarjev šolskega leta ne bo pričelo brez težav. Njihova mlada življenja bodo obremenjena še z drugačnimi problemi. Nanje ne bi smeli pozabiti. Poskušajte jih čimprej razbremeniti teh težav. Naj otroci ostanejo otroci. Naj prehitro ne postanejo odrasli. V bitki za boljšim standardom jih ne puščajte vnemar. Tudi njihovo otroštvo predstavlja radost, veselje, igro. Če boste med šolskim letom pomagali svojemu šolarju, uspeh ob koncu ne bo izostal. Veselje bo toliko večje, saj se boste zavedali, da ste tudi vi prispevali svoj delež. Vsem šolarjem pa na pot v novo šolsko leti: »Le pogumno in ne obupajte prekmalu. Veliko uspešnih in veselih dni vam želimo.« A. P. Merx danes - jutri Kar precej vprašanj se je in se še postavlja ob sprejetih sklepih nekaterih družbenih podjetij, da izstopajo iz sistema Merx. Po sprejetih sklepih bodo Mlinsko predelovalno- podjetje. Potrošnik Celje, Resevna Šentjur, Moda Celje in Korotan Ravne izstopile s 1. I. 1991, Blagovni center Celje s 1. 7. 1991, v sistemu pa ostaja 30 družbenih podjetij. Katere hitre poteze družbenih podjetij bodo dolgoročno uspešne, katere ne, je v teh hitro se spreminjajočih pogojih gospodarjenja težko oceniti. Pred dnevi objavljen dopolnjen zakon o podjetjih in prav tako spremenjen zakon o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom, nam odpirajo zopet popolnoma nove oblike interesnega vlaganja kapitala, prenove kapitala, prodaje podjetja in kapitala ter posledično upravljanje na podlagi znanega lastnika kapitala. Moram ugotoviti, da v osnovni ideji transformiranje družbenega kapitala ni nič novega, saj smo že mi v sporazumu o povezovanju v SP predvideli, da moramo do konca leta 1991 preoblikovati sistem Mera. na osnovi kapitalskih po- vezav. Za tak pristop smo se odločili zato, ker smo v skupnih razpravah ugotovili, da še nismo zaradi preobrazbe v samih podjetjih že izpeljali kapitalsko preobrazbo tako, da bi postala povezana podjetja družbe z omejeno odgovornostjo (primer Mercator, Emona, Slovenijales itd.). Mi smo se odločili za ohlapno varianto krovnega podjetja, ki lahko opravlja za povezana podjetja dogovorjene naloge na podlagi letnih ali dolgoročnih pogodb. S takim pristopom pa nismo dovolj uspešno integrirali vse prednosti povezav na tržnem razvoju in finančnem področju. Kdo je kriv? Verjetno vsi, ki smo v fazi snovanja sestavljenega podjetja premalo časa in tudi znanja vložili v razmišljanje o pomembnosti, času primernega organiziranja sestavljene oblike in družbenih podjetij. Po moji oceni, rezultati so pa dokazljivi za večino delovnih organizacij, ki so bile povezane v SOZD, smo se v SOZD za tra-kratne pogoje gospodarjenja, mnogo uspešnejše povezali kot pa v sedanjih v sestavljeno podjetje. Čeprav bomo v tržnem gospodarstvu in ob transforma- ciji lastnine še mnogo bolj potrebovali skupni image na trgu, trdno finančno osnovo in veliko znanja, ki ga lahko iščemo vsak zase ali pa skupaj. Iz tega sledi, da so spremembe v sistemu nujne, izvajali jih bomo še v času do 1. 1. 1991 tako, da bodo lahko v preobrazbi sodelovala tudi podjetja, ki so najavila svoj izstop ter tako imela možnost še enkrat oceniti argumente, ki sojih vodili k odločitvi, da prenehajo svojo razvojno pot pod imenom Mera in iščejo potrditev na trgu pod novim imenom. Bojim se namreč, da lahko vsi, ki tako ali drugače kreiramo politiko sistema Mera in politiko podjetja v sistemu, v želji, da bi uspešno sledili novim pogojem gospodarjenja, ali pa v bojazni, da bi kaj zamudili v podjetniški preobrazbi, v svojih prehitrih odločitvah napak ravnamo. Res se politične razmere hitro spreminjajo, toda spremembe v gospodarstvu, to seje že pokazalo, imajo povsem druge zakonitosti. Upam, da smo v sedanjem osnovnem paketu gospodarskih sprememb, vsaj za neko daljše obdobje dobili osnove, kako se uspešno organizirati v mešana podjetja, delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in sestavljene oblike. Slednje so sedaj v Zakonu o podjetjih in v Zakonu o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom šele dobili pravo vsebino in pomembnost, ali celo odločilno vlogo v prometu z družbenim premoženjem in obvezni transformaciji lastnine in družbenih podjetij. Za sedanjo preobrazbo družbene lastnine, podjetij in posledično tudi sestavljene oblike, si moramo vzeti več časa, slediti nekaterim organizacijskim in kapitalskim povezavam sistemov, ki so v organizaciji pred nami. Predvsem se moramo pa sami poenotiti, kaj želimo v razvojnem smislu doseči, sprejeti tisto, kar se je že v praksi potrdilo, oziroma prilagoditi našim razmeram. Preobrazbeni razvoj gre tako hitro, da bodo le najboljše poteze komaj dobre. Vsi zaposleni v sistemu Mera pa sigurno in upravičeno pričakujejo, da bodo poslovodni delavci v povezanih podjetjih in sistemu predlagali tako dobre odločitve, da bo Mera uspešen tudi v drugem 30. letnem obdobju. Jože Gračnar, namestnik predsednika KPO MERK VESTNIK JULIJ-AVGUST1990 V Šentjurju kmetijsku zadruga Želja kmetov uresničena v Šentjurju so ustanovili Kmetijsko zadrugo. S tem je bila uresničena večletna želja šentjurskih kmetov, da si organizirajo zadrugo po načelih klasičnega zadružništva, kar jim je tudi omogočil sprejeti zvezni zadružni zakon. Do sedaj so bili šentjurski kmetje organizirani v temeljni organizaciji kooperantov. V Kmetijsko zadrugo seje na ustanovnem zboru vključilo 360 članov. Sprejeli so tudi zadružna pravila in akt o ustano- vitvi zadruge. Zelo pomembno je dejstvo, da so vsi člani zadruge vplačali članski delež v višini 5000 dinarjev in sprejeli omenjeno jamstveno odgovornost. S tem je prenehala delovati dosedanja Temeljna organizacija kooperantov Šentjur, ki je bila v sestavu bivšega Kmetijskega kombinata Šentjur kot organizacija kmetov. Po reorganizaciji in razdelitvi bivšega kombinata Šentjur v nova družbena podjetja, so kmetje razmišljali o organizaciji svoje kmetijske zadruge, vprašanje pa je bilo ali organizi- Teko Celje Delovna skupina zaključila svoje delo Priprava za sanacijo družbenega podjetja Teko, vključno z osnovnimi ukrepi za izvajanje sanacije, prihajajo v zaključno fazo. Delovna skupina, skupaj z začasnim vodstvom Teka ugotavlja, da so z nastopom jesenske prodajne sezone dani osnovni pogoji za realiziranje sanacijskih ukrepov v družbenem podjetju. Odločilno je operativno ukrepanje na vseh področjih, komercialnem, tehnološkem, finančnem in organizacijskem. Zaradi tega je delavski svet Teka razpisal delovno mesto direktorja in tečejo intenzivne aktivnosti za ustrezno kadrovsko rešitev, da bo zagotovljena kontinuiteta nadaljnje sanacije in operativni ukrepi usklajeni tudi s konceptom novega direktorja. Tako delovna skupina zaključuje svoje delo, strokovne službe Mera, sestavljenega podjetja, pa bodo v skladu z dogovorom tudi v bodoče v družbenem podjetju Teko izvajale posamezne faze ukrepov in programa sanacije na področjih, kjer službe podjetja Teko niso dovolj usposobljene. rati eno ali več zadrug na področju Šentjurja. V razpravah, ki so potekale vse do ustanovnega občnega zbora, so se kmetje opredelili za enotno kmetijsko zadrugo, ki je prevzela vse pravice in obveznosti ter sredstva dosedanje temeljne organizacije kooperantov. Novo ustanovljena zadruga si je za svoj cilj zadala kot glavnb nalogo vračanje bivše zadružne lastnine, ki so jo ob razdelitvi Kmetijskega kombinata Šentjur prevzela nekatera družbena podjetja, nastala iz bivših temeljnih organizacij kombinata. Organi upravljanja v novi zadrugi so si tudi takoj zadali pomembno nalogo, ustvariti pogoje za uveljavljanje prednosti in ugodnosti za člane zadruge z večjo poslovno in strokovno učinkovitostjo strokovnih služb v zadrugi. Franc Ogrizek TRGOVCI NA ULICI bi lahko poimenovali tole fotografijo. Merxovi trgovci so resda šli na ulice, a ne protestirat, kar bi danes zavoljo njihovega položaja bilo povsem upravičeno, marveč prodajat, kar se v tem času sploh še prodati da. Tako so storile tudi prodajalke in postavile stojnice pred izložbenimi okni v ulici, kjer si običajno poiščejo prostor tudi ostali prodajalci. Menijo, da je treba izrabiti vsako priložnost, ki bi tako ali drugače povečala prodajo in se zato lotevajo različnih akcijskih prodaj. Nekaj cvenka jim le-te resda navržejo, vendar pa z njimi ne morejo kaj dosti zajeziti reke kupcev, ki odhajajo po nakupe v tujino. Program sanacije Gostinstva Moste V poslovni enoti Gostinstvo Moste so se rzamere v preteklih mesecih izredno hitro spreminjale, odnosi z vodstvenimi delavci pa zaostrovali. Vzroke je iskati v zahtevah vodstva podjetja po doslednem izvajanju poslovne politike v poslovni enoti Gostinstvo Moste. Razen tega sta vodja poslovne enote in vodja družbene prehrane dajala prednost osebnim interesom in poskrbela za poslovanje zasebne firme, katero sta ustanovila. S tem pa sta tudi škodovala kolektivu (prevzem strank). Ko- lektiv poslovne enote Gostinstvo Moste je izrekel nezaupnico vodji in tako je delavski svet imenoval za vršilca dolžnosti Mira Verdnika ter skupino, ki je pripravila program sanacije. Sanacijski program je potrjen in se že izvaja, nekaj težav je še, vendar pravijo, da ga bodo uresničili. Večina zaposlenih v poslovni enoti Gostinstvo Moste se namreč zaveda nastalega položaja in se izredno zavzeto vključuje v realizacijo programa. (vir: Informator) Izobraževalni center Novi načrti Tudi Meraov izobraževalni center se pripravlja na novo obliko delovanja v skladu z novo zakonodajo in tržnim gospodarstvom. Do oktobra bo še deloval kot dobičkonosni center v okviru razvojnega inženiringa pod vodstvom Mihaela Knepa, nato pa se bo preoblikoval v podjetje v mešani lastnini. Ustanovitelji tega podjetja bodo poleg večinskega deleža Meraa, sestavljenega podjetja, tudi vsi trije delavci izobraževalnega centra. V izobraževalnem centru pripravljajo širši program izobraževanja preko seminarjev z na- jaktualnejšimi temami. Prav tako z Ekonomsko fakulteto v Mariboru pripravljajo širšo obliko izobraževanja vodilnih in strokovnih delavcev, predvsem na področju trgovine. Pozabili pa niso tudi na ostale aktivnosti za poživitev samega centra, zato imajo v načrtu tudi organiziranje drugih oblik izobraževanja, ki niso neposredno povezane z deli v podjetjih, kot so organiziranje avtošole in podobno. Torej novi načrti, nova oblika dela, novi kadri. Izpolnjeni so vsi pogoji za učinkovito delo izobraževalnega centra Mera. Zame gre, za delo, plačilo in pravičnost Zveza svobodnih sindikatov Slovenije nam je posredovala dvoje gradiv s prošnjo, da ju objavimo v našem glasilu. Gre namreč za akcijo, ki jo v interesu vseh zaposlenih v Sloveniji vodi ZSSS, da namreč z njo poskušamo vplivati na oblast, da naj začne reševati gmotni položaj delavcev. In ker smo že v eni od prejšnjih številk zapisali, da smo časopis nezadovoljnih in radovednih ljudi, odprt za vse stranke in organizacije v našem sistemu, bomo v celoti objavili oboje gradiv, ki nam jih je posredovala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE Stavkovni odbor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ob razglasitvi splošne stavke delavcev Slovenije, napovedane 10. septembra 1990 pod geslom »ZA MOJE DELO GRE, PLAČO IN PRAVIČNOST«. postavlja naslednje ZAHTEVE: L Skupščina Republike Slovenije in Izvršni s\ct Skupščine Republike Slovenije morata: - zagotoviti uveljavitev kolektivnih pogodb, brez omejitve izplačil osebnih dohodkov . - dosledno uveljaviti bruto sistem obračuna osebnih dohodkov tako, da se ob vsaki razbremenitvi gospodarstva ustrezno povečajo neto čisti osebni dohodki. 2. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije mora takoj pristopiti k sklenitvi kolektivnih pogodb za družbene dejav nosti in negospodarstvo. 3. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije se mora takoj lotiti zdelave socialnega programa in zanj zagotov iti sredstv a, v ključno 'Sta, ki se ne odvajajo za nerazv ite in federacijo. 4. Nasprotujemo povečanju individualnih prispevkov za storit-Iružbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo) dokler se ne sprejmejo eijavijo nacionalni programi družbenih dejavnosti. Zahtevamo, da se politika bivalnih stroškov usklajuje z rastjo h dohodkov . ihtevamo takojšen moratori j na stečaje, katerih razlog je si-pogojena insolventnost podjetij, namera pa množično od-felavcev ter sprejem predlaganih sprememb Zakona o pri- silni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki bodo preprečile brezpravni položaj delavcev. 7. Zahtevamo cenejšo državo in njen aparat ter pravičnejšo delitev družbenega proizvoda v korist gospodarstva in družbenih dejavnosti. Stav kovni odbor poziva Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Skupščino Republike Slovenije naj do 20. avgusta 1990 sporočita pisni odgovor na navedene zahteve ter pristopita k pogajanjem. Za stavkovni odbor Rajko Lesjak ZAME GRE, ZA DELO, PLAČILO IN PRAVIČNOST Priporočila stavkovnega odbora pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ob zahtevah pred splošno stavko slovenskih delavcev Položaj delavcev v Sloveniji je postal tako težak, da lahko govori-' mo že o splošni eksistenčni stiski, ki se iz meseca v mesec še stopnjuje. Zaradi počasnosti reševanja najhujših problemov - stečajev, brezposelnosti, nizkih plač - svet ZSSS postavlja vladi 16 zahtev. ki jih je zaradi lažjega dojemanja strnil v 6 temeljnih točk. od katerih sindikati ne bomo odstopili. Če se vlada ne bo takoj lotila reševanja postavljenih zahtev, svet ZSSS v vlogi stavkovnega odbora poziva vse zaposlene v Republiki Sloveniji K SPLOŠNI STAVKI v ponedeljek, 10. septembra 1990 od 8. do 9. ure na delovnih mestih Kolektiv na pogodba za gospodarstvo je sicer podpisana, vendar to še ne pomeni, da se bo takoj tudi izvajala. Kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti in negospodarstvo še ni - zaradi nepripravlje- nosti druge pogajalske strani. Potemtakem napoved splošne stavke ne pomeni reševanja socialnega miru rrwaveč pomeni, daje sindikatu in delavcem ostala le še klasična oblika boja za delo, plače in pravice. S splošno stavko, od katere nas loči le še malo časa, želimo prisiliti odgovorne v tej državi, da vsaj začnejo pospešeno reševati nakopičene probleme, ki so se zgrnili na ramena delavcev, »Da delu delavca in intelektualca vrnemo čast in ceno«. Zato vabimo vse kolektive, da takoj zdaj pretehtate postavljene zahteve in se do njih opredelite. Ne dvomimo, da jih boste večinsko podprli, ker je stiska delavskih družin že danes dovolj velika in vse kaže, da se bo na jesen še stopnjevala. O zahtevah sindikatov, kakor tudi o odločitvi za stavko glasujmo na prostovoljni podlagi ter na način, ki ga določajo stavkovna pravila! V ENOURNI STAVKI VSI ZAPOSLENI V splošni enourni stavki na napovedani dan in uro, bomo sodelovali vsi delavci. Po posameznih dejavnostih pa bomo ravnali še po svojih posebnih stakovnih pravilih oziroma dogovoru, morebiti celo razširili čas stavke ter priredili njeno izvedbo razmeroma v dejavnosti in podjetju. Marsikateri bodo postavili še svoje dodatne zahteve. Glasovanje o zahtevah, o načinu protesta in izvedbi stavake, o zavarovanju in zaščiti stavkajočih naj organizirajo v podjetjih in ustanovah odbori dejavnosti, območni sindikati, izvršni odbori sindikatov v posameznih kolektivih oziroma njihovi lastni stavkovni odbori, kijih sami imenujejo. Predlagam, da izposlujete, da bo ura splošne stavke plačana, o čemer naj se sindikat podjetja dogovori s svojim vodstvom. Ne dvomimo, da bo vodstvo temu prisluhnilo, saj se obenem borimo tudi za boljši položaj gospodarstva, za ugodnejši položaj izvoznikov, za več dela. za boljše plače in za pravičnejše delovne odnose. Le v takih razmerah bo bolj zadovoljen delavec tudi več ustvarjal. Pozivamo tudi druge sindikate - če so zares delavski -da sc nam pridružijo pri uveljavljanju naših zahtev. V Ljubljani. 1. avgusta 1990 Za stavkovni odbor Rajko Lesjak MIERK VESTNIK JULIJ-AVGUST1990 . Pogled na morje s strehe počitniškega doma v Biogradu na moru, Agencija v Slovenskih Konjicah Prva je prinesla denar Anica Vehovar Geslu Varčujte z nami, varčevanje je osnova za varnejšo prihodnost, je prisluhnilo že mnogo Merxovih delavcev, pa tudi občanov celjske regije in tako se število varčevalcev Mera banke, ki nudi svojim zvestim članom visoke obrestne mere, iz dneva v dan povečuje. Pred nedavnim je Mera banka na skromni slovesnosti v Slovenskih Konjicah odprla že svojo drugo agencijo in tako omogočila še večjemu številu varčevalcev, da zaupajo svoj denar v varstvo Mera banki. Na slovesnosti je trak prerezala in predala agencijo svojemu namenu Marija Gričnik, delavka te agencije. In kdo najbolj zaupa Mera banki, kdo je prvi prinesel denar v agencijo in postal prvi imetnik hranilne knjižice? To je bila Anica Vehovar, ki je že 26 let ostala zvesta svojemu poklicu, to je poklicu natakarja, o katerem pripoveduje s takšno ljubeznijo in o načrtih za izboljšanje vsakodnevne ponudbe. Ko smo jo obiskali v bifeju Jelen, kjer je zaposlena, nam je povedala: »Že prej sva z možem brala članke o Mera banki in njenih visokih obrestih v vašem Vestniku. Pa tudi to, da bo ta banka prav kmalu odprla svojo agencijo pri nas v Slovenskih Konjicah, kjer živi in dela prav tako veliko Meraovih delavcev. Odločila sva se, da bova takoj, ko bo agencija odprta, postala varčevalca Meraove banke. In ravno dan pred otvoritvijo je mož prejel regres, torej sreča nama je bila naklonjena, in tako sem lahko naslednje jutro ta denar takoj varno hranila v sedaj tudi, mislim da lahko tako rečem, mojo banko. Obresti so res visoke in tako kot v sistem Mera zaupam tudi v Mera banko.« Še veliko nam je povedala zgovorna Anica. Tudi o težavah, s katerimi se srečuje v svojem poklicu, o boju za vsakega dobrega gosta, o visokih cenah, o svojih načrtih, pa tudi o tem, da brez tega poklica ne bi znala živeti. Morda pa bomo o vsem tem zapisali kdaj drugič, prav gotovo pa bomo o Anici Vehovar še slišali in pisali. -an Salon galanterije za intimno nego Vredno si ga je ogledati V juliju je Košenjak Dravograd odprl salon galanterije za intimno nego. V bivšem bistroju hotela Košenjak so uredili prijeten prostor z vzdušjem intimnosti. Predstavili so se z izdelki, ki so nam vsem bolj ali manj poznani, nekaterim pa se z njimi šele seznanjajo. Ureditev takšnega prostora oziroma salona je za Košenjak pogumen poizkus v iskanju dejavnosti, katerih opravljanje pravzaprav pomeni novost na našem tržišču, še sploh pa v koroški regiji. Ali jim bo ta poiz- kus uspel, se bodo lahko prav kmalu prepričali, ko bodo obravnavali prve rezultate poslovanja uspešnosti salona galanterije za intimno nego. O tem, kakšen je salon galanterije za intimno nego, ki je prav zagotovo tudi novost v naši regiji, pa se lahko dragi bralci prepričate sami. Ob vašem prvem nakupu v Avstriji, se lahko ustavite tudi v Dravogradu. Če že ne nakupa, je salon vsekakor vreden ogleda.