St. 17.
V Ljubljani, sobota 26. junija 1920.
PoStnina plačana v gotovini.
Leto L
684* §•■»•*
nr&avna lioejsl« IJ*biJana (trofi
knjižnica. Itronaajtrjtfi ' J*
@LA§!LO &SAROBII© - SOCIMLISTICNE STRANKE.
UredniStvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št, 7, levo.
Telefon štev. 77. -------------------  ~
Izhaja vsako soboto. *£*>*
Posamezna številka velja 1 krono.
Naročnina: Mesečno 1 K, četrtletno 12 K, polletno 24 K in celoletno 48 K. — Inserati po dogovoru. 1
Aleksander.
Regent Aleksander pride danes popoldne v Slovenijo.
Po tisočletnem robstvu ie bil narod osvobojen. Hlapci in sužnji so pretrgali verige, izgnali tuje valpte In ustvarili lastno državo z gospodar-ietn lastne krvi. Samosvoji smo z vsemi predpogoji, da si ustvarimo resmčni dom svobode: državne, kul* turne, gospodarske in socijalne.
Karadjordieviči so danes najvišii predstavitelii državne oblasti tro-linenega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev. Večina naroda ie hotela kratja, zahtevala Karadjordieviče.
Zato pozdravljamo Aleksandra v svoji sredi, kot izvoljenega po volji naroda! Pozdravljamo ga kot simbol naše svobode in kot junaka, ki se ie boril za to svobodo!
Hinavci.
Kakšen šunder in ropot so delali klerikalci ob oktroiranem občinskem redu, ki določa, da imajo tudi ženske volilno pravico v občinah. Koliko hvale je bilo izrečeno na račun klerikalne ljudske stranke, kako se je stranka poviševala v deveta nebesa, češ, tako napredne stranke kot je Ljudska stranka je ni, in vse druge stranke, ki govore proti ženski volilni pravici, so mračne in reakcionarne. Koliko pozivov je šlo po dc-deželi, naslovljenih na ženstvo, češ, da naj si ženstvo zapomni postopanje demokratov, socijalistov in vseh teh, ki se izrekajo proti ženski volilni pravici.
Naš list je odobraval, da dobi Ženska volilno pravico, ker ni nobenega razloga, da bi se ženska zapostavljala v politiki moškim, ker je njena presoja političnega položaja ravno toliko vredna, kot presoja moškega in tedaj o političnem položaju ravno tako sme in more izraziti svoje mnenje kakor moški. Povdar-iali smo. da smo se z žensko volilno Pravico postavili v vrste najde-mokratičnejših narodov in da nam je to vsekakor v čast in da nam to pridobi spoštovanje resnične demokracije. Izrekli smo pa že takrat svoj dvom o resničnosti demokracije klerikalcev ter povdarjali, da so ti za
žensko volilno pravico iz vseh drugih razlogov, samo ne iz razlogov demokracije, temveč predvsem zato, da bodo lahko izrabljali spovednico, y kolikor jim za to prižnica ne bo zadoščala.
In nismo se motili. — Te dni se je obravnaval v takozvanem narodnem predstavništvu volilni red za konstituanto in tam je zaveznik naših klerikalcev Stojan Protič bral prav hude levite tem, ki so za žensko volilno pravico, češ, da mora ženska preje dobiti raznih drugih pravic, predno bo za volilno pravico zrela. In to si je upal v prisotnosti klerikalcev, to pač zato, ker jih je poznal. Sedaj pa pišejo prav vodene in jezuitske zagovore za svoje zadržanje. češ, da bodo drugič nastopili •in da je zbornica kar pogledala ob dr. llohnječevem govoru. Ne ob odveč. če klerikalci to, kar so v dneh hvalospevov na oktroirani občinski volilni red pisali o slovenskih demokratih in socijalnih demokratih, še enkrat sami preberejo, ker pisali so vse te bridke resnice seti samemu. Kar so očitali narodnim demokratom in socijalnim demokratom, vse to velja za nje same in povrh velja za nje še prav posebno označba: Hinavci!
Borba na Koroškem.
Napačna je misel, da sc na Koroškem bije boj za cono A. Že zadnjič sem opozoril na tc, da je cona B navezana na južno cono. Kmalu nato ie mojo trdhev potrdil celovški so:, dem. poslanec Grčger. ki je v dunajskem parlamentu iz pregovoril po poročilu JvArbeitenville* te-le besede: *Klagenfurt kann ohne das Hinter-land des Včlkermarktcr Bezirkes und des Rosetales nioht existieren«. Celovec torej ne more živeti brez nas zato tako pogajanje za cono A. Ljubezen Nemcev do vindišarjev gre pač samo skozi želodec. Sedaj nastane samo še vprašanje, kdo se bo vklonil, ali mi. ki kaj imamo in smo že od nekdaj bivali na tej zemlji, ali privandranci, ki so odvisni od nas. Gioger kot »guter Deutscher«, kakor pravi, ti seve želel prvo, Kliub temu, da mora priznati, da je južna cona slovenska, in sicer zato. ker so Slovenci vsi zmožni tudi nemškega jezikai In ker gravitirajo proti Celovcu. (»WohI Ist es vvahr, dass in der Zone A die Bevolkerung der slovenischen Nation angehort. Abe^ diese Slovenen sind alle der deu-tschen Spracbe miichtig und alle gravitieren sie nach Klagenfurt, nach Deutschostcrreich«), Mi smo že povedali: manjšina se bo uklonila večini. mesto deželi in celovška kotlina ostane nerazdeljena. Mi bomo glasovali prvi in obenem izrekli sedbo tudi čsz cono B.*Ttga se gospodje v Celovcu po s:jajno uspelih taborih zadnj:h tednov tudi zavedajo, zato bi si našo naklonjenost radi pridobili zvijačnim potom. Dati nam hočejo — poslušajte! — narodne pravice. Dobesedno pravi Groger: »Wenn fcich die Bevolkerung der Abstim-mungszone »A« fiir Deutsčhdstei-reich entscheidet, dann wird aller-uing-s auch diese Vorsorge getroffen v/eiden miisseo, dass die nationalen Rechie der s^oveneu gesichert wer-den infesen«. \ra (g bonbončke je odgovor čisto kratek: Če nam obljubljate narodne pravice, zakaj tiih ne daste našim ‘^osvobojenim bratom v coni lu v krajih, nahajajočih
se izven con. na primer v heljaški okolici in ziljski dolini?!! Nihče vam \eč ne verjame!
Odkar so Nemško Avstrijo dali pod kuratelo. je delo za nemške agitatorje zelo neprijetno. Tako neumni naši delavci in kmetje pač niso, da bi verjeli, da se dobro godi onemu, ki je ped nadzorstvom reparacijske komisLie, katera ne posega samo v gospodarska, temveč tudi v drugi važna vprašanja nemško-avstrijske republike, To je torej tista hvalisana svoboda!
Tudi šlager o Srl?h nič več ne drži, odkar so naši ljudje izvedeli, da je bila sama laž, kar so pisali nemški časopisi o Srbih, in za časa vojne tudi slovenski. Ljudje postopajo pametnejši in ne silijo več tja. kjer so povzročitelji krvave vojne. Kdo pa bo silil na zatožno klep? Kdo se bo udinjal državi, ki mora za kazein plačevati ogromne davke? »Neue Freio Presse« piše. da bo moral vsak dr-žavlial Nemške Avstilje, štiri dni v tednu samo za državo delali. Marsikateri Nemec bi bil srečen, ako bi znal še kak drug jezik, da bi lahko zapustil na smrt obsojeno državo. Nemci ne znajo jezikov, ker se jih niso hoteli učiti, misleči, da nemščina zavlada po celem svetu. Po prevratu je moralo zato vse nazaj v ozke mete Nemške Avstrije, ki ima pri 6 milijonov prebivalcev nad 220.000 urad-ništva. To -e bridko tako za nastavljene?. kakor za davkcplačevalc 5. Če kljub temu še kdo. ki je našega rodu, tja sili, je ali podkupljen, ali pa narodno nezaveden in nepoučen. Ne vemo. čemu naj V naši ljudje ž njimi vred trpeli in prenašali težka bremena, ko so vendar le Nemci zakrivili vojno. Če nemški socijaiisti, ki se niso znali upreti vojni, sedaj z vso silo dlajo na to, da bi Koroške Slovence spravili v nesrečo, pod nemško oblast, ter jih popolnoma upro-Pastili gospodarsko in narodno, se moramo slovenski socijaiisti najodločneje postaviti proti temu. Konec mora biti neiriškutarstvu, ker je neznačajno in nekulturno! Vsaka kultura mera biti narodna — brez kulture pa si sociializma ne moremo
predstavljati. V smislu programa na-rodno-socijalistične stranke priznavamo samo živo narodno mejo. Zahtevamo združitev vseh sinov jugoslovanskega naroda. Zato nas tembolj veseli, da se drami narodno življenje na Koroškem na celi črti, posebno onstran mej, kjer bridko obžalujejo nemško-avsirisko gospodarstvo in so brez vsakih narodnih pravic. Boj mora biti izvojevan na celi črti od Gospesvete do ziljske doline. Zato teplo pozdravljamo novoustanovljeno duištvo ^Gosposvetski Zvon«, ki ima nalogo zainteresirati jugoslovansko ia\nost za borbo na Koroškem. Osvobojo zasužnjnega dela jugoslovanskega naroda ne srna-, tramo za imperijalizem, temveč za ž: vo narodno in kulturno potrebo. Red v državi bomo že napravili z združenimi močmi, — sedaj ie glavno, da smo združeni Naši somišljemki naj posvečajo Koroški vso svojo pozornost. Komur razmere dopuščajo, naj gre na Koroško, da se tam seznani z razmerami, ter sodeluje pri zgradbi in utrjevanju severne meje naše domovine.	B.
Preskrba in izvoz.
Tik pred zadnjo žetvijo so z lalikoml-seljno naglico uvedli prosto trgovino In sicer s pomočjo vseh političnih strank. Prikupiti so se hoteli veleagrarnim krogom in z izvoznicami obogateti strankine fonde. Interes najširših konzumentskih krogov sc je zapostavljal. Vendar, ko so pričele ljudske množice rcvolucijonlrati vslcd vedno naraščajočih cen najvažnejšim življensklm potrebščinam, in so se raznim političnim voditeljem pričeli puntai. lastni pristaši, so iste stranke, ki so enkrat blagoslavljale prosto trgovino, pričele proklinjati privatno Špekulacijo. Ubirale so mile strune ljubezni do Izstradanega !n revnega ljudstva. Toda za socijalnlmi besedami so se skrivala sebična kapitalistična srca, ki so odurna In ljudstvu sovražna. Brezmejna hinavščina kapitalističnih političnih strank mogoče še nikdar ni bila bolj nesramna kot tedaj. Oni, ki so svoje kase napolnili z verižništvom in oderuštvom, oni, ki so obogateli z Izvoznicami, oni. ki so kupičili blago In s tem višali cene — naj bodo naenkrat prijatelji ljudstva? Smešno!
Nikdar sl nismo mislili, da sl bodo upali vladajoči mogotci tudi letos ponoviti svojo umazano igro — in igrati nedolžnega v volčji koži! 2e pred meseci so v Beogradu sklenili, da se prosta trgovina z novo žetvijo omeji. Izvoz bi naj bil v rokah zadruge, pri kateri je večinsko udeležena država. Zadruga ima v rokah tudi preskrbo prehranjevalno pasivnih krajev. Prepričani smo, da zadruga ne bi popolnoma rešila prehranjevalne krize. Ampak vsaj en korak smo bili bližje k znosnejšim razmeram, in boljše je nekaj kot nič! Toda tudi to malo ni bilo všeč kapitalističnim krogom. Zadrugo hočejo, še predno je imela svoj prvi občni zbor — ubiti. To samo izključno s tem namenom, da bo zopet izvoz v privatnih špe-kulantskih rokah In da se na notranjem trgu iznebe nevarnega konkurenta.
V meščanskem časopisju se je zagnal huronski krik, da Je pri zadnjih izvozih mlcvskih izdelkov pripravljalni odbor zadruge zaslužil ogromne profite in da zadruga na beograjski borzi špekulira z valutami ter s tem zmanjšuje vrednost našega denarja. Očitki imajo skoraj gotovo izključno Ie namen, diskreditirati zadrugo in ne bo vse tako res, kot zavistni bankirji in veletržci kriče; žal jim bo tudi za tem, ker oni niso služili za lastne žepe. Vendar, če je pa res, da zadruga ni ravnala v^ interesu splošnosti, potem bi bila vladina \dolž-nost, da to prepreči, oziroma da druga navodila. Vsakemu lumpu se lahko pristrižejo peroti, če je še kakšna državna avtoriteta v veljavi. In to prav posebno pri središnji zadrugi, kjer Ima država polovico kapitala. Toda za to ni šlo. Skoraj gotovo se ne motimo: Lumparijo so sami neposredno povzročili, da se med ljudstvo lahko stopi In poreče: z zadrugo ne bo nič, bo Ie najboljše, če poskusimo zopet s prosto trgovino.
Proti prosti trgovini z letošnjo žetvijd se pa moramo upreti. Nikdar ne bomo pripustili, da bi z letošnjo bogato žetvijo zopet razpolagale razne bauke v zvezi s privatnimi špekulanti. In sicer zato ne, ker prav dobro Vemo, da ne bomo imeli prihodnjo pomlad revnejši sloji niti toliko krulia. da
se ga bi lahko do sitega najedli. Vse bodo zašpekulirali in izvozili. Cene bodo take, da jih razen verižnikov ne bo nihče zmogel.
Proč s prosto trgovino!
To je naša zahteva, od katere niti za las ne odstopimo. Dovolj je bilo pomanjkanja In dovolj krvi proletarskih vrst za košček kruha. Ne stikajte za komunizmom, ljudem dajte kruha ter znosne življenske pogoje in vse bo v redu!	— aa. —
Stari in novi socializem.
Ako danes poslušamo češkega socijalističnega delavca, se bodemo liitro prepričali, da tudi njegov razum iz današnjega nevzdržnega položaja ne najde druzega izhoda, kot nasilno razlastitev. To dejstvo nas pa ne sme nikakor razočarati; vsaj je bil češki delavec v tej smeri vzgojevan po cela desetletja. Umevno je, da niti ena resna češka stranka nima niti najmanjšega nagnenja slediti boljševiškemu vzgledu. Ko na drugi strani hočejo različne socija-listične stranke doseči socijalizacijo produktivnih sredstev s pomočjo nasilne razlastitve, zahteva ljudstvo izpolnitve obljub in tirja raj na zemlji, ki naj bi se porodil po razlastitvi.
Ali pa velja, da je z razrednim bojem in nasilno razlastitvijo mogoče upostaviti nov družabni red? Na to vprašanje smo teoretično odgovorili že v zgorajšnjih odstavkih. Dopolniti hočemo naš odgovor še iz stališča prakse in skušenosti.
Predvsem nekoliko besed o razrednem boju. Razredni boj je nujen, ako hoče doseči en razred nekaj, v kar drugi razred, ki ima moč v svojih rokah, prostovoljno ne privoli. Ta bo] pa ne vidimo le med stanovskimi razredi, temveč tudi med političnimi strankami, ki se naravno večkrat v večji ali manjši meri krijejo z družabno razredno razvrstitvijo. Popolnoma pravilno je, če kdo trdi, da delavstvo ne sme odnehati od razrednega boja in od težnje po moči v državi. A razredna obsedenost in fanatizem je barbarstvo in proglašati ga more le socijalistični dogmatizem (slepa vera). Isto velja tudi o razredni morali. Pripoznati je mogoče le vseobčo ljudsko moralo, nikdar ne razredne.
Razredni boj alfa in omega, temveč le del modernega delovanja delavskega in socijalističnega gibanja. Ravnotako je potrebno vzgojno delovanje. sodelovanje z ostalimi družabnimi vrstami v boju za pravične 'zahteve naroda in zahteve napredka. potrebno skupno delovanje z njimi pri urejevanju javnih razmer in skupnih narodnogospodarskih in kulturnih vprašanj itd.
Napačno je, če gleda kdo na vse življenske pojave le skozi razredna očala in če reducira vse socialistično delovanje le na razredni boj. Dokler se razumeva razredni boj tako, kot sem naznačil zgoraj, je razredni boj potreben in koristen. Nesmiselna iluzija pa je, če hočejo nekateri z razrednim bojem in le z bojem doseči vse, razrešiti najtežje probleme gospodarskega in socijalističnega življenja, doseči tudi socialistično družbo na isti način, kot se doseže zvišanje mezde ali skrajšanje delavnega časa.
Socijalizem piedstavlja družabni red. v katerem je uprava in dobiček gospodarskih podjetij prešla v eni ali drugi formi v ljudske roke. Kako tovarno razlastiti, še dolgo ne pomeni, da bode tovarna v naprej tudi prospevala. Vreči iz nje kapitaliste, je precej lažje, kot jo za nove demokratične uprave voditi. In zato praktična izpeljava socijalizma zda-leka ni le vprašanje boja in moči, temveč — da strnem vse, kar mi je v mislih, v eno samo besedo — tudi upravno vprašanje, z drugimi besedami: kulturno gospodarsko vprašanje ljudskih mas.
To okolnost je spregledal marksizem. spregledal io starejši sociiali-zem sploh in ne vidi po večinoma današnje socijalistično gibanje. Tu tiči največja slabost socijalističnega gibanja, ki nam osvetljuje katastrofe njegovih praktičnih poskusov.
Kot pryo je odkrilo to slabost socijalističnih naukov zadružno gibanje — torej delavstvo samo. Vi Angliji, Franciji, Nemčiji in pri nas, povsod je moralo zadružno gibanje delavstva preživeti žalostne dobe neuspeha in razočaranja. V klasični zemlji zadružnega gibanja, v Angliji, se je šele po nekoliko desetletjih neuspeha in izkustva posrečilo postaviti zadružno gibanje na ono trdno podlago, ki se je na njej razvilo do svoje sedanje mogočnosti. Uspešna pa je zadružništvo dosedaj Ie v konzumnih zadrugah, medtem ko se je za socijalizacijsko organizacijo produkcije najvažnejša zadružna oblika, produkcijska zadruga, le v najredkejših slučajih obnesla. Neuspehi poslednje oblike so tako očividni, da se je v zadružnih in socijalističnih! krogih že deloma vgnczdil nazor, da je demokratični produkcijski način, kjer voli delavec svoje predpo-< stavljene ali sodeluje celo v upravi, nenaraven in nemogoč. Jaz se ne strinjam s tem nazorom. Vendar.pa moramo priznati, da za demokra« tično in socijalistično upravo produkcije dosedaj še niso v zadostni meri dani potrebni pogoji in da bodo stvor jeni šele z nadaljnim razvojem in praktičnem izšolanjem ljudstva.
Ne smemo gledati na vse pojave z očmi naivnih ljudi, ki mislijo, ako vodi kapitalistični posestnik z uspehom svojo pralnico ali strojarno, da jo bode vodila z uspehom tudi delavska skupina. Vodstvo kapitalističnega podjetja je enodušnejše in lažje kot socijalistično organiziranega podjetja.
Tovarna, v kateri Je delavec družabnik, kjer soodločuje o upravi, voli in odstavlja svoje predpostavljene, zahteva od delavstva mnogo moralne in kulturne kvalitete kot pa tovarna, ki je v njej delavec brezpraven in brez besede pri upravi, kjer je kapitalistični posestnik edini gospod in jo lahko vodi, kakor mu ljubo.
A to ne velja le za zadružna produkcijska podjetja. Ogromne težave demokratične gospodarske uprave izkusi vsaka revolucijska država, ako prevzame v svoje roke večje število podjetij, v svrho upe-ljave nove uprave pod kontrolo revolucijskih in še ne dospelih mas. Pokaže se takoj, kako neizmerno je težko obdržati v podjetjih potrebno avtoriteto, kako z redom pada resno ! vrednost dela in kako pada celo gospodarsko žuljenje.
Leninove žalostne Izkušnje.
Nikjer ni bil upravni problem revolucijske socializacije ilustriran jasneje kot sedaj v Rusiji. Komaj je minulo nekaj mesecev boljševiške diktature, posvetilo se je tudi že v glavi glavnega voditelja komunizma Lenina, da socijalizem vseeno ni le vprašanje proletarske sile.
Lenin in njegovi tovariši, eden večji fantast od drugega, teoretiki, ki so poznali narodno gospodarsko življenje le iz študija priljubljenih socijalističnih doktrin (naukov), so poskusili spremeniti rusko družbo v komunistično državo. Razume se, da se je v imenu države razlašče-valo in to brez odškodnine. Za nedolgo je bil „narod“ posestnik nekoliko stotih tovaren, neračunajoč te, ki so jih razlastili mestni sovjeti ali ki so iz njih delavci kratko in malo lastnike in ravnatelje izgnali in jih prevzeli v svojo upravo.
A Lenin je bil potrt nad nasledki te socijalizacije. Z grozo je gledal na opustošenje v gospodarskem življenju Rusije pod vlado sovjetov, kako se zapirajo tovarne, kako se je v delavnicah razpasel nered in lenoba, kako raste v socializiranih podjetjih režija in pada produkcija; kako se je vsepovsod zagnezdil nered, nepoštenost in korupcija. Svetoval je takrat, da bi se prenehalo z nadaljnimi razlastitvami, ker je bilo že itak več razlaščenega, kot, se je moglo v redu izpeljati. Zalite* | val je, da naj se vodi nadaljni boj | proti kapitalizmu z obnovo organizacije, pravilno upravo in kontrolo. * Obupno kliče:
Delavci morajo poznati upravno vprašanje!
In spoznal je, da Je njih' nepoznavanje upravnega problema največja šibkost ruske revolucije. Čutil je jasno in skrbipolno izjavil, da se more socialistična država zdržati le s pomočjo reda in zvišane produkcije — drugače propade. In zato le svetoval, naj se v socijalizirane tovarne uvede akordni delavni sistem, po okolnostih 1 amerikanski sistem Taylorov, naj se pokličejo vanje zopet meščanski veščaki za ravnatelje, ki naj se jih dobro plača, čeprav je to resnično korak nazaj. Zahteval je od delavstva brezpogojno disciplino in zagovarjal je diktature — „meščanskih“ — ravnateljev nad uslužbenci in delavci državnih železnic in delavnic. Je to zanimiva logika državnega socijalizma: Politična diktatura proletarijata nad buržuazijo prenaša se kot socijalna diktatura v delavnice in ulogo diktatorja prevzame zopet „buržuj“.
Lenin je izdelal strog disciplinarni red, katerega »Pravda**, organ sovjetske vlade toplo priporoča. Tudi Trocky se strinja s stališčem Leninoviir. ako ga v tem oziru ni že takrat nadkriljeval, kot je možno soditi iz enega takratnih govorov k delavcem, v katerem Je rekel: „Vsi naši voljeni komiteji, pa bodisi da so sestavljeni Iz najboljših predstavite-ljev delavskega razreda, ne odtehtajo niti enega samega tehničnega veščaka, ki je dokončal obrtno Šeio. Delavni razred mora zapoj asti, da noben izšolani in nadarjeni tehnik ne more izpolnjevati svojih dollno-sti in nalog, ako Je podrejen komiteju delavcev, ki nimajo pojma o njegovih znanostih.**
Samo po sebi je razumevno, da Je bila Vpeljava teh principov v; rok nezadovoljnosti delavstva in boja vlade z delavstvom vsake poedine socijalizirane tovarne. Nastala je nujnost poslužiti se diktature: Stavke so prepovedane, stavke so veleizdaja. To se Je razglasilo z dekretom izdanim meseca Julija 1919. Pred vrata tovaren so bile koman-dirane rdeče garde, stavkujoči proglašeni za zaveznike buržuazije in njih zahteve potlačene z kriminalom in strojnimi puškami.
Socijalno zavarovanje.
Za pojem obratne nezgode mora biti merodajna katerakoli zveza med nezgodo in podjetjem, bodisi, da se le nezgoda pripetila direktno pri delu ali vsled dragih posebnih okol-?čfn. ki bi brez eksistence obrata in obratovanja ne bile dane in katerim bi delavec izven obrata In službenega razmerja ne bil ispostavljem.
Kako se odškoduje vsled nezgode nastala gospodarska škoda? In kaj ie škoda?
Kai Je tkoda, nezgodni zakon ne pove. 01 č. zakon travi v § 1293, da je škoda vsaka Izguba. katero kdo utrpi na svojem premoženju, pravicah ali na svoji osebi. K škodi ne spada ušli dobiček, uspeh* katerega bi kdo pri normalnem poteku stvari lahko dosegel.
Ker pojem Ikode n! določen v nezgodnih zfekotilh. je bila praksa zavarovalnic zelo različna. V večini slučajev ie bila vzkončna. Glavni kriteril pri določanju škode Je bila višina mezde pred 5n po nezgodi. .Ako ie bila vi?ina jednaka. ako ie delavec po nezgodi dobival isto plačo za Isto In lednakn delo. mu ni bila priznana lenta, ker n*so videli nobene škode. »Obratna nezgoda sama na sebi ne more b!‘: odškodovana, ona tvoii pravno podlago za odškodnino samo takrat, ako delavec utrpi škodo na zaslužku.« Seveia se *u misli samo na zaslužek v obraru, kjer se Je delavec ponesreči!. Ako se ravnamo samo po besedni interpretaciji obč. zakona in izpustimo gospodarsko in socijalno stran pojma škede pri ponesrečenem delavcu, moramo priznati obstoj škode, ravno ako je delavce sploh kaj izgubi! na premoženju pravicah ali na svoji osebi. Na noben način ne more biti merodajna samo >išir.a mezde. Tudi pri isti plači, ima delavec še vedno lahko škedo. Celo pri višji plači po nezgodi, ima dostikrat še škodo. Slučaii v življenju to kažejo. Postranski zaslužek mu je vsled nezgode nemogoč, čezurno delo mu posledice nezgode onemogočajo, itd V podrobnosti se tu ne moremo spuščati: na vsak na Tin ie potrebno, da bodoči tostvarni zakoni pojem škode vsled nezgode preciznejše določijo. SamovoMa prakse v škodo delavcu mora bili odstranjena. Merodajna ne sme biti juridična modrost, ampak gospodarska in sociJaiua eksistenca delavčeva. Obvelja t:a? načelo: in dutio pro reo. X dviomliivih
slučajih, naj se odloči v prid delavca! Ozirati se je treba na konkurenčno zmožnost delavčevo.
Vsled nezgode nastalo gospodarsko škedo neagedni zakon odškoduje z rento. Višina rente ie odvisna od višine letnega zaslužka in od stopnje izgubljene delazmožnosti.
V renti vidi avstrijski nezgodni zakon vso blagodejno rešitev težkega problema nezgodnega zavarovalna, radi tega je ta zakon tako ubog in zastarel, da retrebuje korenito reforme
Predvsem mora zlasti pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju vsa teža skrbi in dela biri položena v prohilitivno delovanje in v težnje izgubljene produktivne sili delavcu ?opet vrniti. Treba ie velkopoteznih zakonov in predpisov o varstvu delavčevega zdravla. Z železno doslednostjo ie izvedbo tsh zakonov in predpisov zahtevati. Obrtno nadzor-ništvo mora biti vse drugače organizirano. Danes je obrtno nadzerni-štvo bog zase — bol. blagajne in nezgodne zavarovalnice pa /opet zase. Nobenega skupnec-v organiziranega dela ni bilo dosedaj Nezgodne zavarovalnice imajo samo pravico zaprositi obrtno nadzorništvo da ii CRleda zavarovanju podvrženi obrat in odda svoje mnenje glede uvrstitve in ev. poroča o nezadostnih varnostnih napravah. Nezgodna zavarovalnica more zopet na podlagi teh potočil zaprositi polit oblast, da predpiše podjetniku gotove varnostne naprave. — Samo pravica je tu. Uspeh pa more Liti samo zajamčen. ako imajo nezgodni za var. dolžnost storiti iz svoji lasme iniciative In moči vse. kar je potrebno, da se nezgode preprek o. Nsznodnc zavarovalnice morjjD dobiti v tem cziru neomejeno pohn moč. Obrtno nndzorcištvo mora biri z nezgod, zavar. in bol. blagajnami ožie zvezano. Le Intenzivno ftt-upu;> delo bo imelo uspeh. Seveda tri morali biti pri nezgod, zav. 7e davno nastavljeni inženirji. V Nemčiji Je v tem cziru veliko, veliko boliše. Tam je široko razvita t. zv. Unfallver-hutungstechnik. Razvila se je cela znanost, ki ima na tehnikah važno mesto.
Nezgode onemogočiti, to bi mo* r?la biti elavit-i naljc.i zavarovalnic.
Ako pa se nezgode pr.pe e potem je pa treba ponesrečenegi delavca s romočio modernih sretstev vrniti državnemu in narodnem- ustvarjajočemu gospodarstvu. Kerne Je priznati šele tam. kjir d:"ca sredstva odpovedo. To bi bilo oravu socijalno zavarovanj?, ki ima vendar le namen sesiljevati gospodarska moč države. Rente ie ohie .tl na skrajni minimum. Danes pa Je ravna narobe. Goreče priznavanje rent, začetek in konec vsega delovanja, ie povzročilo moderno bolezen med delavstvom t. zv. rentno psihozo, ki gotovo ne Eoristi ne delavstvu, ne drJavi.
Po današnjih zakonih ie nezgode smatrati tudi za lolezen in bol. blagajne so dolžne prevzeti zdravljenje. Seveda ie to mogoče samo pri onih delavcih, ki so zavarovani za slučaj bolezni In nezgode Kdor je po zakenu obratno zavarovan samo za slučaj nezgode, (n. pr. poljedelski in gozdno-go«podarski delavci), za tega vellaio druga določila, glavno obč. zakona. Zdravljenje mora plačevati delodajalec — 4 tedne. In potem? Potem, potem pa pride trnjeva pot za delavca. — Skoro bez Pomoči je. kajii nezgodna renta — ki nastopi po 4. tednu — je veliko prenizka
Avstrijski nezgodni zakon določa, da ima ponesrečenec pravioo do rente šele od prveaa dne petega tedna oo nezgodi! Prve štiri tedne — t. zv. karenčna doba — skrbi zanj bol. blagajna. Za nezgodno zav. je merodajno stanje ponesrečenca prvega dne petega tedna od nezgode. Ako ie v teku Štirh tedtnov ozdravil bez posiedic. ne dobi nezg rente. Karenčna doba ie zelo različna. V Nemčiji n. pr. 13 tednov, na Francoskem le par dni, v naši osnovi 11 tednov.
Ako smo zgoraj povdarili, da mora biti Klavni namen nezgod, zavarovalnic delovati prohilitivno in se truditi vrniti ponesrečenemu izgubljeno produktivno moč, tedai moramo zahtevati, da karenčna doba sploh odpade in da moralo za zdravljenje ponesrečenca skrbeti od pr-veča dne nezgode nezz. zavarovalnice. Po današnjem zakonu nezgod, zavarovalnice sploh nimajo nobeno-ga vpliva na lečenle poškodovanca, čeprav bi moralo nezgod, zavarovalnice zelo interesirati, na kak načfet se lečenje vrši. kajti ona mora plačevati nezgod, rent«. Ia čim slaMč
Je lečenje. tim večje ostanejo posledice poškodbe in tim večja Je renta. Iz tega vzroka je neobhodno potrebno, da zakon dd zavarovalnicam možnost vsaj gotove nezgode, zlasti one. ki potrebujejo specilalno lečenje. prevzeti v svojo oskrbo takoj ali vsaj. kadar se ji zdi to potrebno. Zakoni drugih držav imajo večinoma še to določilo. Na ta r.ačin bi bol. blagajne zdravile le manjše poškodbe. pri katrih je povsem jasno, da po končanem lečenju .ne bodo zapustile funkcijonelnih posledic. Tu pa je iz praktičnih in finančnih razlogov potrebno, da le karenčna doba tako dolga, da v tej dobi ozdravijo vse manjše poškodbe. Štiri tedne je odločno premalo. Na ta način bi bilo zavarovalnicam omogočeno, da se z veliko večjo vnemo in skrbnostjo zavzamejo za težie nezgode in prevzamejo v svojo skrb specilelno le-
■ mm-----mn—i i	■	-
r* « e 1 •	^
Slavnosti v Pragi.
Te dni praznuje Praga velike slavnosti vsesokolskega zleta, ki pa žalibog ne bo to, kar bi moral biti. Vsesokolski zlet bi moral biti zlet vsega naprednega Slovanstva, udejstvovanje slovanske vzajemnosti. Na vsesokolskcm zletu v Pragi pa letos žalibog ne bo ne Rusov, k! v .teh težkih časih pač nimajo smisla za Idejo, kakoršna je sokolska, niti ne bo Poljakov radi napetosti, ki vlada med Češko in Poljsko radi Tešinskega. Kaj bo z Bolgari, tega še ne vemo. toda žalostno je, da je srbski Sokol odpovedal udeležbo zato, ker je češki Sokol vabil na zlet tudi Bolgare, kar ie čisto prav storil z ozirom na sokolsko idejo. Moramo že reči, da slovanske vzajemnosti ne bo, če se bomo ozirali na minulost in da bo prazna ostala beseda: Slovan na dan!, če se bomo tako obnašali, kakor grozi obnašati se srbski Sokol. In da bi bilo drastično dokazano, da je slovanska vzajemriost votel strah, je začel še katoliški „Slovenec“ delati propan-do za odsotnost jugoslovanskega Sokola na praškem zletu, ogorčeno povdarjajoč, da bi bil to zločin, ker na zletu bodo tudi Italijani, v svoji katoliški poštenosti pa je pozabil pristaviti, da bodo na zletu reprezentanc italijanske države, katere je vabila češka država iz mednarodnih ozirov. Slovenčevemu ogorčenju, ki ga diktira strah pred demokratičnostjo in svobodomiselnostjo sokolske idele. ti bila kmalu nasedla tudi slovenska iavnost, kar jasno dokazuje, da današnja meščanska družba ni sposobna realizirati slovanske vzajemnosti, temveč, da čaka uresničenje te naloge na nrole-tarijat slovanskih narodov, ki ne pozna v intrigamstvu porojene zgodovine in z intrigantstvom umetno ustvarjenega sovraštva med narodi.
Usodna napaka.
Zdi se, da so tisti krogi, ki so imeli možnost kontrole nad zadnjim avstrijskim cesarjem Karlom, storili usodno hibo s tem, da so Karla izpustili kar tebi nič, meni nič v svobodno Švico, mesto da bi ga bili imeli toliko časa pod ključem, da bi postal krotek in da bi ga minila megalomanija, smatrali se v pravicah do avstrijskega in madžarskega prestola. Sedaj ie najel celo advokata in v njegovem imenu proglaša svetu, da se cesar Karel ne ntore smatrati za navadnega meščana, temveč samo za cesarja na dopustu.
JUGOSLAVIJA.
+ Jadransko vprašanje Se menda neka] časa n« bo rešeno, ker Italijani rešitev namenoma zavlačujejo. Tržaški »Plccoloi piše, da namerava nova Giolittijeva vlada glede reSitve jadranskega vprašanja revidirati več točk, katerih se je držal bivši ministrski predsednik Nittl. »Piccolo« omenja nadalje da se Giolitiju ne mudi skleniti dogovor, temveč da bo čakal, da se zganejo Jugoslovani kot prvi, ker so bolj Intercsl-rani na stvari.
+ Baranja za Jugoslavijo. Pred kratkim se je zglasila pri mlnlstcrskem predsedniku Vesnicu v Beogradu deputaclja prebivalstva iz Baranije in zahtevala v predloženi spomenici, naj ostane Pečuh z drugim Madžarski Še ne dodeljenim ozemljem 5e najmanj pet let pod Jugoslavijo. Vlada je to spomenico predložila zaveznikom.
+ Laško nasilje na Sušaku. Ze prej in zadnji pondeljek so zopet udrli karabinijerji v Narodno Veče na Sušaku in znova preiskali njegove prostore. Delovanje Nar. Veča je .ustavljeno. Prebivalstvo Je radi tega nasilja zelo ogorčeno.
+ Italija dolži Jugoslavijo, da podpira Albance. Razni italijanski listi so prinašali vesti, da albanskim ustašem proti Italijanom poveljujejo jugoslovanski častniki. 2e lan!, ko so Italijaui m enak našla dolžili Juso-
čenje, omogočeno bi iim bilo pri težjih posledicah priznavat! višje rente. Danes zavarovalnice potrošijo ogromno upravmh stroškov in izdajo velike ■ svote za rente ponesrečencem. ki v teku dveh mesecev popolnoma ozdravijo. Nezgodne zavarovalnice morajo postati zavodi, ki skrbe za moderne varnostne naprave. in za ortopedično zdravljenje. Manjše nezgode, pri katerih je treba več ali manj samo ambulatoričnega zdravljenja, naj prevzamejo bol. blagajne. Tako bo nezg. zavarovalnicam zasiguran finančni uspeh, ki iim bo omogočil vršiti velike soc. naloge.
Če tako pojmujemo delovanje nezgodnih zavarovalnic, je na drugi strani neobhodno potrebno, da imajo zav. dolžnost ponesrečencem preskrbeti umetne ude itd., česar danes zav. niso dolžne storiti.
(Dalje prih.)
e vesti.
slovane je naša vlada predlagala anketo, Izvedeno od komisije, katero naj imenuje mirovna konferenca in ki naj ugotovi, koliko je na teh trditvah resnice. Pri tem predlogu vztraja naša vlada tudi sedaj.
+ Komunistični kongres v Vukovaru. 20. junija se je vršil v Vukovaru kongres komunistične stranke v Jugoslaviji. Kongresu je prisostvovalo 450 delegatov. Slovenijo je zastopal Petrič.
PO SVETU.
'+ Italijanski ultimat Albancem. Italijani so v bojih z Albanci Izgubili mnogo moštva in materijala, ki je prišel v roke Albancem. Te dni je Italija izročila albanskim ustašem ultimat, v katerem zahteva vrnitev materijala in ujetnikov, ker bo sicer zasedla italijanska vojska celo Albanijo. Ultimata pa se Albanci menda niso preveč ustrašili, ker napravljajo Italijanom pred Valono še vedno hude preglavice.
+ Morilca Esad paše podkupili Italijani. Pariški »L homme libre« pravi v poročilu o umoru Esad paše, da je čudno, da Je morilec Albanec, štipendist Italijanske vlade, prišel v Pariz z italijanskim potnim listom In z Italijanskim denarjem. List Izraža na ta način sum, da Italijanska vlada pri umoru Esad paše nima čistih rok.
+ Zapadna Ogrska. Kakor znano, je zapadna Ogrska po mirovni pogodbi prisojena Avstriji, vendar pa se sedaj nahaja še pod madžarsko upravo. Prebivalstvo v tej pokrajini je nemško z večjimi hrvatskiini in z manjšimi madžarskimi naselbinami. Te dni Je dospela na Dunaj deputacila Nemcev in Hrvatov pod vodstvom prot. VValheima In predložila francoskemu In Italijanskemu poslaniku ter šefu angleške misije spomenico, v kateri zahteva priključitev zapadne Ogrske k Avstriji. Zastopniki teh treh velesil so Izjavili, da se priključitev zapadne Ogrske k Avstriji gotovo Izvrši.
-+-■ Kriza v Avstriji. Socijalni demokrati so končno podali svoj predlog za rešitev kiize: Ustanovi naj se koncentracijski kabinet, v katerega bi prišli zastopniki posameznih strank na podlagi proporca. Ta vlada naj bi izvršila delovni program. ki nai p a stranke sporazumno določijo. Kakor se zdi, se bodo stranke za ta predlog zedinile.
+ Bojkot proti beli Madžarski, ki je pričel 20. t. m. postaja vedno ostrejši. Z Dunaja poročajo, da je bij poleg premeta donavske paro-plovne družbe ustavljen tudi osebni promet na progi južne železnice. »Arbeitcrzeitung« piše, da se je državna zveza bančnih uradnikov pridružila bojkotnemu gibanju* Z Dunaja poročajo nadalje, da so začeli Madžari s protibojkotom. Madžari so ustavili vse za Avstrijo namenjene žitne transporte, ki so šli iz Jugoslavije skozi Madžarsko. To ima za posledico, da so cene živilom na Dunaju že zelo poskočile.
+ Rusko-poljska vojna. Po zadnjih poročilih so Rusi zopet na več Irontnlh odde-kili porazili Poljake.
+ Novo poljsko vlado je sestavil voditelj kmetske stranke Vitoš lz liberalnih In socijalističnih politikov, kar pomeni toliko, da bo Poljska zapustila svojo dosedanjo imperialistično politiko.
+ Splošna 9tavka v Lud\vigshalnu. Radi aretacij, ki so jih Izvršili Francozi v Lud-wlgshafnu pod pretvezo, da so tamkajšnja organizacije pripravljale Široko zasnovano vstajo proti francoskim okupacijskim oblastem, je izbruhnila v mestu splošna stavka v protest proti neupravičenemu postopanju Francozov.
+ Nova nemška vlada. Nova nemška vlada Je sestavljena Iz meščanskih strank brez socljallstov. Nova koalicija obstoja iz ccntruma, demokratov in nemške ljudske stranke. Sestavljen Je kabinet takole: državni kancelar Fehrenbach (centrum), notranji minister dr. Koch (demokrat), finančni minister dr. VVlrth (centrum), državni poštni irlnlster dr. Oiesberts (centrum), državni minister za prehrano dr. Hermes (centrum), državni brambni minister GeBier (demokrat), državni pravčsodnl minister dr. tlciu?£ (nemška ljudska stranka). Za mini-
strstvo državnega zaklada je določen voa Kardoft (nemška ljudska stranka). Zasedb« ostalih ministrstev še ni končnoveljavna.
rh Angleško delavstvo za sporazum z Rosijo. Angleška delavska stranka Je našlo« vila na Lloyd Georgea pismo, v katerem Izjavlja, da so propadli vsi poskusi, ki so hoteli uničiti ruski socijalizem. Edina pot, ki vodi Iz današnjih zmed, Je priznanje ruske sovjetske vlade in vspostava direktnih' diplomatskih odnošajev med Anglijo In Ru« sI|Qw
+ Nemiri na Irskem. Položaj na Irskem je postal nevzdržen. Sinfaj-novci so se polastili že skoro celega otoka. Da naredi temu konec, je poslala angleška vlada tjakaj celo armado.
.+ Boulogneška konferenca. Ta dm je končala konferenca v Bou-lognu svoje delo. Konferenca je med drugim odobrila tudi vojaške odredbe maršalov Focha in VVilsona, da postanejo zaveznika gospodarji nad Carigradom in morskimi ožinami. Na konferenci se je sklenilo, pozvati Čehoslovaške, jugoslovanske, poljske, grške, portugalske in rumunske delegate k razgovoru v Spao, ki naj bi se tikal vprašanj, ki jih neposredno vežejo zavezniki. Posvetovali so se^di o vprašanju nemške odškodnine in njene razdelitve med zaveznik®.. Končno so določili, da se bodo^ v Londonu z ruskimi delegati zapoceta pogajanja nadaljevala.
y.T^ Konferenca v Bruslju, ki se bo vršila 2. julija, bo obravnavala sledeča vprašanja: 1. vprašanje dolgov poedinih držav v inozemstvu; 2. finančni položaj; 3. trgovske odnoša-ie v inozemstvu. Razpravljalo se bo tudi o notranjih financah in o ekonomiji posameznih držav, ter o uvedbi ^ornJalnih odnošajev v trgovini. — vi boulogneški konferenci se je •sklenilo, da se sestanejo v Parizu francoski, angleški, italijanski, belgijski in jugoslovanski strokovnjaki, da predlože na podlagi gotovih smernic skupne predloge, ki se bodo izročili bruseljski konferenci.
+ Turška komunistična stranka se J<» ustanovila v Carigradu. Stranka razpolaga z mnogimi vojaškimi oddelki, v katerih se nahajajo tudi ruski komunisti.
Sevniški škandal.
Ob porodu Jugoslavije gotovo ni bilo med nami nobenega, ki je mislil, da bodo treba voditi tudi v Jugoslaviji boj proti tujemu, nam sovražnemu kapitalizmu. Vsakdo le bil prepričan, da bode 2e vlada sama storila svojo dolžnost.
Toda motili smo se.. Vlada danes ščiti povsod tuje kapitaliste In zatira domačine. Nešteto slučajev se je dogodilo, ki krčijo srce narodnemu proletarijatu In ga tirajo v obup. Vsak poštenomisleč Jugoslovan se mora danes sramovati pr^d tujim svetom, če pozna razmere, ki jih je vpostavila v naši državi buržuazlja.
Eden največjih škandalov, kar se jih jo zgodilo v Jugoslaviji, se je dogodil v Sevnici.
Pred -kakimi 40 leti se je priselil v Sevnico neznaten človek, kupil za par stotakn* podrt mlin In začel izdelovati kopita. Slovenski delavec mu je pridno garal za par vinarjev na dan. Na mestu starega mlina sc Je počasi dvignila tovarna, ki je danes ena največjih te vrste. Z naraščanjem podjetja je raste! tudi greben lastnika podjetja, trdega Ncmca, surovega izžemalca ljudske krvi, bratov Winkle.
Delavstvo, iz katerega žuljev si je WInkle nakopičil bogastvo, je bilo pri njem nevredna, zaničevana slovenska golazen, katero je hotel izmozgati do kosti In zatreti popolnoma.
Izbruhnila Je svetovna vojna in VVinkle je prirejal orgije veselja, ko so se umikali naši bratje Srbi iz lastne domovine. Topiči so pokali, zastave so vihrale, prirejali so pojedine na čast germanskim zmagam in v zasmeh Slovencem.
Leta 1918 je zmagala pravica In zasijala je tudi slovenskemu narodu svoboda. Tedai sta hodila sevnlška mogotca povešenih glav in bruhala lazo nad pravično usodo. Ob koroških dogodkih se jima je še enkrat razjasnilo lice in pripravljala sta že prostore za nemško soldatesko. Toda zaman.
Narodno delavstvo ie bilo veselo, da je vendar prišel čas, ko bodo padli težki okovi tujega kapitalizma Iz njegovih rok, da JIU bode moglo svobodno razmahniti Storilo je takoj korake, da se podjetje socijalizira in preide v roke tistih, ki so ga ustvarili z lastno krvjo in trudom. — Toda kako razočaranje: podjetje Je prešlo v roke »Jadranske banke«. Nastavila je v svoje podjetje bivša lastnika brata Wlnkle kot ravnatelja s 40% deležev. Ponudba gospodarske zadruge, ki je hotela podjetje kupiti In raidditl deleže med delavstvo, ie bila odklonjena.
Delavstvo Je bilo vsled tega upravičena razburjero In bati se Je bilo, da bode poseglo po nasilnih sredstvih, da se Iznebi osovraženi! Winklejev. Tu pa je poseglsi vmes močna roka NSZ, ki je v disclpllnN ranih vrstah njenega delavstva dosegla po« mirjen}« In pripravila relavstvo pod pogO< jem, da se nastavi v tovarno ravnatelj Slo* vouoo, da tega, da ostaneta .V/luklaia kot
cftran S.
N _____
tfrokovna ravnatelja tovarne, 'dokler s« ne
Sobi Slovenca-strokovnjaka, saterega baje ’do danes Se ni.
Pričakovati Je bilo, da bode vlada ta fiaš uspeh vpoštevala In ukrenila vse, da is delavstvo ne bode razburjalo. Toda storila Je obratno.
Sedanji sekvester g. OuzelJ Je takoj, ko te videl, da smo delavstvo pripravili do tega, da ne bode nastopilo proti Winkleju, Ee pride mirno in dostojno v tovarno in če se ne nastavi v tovarna noben Izgnan Nemec, nastavil v tovarno nekega Laurc-ta, ki je bil izgnan in je na do danes še pojasnjen način ostal v Sevnici. Obenem je delavstvu naznanil, da ne prizna sosveta, da je na njiii želje in prošnje ne bode oziral, ampak delal po lastni volji in nastavljal kogar bode on hotel. Gosp. Guzelj je s tem prelomil svojo obljubo, ki jo je dal v Ljubljani zastopnikoma NSZ, katerima je obljubil, da Laureta ne bode nastavil v tovarno. Sicer pa tudi on nima te pravice, kajti vlada Je izgnala Laureta in nima sekvester takih ljudi nastavljali. S tem ni samo napravil krivice delavstvu in prelomil besede na-pram NSZ, ampak je postopal tudi proti vladnemu ukrepn. V tovarni je pustil vss nemško uradovanje, vse nemške napise In
— Koroška nas kliče, Obljubljena informativna predavanja o Koroški, katera priredi Narodni svet za Koroško se vršijo prihodnji teden in sicer v tejle vrsti: V ponedeljek dne 28. junija: Ptuj, Marberg, Slov. Gradec, Laško, Tržič, Krško, Litiia, Višnja gora, Velike Lašče. V torek 29. Junija: Ormož, Šoštanj, Rogatec, Radeče, Kostanjevi-, ca, Vrhnika, Trebnje, Ribnica. V sredo 30. junija: Slov. Bistrica, Ljutomer, Sevnica. Škofja Loka, Novo mesto, Kamnik, Žužen-berk, Kovčevje. V četrtek 1. julija: Celje, Zg. Radgona, Gornji grad, Šmarje, Brežice, Radovljica, Brdo. V petek 2. julija: Maribor, Kranjska gora, Mokronog, Črnomelj, Cerknica. V soboto 3. julija; St. Lenart v Slov. Goricah, Vransko, Konjice, Kozje, Kranj, Metlika, Lož. Lepaki in letaki so se že razposali in sicer županstvu sedeža sod-nijskega okraja. Vse krajevne faktorje fn društva prosimo da podpirajo županstvo pri razpošiljanju lepakov in oskrbe sporazumno ž njim dvorano za predavanje ter določijo uro. Predavanje se vrši popoldne ali zvečer.
— Prihod regenta v Zagreb. 22. t m. ie prispel v Zagreb regent Aleksander, kjer so ga zelo slovesno sprejeli. Na večernem banketu je odlikoval regent bana dr. Laginjo in zagrebškega nadškofa dr. Bauerja z redom sv. Save I. reda. Dalje je imenoval generala Pliveliča in Maistra za častna adjutanta kralja Petra. Drugi dan je posetil regent zagrebško katedralo, kjer ga je pozdravil zagrebški nadškof v spremstvu vseh Škofov svoje nadškofije. Po kratkem cerkvenem opravilu se je vrnil regent v banski dvorec, kjer je sprejemal deputacije.
— Zakaj vse se brigajo svobodomiselni de..iokratL V „Slov. Narodu1* z dne 25. t. m. se neki vernik stra-no pritožuje da se v naših cerkvah ne moli z a kralja Petra, ter hoče pojasnila, zakaj se to ne godi. Verniku v „Slov. Narodu“ svetujemo, da sam popravi to opustitev katoliške cerkve v Jugoslaviji s tem, da sam zmoli par rožnih vencev vsak večer sebi v pomirjenje in v zadoščenje. Ne vem zak-:i se hoče na vsak način tiubezen do vladarja prenesti iz srca na jezik, kakor je bilo v Avstriji, po koje navadah vernik zdihuje.
— Prosto potovanje po JugoslavlJI. Kakor se poroča iz ministrstva za notranje zadeve, v bodoče ne bo treba več potnih listov za potovanje po državi. Vsak potnik pa bo moral imeti svojo legitimacijo.
— Za profesorja slavisti na zagrebškem vseučilišču je imenovan prof. doktor Murko.
— Država za pesnika. Ministrski svet v Beogradu je sklenil povodom jubileja srbskega pesnika Alekse Šantiča, da bo dobival Šantlč do svoje smrti 10.000 dinarjev državne pokojnine letno.
— Za 20 milijonov kron Je bil
prodan kip našega kiparja Meštro--viča »Kraljevič Marko«. Kupil ga je neki Anglež.
— Z,i djakovskega škofa je potom papeške bule imenovan Aksa-movič.
— Tiskarski štrajk v Beogradu se Je te
din končal, ker se je dosegel sporazum glede plač med tiskarnami in stavci.
T°ča v Bački. V okolici Zente in Zomborja je zadnje dni padla toča, ki je napravila precej škode na žitu.
— Ženske porotnice. Z dne 20. Junija je v Pragi začelo zopet poslovati porotno sodišče. V prvo jury je bilo Izžrebanih sedem žen.
— V Španiji se širi kuga. Kakor poročajo iz Pariza se je pojavilo v Španiji več slučajev kuge. Na francoski meji so ukrenili že potrebne varnostne priprave, da se ta nevarna bolezen ne zanese tudi v Francijo.
—- Tiius na Poljskem. Na Poljskem se * Siri tifus tako hitro, da Je vsled tega ogro- I žena celo vsa ostala Evropa. Boj proti tej j
ko! višek nedopustnosti Ha! blagajno v roke bratoma _Winkle.
To doživlja narodni proletarijat danes po dveh letih svojega »osvobojenja«. Ce mislijo naši kapitalisti, da bodo delavstvu odvzeli s tem pogum in ga potisnili k tlom, se motijo. Zapomnijo st naj, da vsako nasilje rodi odpor.
Vlado poživljamo, da pošlje v Sevnico sekvestra,. ki bode izvrševal svojo dolžnost napram vladi in napram delavstvu. Delavstvo zahteva, da se takoj odstranijo v podjetju vsi nemški napisi, odslove nemški uradniki, ki so sovražni slovenskemu delavstvu, predvsem pisar baron Grunt-schreiber, nastavi v podjetje zavedno slovensko nradništvo in pošlje takoi ravnatelja Slovenca!
V Interesu vlade je, da delavstva, ki Je ostalo do danes narodno-zavedno, ne razburja in ga ne tira v vrste zapeljancev in pahne s tem v nesrečo državo in njega!
Ti pa, narodno-zavedni Jugoslovenski proletarijat, pokaži, da se zavedaš svoje pravice in svoje sile. Ne kloni, hodi trdno naprej po začrtani poti in zmaga bode Tvoja! Zmagal pa bodeš brez nasilja, brez krvi fn bajonetov, zmago Ti bo prinesel Tvoj glas ob volitvah! Drago Vojska.
bolezni, osobito otežkoča vojno stanje z Rusijo. Zlasti je ta bolezen razširjena po Galiciji, kjer je ljudstva najbolj zanemarjeno.
— Velik požar je divjal te dni v ruskem mestu Kovno. Nastal je v starem delu mesta, kjer so hiše večinoma lesene. Ogenj se je razširjal s tako naglico, da je bilo celo mesto v največji nevarnosti. Gasilci so bili ves dan na delu, a se jim je šele proti jutru posrečilo omejiti požar, ki je vpepelil nad 200 poslopij.
— Poljedelski delavci sramerr.va-Jo stavkati v Angliji. Po vesteh iz Londona se je bati, da v kratkem izbruhne po celi Angliji stavka poljedelskih delavcev.
Ljubljana.
— Prireditve ob regentovem prihodu. O priliki regentovega obiska se vršijo mnogoštevilne prireditve, od katerih naj navedemo le glavne: 26. junija sprejem in sprevod po mestu; 27. junija služba božja v stolni in evangeljski cerkvi, obisk univerze, poklonitev šolske mladine na Kongresnem trgu, popoldne ljudska veselica na Koslerjevem vrtu,* 28. junija se odpelje regent s spremstvom na Gorenjsko in obišče Kranj, Bled in Tržič; zvečer koncert Glasbene Matice v Unionu; 29. junija obišče regent Celje in Maribor, nakar se preko Brežic odpelje v Za-creb in Zemun.
— Ljubljano zapusti v kratkem poveljnik dravske divizije general Krsta Smiljanič, osvoboditelj našega Korotana. Kakor znano je imenovan za pomočnika vojnega ministra in odide v Beograd takej po po-setu regenta v Sloveniji.
— Deželni muzej v Ljubljani je prevzela vladna komisija v državno upravo in s tem v državno last.
— Ljubljanski občinrkl svet jc dovolil 100 tisoč kron prispevka za priprave za dostojen sprejem prestolonaslednika Aleksandra.
— Vlomilci ne prenehajo. Detektivi policijskega ravnateljstva so sicer zaprli 17 vlomilcev, a vlomilska gospoda dela naprej. Ni dvoma, da imajo vlomilci svojo organizacijo, katero vodi v zločinskih krogih zelo znani preizkušeni zločinec, ki je pa tako previden, da mu ni mogoče priti do živega. Poleg vloma v cerkev na Jesenicah, so bili te dni izvedeni v Ljubljani sledeči vlomi; Na Rimski cesti št. 18 je bilo odnesenih 18 kilogramov masti; Mariji Bolha na Sv. Petra cesti ie bil odnešen kovčeg; v Sodnijski ulici 3 je bilo vlomljeno v podstrešje in je bil odnešen črn kovčeg.
Maribor.
— Nar.-soc. mladina v Mariboru priredi v nedeljo, dne 4. julija LL v vseh prostorih Narodnega doma svojo poletno veselico z obširnim la jako zabavnim sporedom. Opozarjamo na to vse somišljenike In prijatelje.
— »Mariborsko sokolsko okrožje« hoče pri svojem Izletu, združenim z Javnim nastopom, ki ga prireja pri Sv. Lenartu v Sl. goricah, prvič pokazati sad svojega dela v sokolski telovadnici. Naše uspehe v letu 1920 ste že videli pri dnevu naraščaja dne 13. t. m. Tokrat pa nastopa tudi članstvo, ki si je z ozirom na velevažnost prelepega trga Sv. Lenart v Sl. goricah v narodnem oziru Izbralo ravno ta kraj za cilj svojega izleta, kamor odhaja v nedeljo dne 27. t. m. ob 5. url zjutraj od »Narodnega doma« v Mariboru. Upamo, da bo, če ne tja vsaj na-zajgrede dovolj kmečkih voz na razpolago. Vse prijatelje Sokolstva vabimo k obilni udeležbi.
Pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, Pod tem naslovom smo x
zadnji številki prinesli notico, v kateri naš dopisnik, po naknadno do-šlih informacijah, nedvomno pretirava glede uradnih razmer pri okr. glavarstvu. Točnejše pojasnilo v prihodnji številki.	" .
Celje.
— Ustanovitev Jugoslovanske Matice v Celju se je vršila dne 19. junija zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Po pozdravu predsednika ustanovnega odbora go-spoda Sancina je govoril v imenu JDS gospod Prekoršek In v imenu NSS tov. Žabkar. Slednji je povdarjal, da Je naloga Jugoslovanske Matice delovati med narodom v in izven mej našega kraljestva. Naš narod je treba dvigniti na višjo kulturno stopnjo, ker le tedaj ga bodo tudi drugi narodi vpo-števali. Na poziv gospoda Lužnika la Sancina k pristopu k Jugoslovanski Matici se Je zborovanje zaključilo. Ob tej priliki smo primorani sledeče pribiti. V Celju, nekdaj tako narodno zavednem mestu, je postalo v tem oziru vse nekako mrtvo, kar Celjanom ne služi v čast, pač pa v sramoto, če se pa je hotelo dokumentirati s "to udeležbo število Slovencev v Celju, potem stojimo na jako slabih nogah. Če prirede naši narodni nasprotniki sestanke, so ti polnoštevilno obiskani. Priporočamo zato Jugoslovanski Matici, naj obrača veliko pozornost na to, da se v narodu zatre ta gnusni ma-terijalizem, v katerega se vedno globlje pogrezamo. Dokler ne vzgojimo ljudstva, da bo samo sebe spoštovalo In ljubilo, ne bomo uživali med svetom ugleda. Zato kličemo z vso dušo: V boj za Idealno vzgojo naroda, pristopajte k Jugoslovanski Matici, katera nam bodi vodnica in vzgojiteljica našega naroda!
— Porota v Celja. Pri zadnji porotni obravnavi v Celju so bili obsojeni radi tatvine usnja na Celjskem kolodvoru Avgust Košič na 7 let, Franc Pečovnik na tri leta in C. Pečovnik na 4 leta težke ječe. Oproščen soglasna pa je bil Alojz Višnar, železničar v Celju. Četudi je g. Višnar političen nasprotnik, mu vendar častitamo, ker se mu je navzlic raznim mahinacijam posrečilo dokazati svojo nedolžnost.
— V prid verlžnlštvu In v škodo ljudstvu, V mesecu aprilu so se cene nekaterim živilom nekaj znižale, In takoj so prckupcl to Izkoristili, Postopanje trgovca Ivo Čaterja v zadevi vagona jajc se" mora lavno žigosati. Ko so se cene temu važnemu živežu pocenile na 60 do 70 vinarjev prt komadu, je vlada dovolila izvoz Jajc v Nemško Avstrijo v obsegu 150 vagonov. Dovoljenje za izvoz enega vagona tega blaga je
dobil v Celju tudi g. Tvo Čater. Ker pa sd
se mu jajca skvarila, Jih je skušal prodati domačemu prebivalstvu. Preizkušnja po ne ki stranki je dognala, da so jajca neporab-na. Na tozadevno opazko Je Fvo Čater omenil, da ga malo briga to, ker on ne bo škode trpel, temveč država. Čndno se nam zdi, da bi država podpirala enake špekulacije, če ima, ali je imel v tedanjem času gospod čater kakšnega strica na merodajnem mestu, nam sicer ni znano, toda bilo bi verjetno.
Ptuj.
— Takozvan! mestni sosvet ie
sklenil, zaprositi deželno vlado, naj ukine mestno avtonomijo in prevza-’ me vse posle mesta. Kako daleko-sežne posledice za razvoj mesta bo imel ta sklep — ako se uveljavi — navzlic protestom celokupnega meščanstva, nima ta neizvoljeni, derna-jrogiški sosvet niti od daleč pojma. Sosvet je uveljavi svoj sklep na lastno pest, ne da bi povprašal meščanstvo za mujenje ter obrazložil, kaj ga je privedlo na to, da podira svobodo mesta, ki že obstoja več stoiet. Med drugim bo mestno učiteljstvo izpostavljeno samopašnosti eventu-elne klerikalne vlade, kakor je bilo in je še po Kranjskem.
čudno postopanje. V Ptuju se Jc potegoval za nemško trgovino Sclmlfink zaveden Slovenec. Odbili so mu prošnjo. Sedaj izvemo da je dobil omenjeno trgovino zagrizen Nemec Hoinlg. Le tako naprej!
Za Omika prosi. Ob prevratu 1918 le Izginil župan in pek Ornik Iz Ptuja. Vzela ga je noč. V Ptuju je ostal njegov mlajši sin, ki mu je z dovoljenjem ali brez dovoljenja prav pridno pošiljal živila v tisti Ijnbi nemški Gradec. Zdaj se Je pa našel v Ptuju odvetnik, ki je, kakor se nam poroča, že tretjič prosit na vlado, da se sme Ornik, pek in bivši župan, zopet vrniti na torišče svojega prejšnjega plodonosnega kulturnega delovanja. Gospod odvetnik Je ob prevratu in po prevratu Imel vso narodnost v zakupit Danes pa prost za povrnitev Ornika, slovenožrca, renegata, danes so spet vrata njegove pisarne otvorjena Nemcem In Judom, kakor so bila pred vojno In to na vročih tleh ptujskih.
Finančno oblast v Ptuju bi vljuduo vprašali, kam se jc poslalo onih 5 zabojev tobaka, ki so se peljali 19. junija med 10—15 praznimi zaboji na kolodvor Iz glavne to-bakame. Pri splošnem pomanjltanju tobaka se iz Ptuja Izvaža tobak po zabojih. Prosimo pojasnila.
ptujski naivni zagovorniki ne vedcL1
In sedaj tretji del tragedije. Ravno v tem Času, ko dobiva Ptuj te izključno nemški govoreče žide, ki bodo imeli v Ptuju največje todu' sirijsko podjetje, ravno sedaj se je osnovala v Nemškem Gradcu Siid-marka za „odrešitcv“ teh naših ob^ mejnih krajev kot Ptuj in Maribor. Vprašam ptujske zagovornike: ali niso to eksponenti nemške Siidmar^ ke? Ali ne spadajo oni v zapor, namesto da se jim gladijo in pripravljajo tla za njih delo? Pravijo, da bo Ptuj celo toliko dozorel, da bodo poklicali tudi Orniga nazaj?! — Kdo naj naredi red v Ptuju?
Zagorje ob Scv2. Gospod narodni poslanec Cobal Miha je spet prišel k sapi, ter skuša zopet zasesti zlati stolček kot vodja zagorskega proletarijata. Brezdvomno se mu to ne posreCi. ker je znana stvar, da mu delavstvo ne veruje in ne zaupa ter mu želi, naj mirno uživa mastno penziio. — Judovski eldorado ie po-stalo naše Zagorje, kjer verižijo ogrski in nemški krivonosci .Govori se. da zasluži taka judovska pijavka pri vozu apna, postavljenem v Banat, 15.000 K, celo tudi nad 20.000 kron. Na tak način se v okvirju Jugoslavije odira naše ljudstvo, tuji privadranci pa bogatijo na naš račun. Naša vlada in oblasti seveda to mirno gledajo, ker gre za tujce dru-gorodce, domačinu bi se že na prste stopilo.
Gospodarstvo.
Sajenie tobaka dovoljeno. Kakor se poroča iz Beograda, je vlada dovolila pričenši s prihodnjim letom sajenje tobaka v Sloveniji. Dovoljenje bo izdajala uprava monopola. V Sloveniji se bo gojil predvsem to-bakvza pipo.
Padanje cen r Sarajeva. V zadnjem času se opaža tu pri vseh pred' metih padanje cen, zlasti pa pri kolonialnem in manufak turnem blagu. Cena sladkorja je padla od 97 K na 76 K, a kavi od 96 K na 80 K.
Prašiče za sladkor sme z dovo-Ijenjeiu umi. sveta izvoziti na Češko zagrebška mestna aprovizacija in sicer 75 vagonov prašičev za 25 vagonov sladkorja.
Pričetek želve na Ogrskem. Na
Južnem Ogrskem se je že pričela žetev žita.
Prepovedan izvoz volne iz Ru-tnunske. Rumunska vlada je prepovedala izvoz volne. Trgovinsko ml^ mstrsevo je zaplenilo vse zaloge volne in jo bo samo razdelilo med * posamezna industrijska podjetja, ki bodo morala izdelovati posebne vrste tkanin, katerim bo določilo cene istotako ministrstvo.
»Trgovsko združbo češkoslova* škili bank v Nemčiji14 osnujejo češkoslovaške banke z namenom, da se pospešuje eksport in import z Nemčijo.
Svoboden promet z žitom v Franciji, Zemljedelska skupina v francoskem senatu Je izrazila mnenje, da bi morala Francija v gospodarskem letu 1920/21 v trgovini z v
Sz stranke,
Posnemajte! Na občnem zboru krajevne organizacije NSS v Zagorju ob Savi so zbrali člani za »Novo Pravdo« 170 kron z geslom: »Smo reveži, a ne berači, ki prosijo miloščine pri kapitalistih.«
Redni občni zbor krajevne organizacije N. S. S. v Zagorju ob Savi. se je vršil dne 20. t. rn. popoldne v gostilni g! Jan ter je bil dobro obiskan. Po poročilu predsedstva, tajništva in blagajničarja je tov. Vojska (iz Ljubljane) z jedrnatimi besedami stvarno orisal delovanje in smeri NSS. ter opravičeno ofigosal za naše ljudstvo škodljivo delovanje dosedanjih političnih strank. Za svoj
govor je žel vsestransko odobravanje in priznanje. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Juh Leopold; podpredsednik Grm Franc; odborniki: Malovrh Franc, Kokol Ernest, Trebušak Lovro, Mu-rovič Vinko, Juvan Franc, Taufer Franc, Križnik Luka, Bostič Drago, Anžur Tvan, Svetec Aleksander; namestniki: Firm Ignac, Koprivc Tone. Na predlog tov. Voiske se Je nabralo za tiskovni sklad „Nove Pravde" 170 K. S pozivom na oo-žrtvovalno in vstrajno delo vsega odbora in vseh pristašev je predsednik zaključil občni zbor.
Dopisi.
V Bistrici pri Maribora Je še vedno
precej tistega neumno nemčurskega duha, ki se je v minulih avstrijskih časih tako lepo šopiril po celi naši dravski dolink
Zlasti je zatočišče nemškutarije tukajšnje gasilno društvo, kateremu je, kakor se zdi, edini namen, reševati nekdanjo, a sedaj že Izgubljeno nemško slavo. Med člani Je več možakarjev, ki se kar ne morejo otresli spomina na nekdanje avstrijske ponemče-valne razmere, načelnik pa je še sedaj naravnost zagrizen nemškutar In hujskač. V nedeljo, dne 30. maja t t. je Imelo to društvo gasilno vajo, pri kateri se je ponosno poveljevalo, pardou »komandiralo« v blaženi nemščini, kar je med zavednim prebivalstvom vzbudilo seveda precej pozornosti, deloma posmeh, pa tudi nevoljo.
Ali je tem možakarjem nemška »Špraha« še vedno bolj »nobel«, pa se ne zavedajo, kako se s tem smešijo pred treznimi ljudmi, ali jih pa mika, da bi malo Izzivali, najbrž pa oboje. Vsekakor bi Jim svetovali za danes, naj se spametujejo, ako je mogoče, če ne, bo treba pač na drug način poskrbeti za red.
Ptui. Odvetniki, Židje in Siid-marka: trilogija ptujske tragedije. Odvetnikov v Ptuju je nad mero veliko. Človek bi mislil, da ne morejo živeti in vendar živijo vsi izvrstno in prav dobro; zato pa tudi ptujskim nemčurjem gre izborno, Jcer imajo za vsako svojo pregreho za sabo slovenske zagovornike. Saj to ni slabo snričevalo za slovenske odvetnike, je le samo dokaz, da so zmožni in prav dobri odvetniki, kajti če se potegujeta za eno stvar Slovenec in nemčur, ie prav gotovo, da
bo nemčur odnesel zmago. To je
prvi del tragedije. Drugi del: Po Ptuju hodi že nekaj mesecev dunajski žid dr. Ettinger Abraham ali kako že, s svojima dvema sinovoma. Starejši sin govori tudi srbohrvaščino in ko se je prvi pokazal v Ptuju, je nafarbal vse magnate, da je doktor medicine in da je promoviral nekje na Francoskem. Ima zveze z vsemi ministri in magnati v Beogradu in Zagrebu in potuje na Francosko po zdravila za Jugoslavijo. Ta „doktor medicine" pa je v resnici samo agent za interese svojega očeta. Če se le pokaže na ulici, frčijo klobuki raz glatf, istotako pred njegovim očetom. V prvih dneh, ko je stari prišel, je bil silno pohleven in ponižen, danes pa je popularen ptujski magnat, dasi ne za besedice slovenski. Pridobil si je ptujske zagovornike, plača vsako najmanjšo uslugico kraljevski. Če mu n. pr. prinese pismonoša na javnem prostoru pismo ali telegram, seže v žep in mu da deset, dvajset kron — in kako bi ne postal popularen tak mecen lcru-hoborcev. Njegovi prvotni slovenski zagovorniki, ki so ga spravili v Ptuj, so danes že senca proti njemu. To bi še vse ne bilo nič, toda mož je privlekel sedaj za sabo iz Dunaja še novih deset nemško-židovskih rodbin, od katerih nihče ne zna našega jezika, in te bo nastanil v svojem podjetju. Ptuj je imel postati slovenski, sedaj pa bo s pomočjo zagovornikov postal židovsko - nemški. Kamor pridejo Židje, tam je v nekaj letih vse niiheva — tesa mogoče
žitom vzpostaviti popolno svobodo.
Ukhijenje prisilnega gospodarstva na Nemškem. V nemškem ministrstvu za prehrano so se vršila zadnje dni važna posvetovanja, na katerih se Je sklenilo ukl-nienje prisilnega gospodarstva. Vse tozadevne omejitve morajo odpasti do I. oktobra. Najprej se ukine prisilno gospodarstvo z ribami, nato s sočivjem, mesom, mastjo in drugimi živili.
List ministrstva za agrarno reformo, Ministrstvo za agrarno reformo bo začelo v kratkem Izdajati lasten »Glasnik«, v katerem bodo natisnjene vse službene nared-be, statistični materijal in članki o agrarni reloumi.
Znižane cene za mc-^ na Francoskem. Francoski minister za prehrano j« te dni Izdal naredbo, s katero se spričo možnega padanja cen klavne živine znatno znižujejo cene za meso.
Kdor dobiva list na ogled hi ga ni vrnil, naj blagovoli tako} poravnati naročnino. Denar se lahko pošlje po poštni položnici ali poštni nakaznici.
Naslov uprave ie: Nova Pravda, Ljubljana, Gradišče št. 7,
Podpirajte Jugoslovansko Matico!*
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.-•Odgovorni urednik:
Anton Brandner.
Tiska »Učiteljska Tiskarna«.
Tedenske vesti.
Mariborska eskomptna banka
Vabilo na subskripcUo delnic
Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400’— nominale pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700*—.
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850‘— novim delničarjem.
3. Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920.
4. Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5. Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5°!o obresti do 30. junija 1920.
6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 80. junija 1920.
7. Dodelitev delnic si pridrži upravni svet.
Upravni svet HniPib©irslt© @ik©rapln@ banke
aagasaasi;
s™!? s e ver m
• v V
posebno pripravne za letošnjo bogato letino sadja in druge ze-lenjadi, pripravljene za takojšno odpošiljatev iz kraja v Jugoslaviji. 9 Sušilnice vsake vrste, vsakovrstni pralni in pripravljalni stroji za konzerviranje sadja in zelenjadi, ventilatorji, stroji z zaklopnicami za izdelovanje marmelade s pralnim aparatom, pripravo za pasiranje in
drugo, čebri novi in rabljeni iz mecesovine in smrekovine za prevoz sadja na razpolago.
Tozadevne dopise je uposlati na upravnišlvo lista pod šifro „Sad|e 1920.“
Stran 4.
17. štev.
s a
s S *
ia:
rfl s> Is.
£ s gf ^ s
CS	OD
S u fig » O
s Sr3
.s o 22
•g Ms g «
© #1 >0 tete.-. C3 5S
o
„N0VA PRAVDA" dne 26. junija 1920.
Priporočam slavnemu občinstvu veliko izbiro špecerijskega blaga
po najniijih cenah
I v lastni trgovini	Slovenska	ulica	štev.	16,	Maribor.
fp—amfora ~ mu iti—■bpiww».-mhi'1	——p—«»—m—————p—■—■"—'n-nm—.—7r-.^,,r,jwrw
Oglasi v „Novi Pravdi“ imajo najboljši in golov uspeh!
^ Najcenejši nakup.
vedno v zalogi po nizki ceni pri »Centrali drv“, Ahacijeva c. 10.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge	Opatija, Saiajavo, Split, Šibenik,
pod najugodnejšimi pogoji.	Zadar,	Zagreb, Trst, Wien.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.	Poslovne	zveze	z	vsemi	večjimi	krajJtu-invinozemsivu.
cigaretnega papirja, in stročnic
vseh vrst ter pralnega in toalet* nsga mila, papirja, kreme in tiiugega blaga na (Sehela pri
tvrdki
i® HfRl.lt Liiibiiai,
Resljeva cesta 20.
Zahtevajte cenik. — Zahtevajte cenik.
Sodar
Invalid, s svojim orodjem, išče dela, četudi le začasno. Ponudbo na upravo Novo Pravda pod „S0DAR“.