161 Poučni in zabavni del. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 252. :9. Povest, svojstva, vulkanizovanje in poraba gutaperke. Balata. Neizdelana gutaperka je rumenkaste, bele, ali rumeno-rudeče boje. Najfinejše vrste, katere v trgovino prihajajo, bele so, slabeje pa so zmešane s skorjo in prstjo, in boje so rudeče. Gutaperka je žilava in vlaknasta. Ako se dobro pregnjete, postane vsa enako gosta. V toplini 2 5 ^ začne zgubljati svojo žilavost in da se previjati, a pri 600 ge tako omeči, da se od nje morejo jiapravljati cevi in razne druge reči. Kedar se gutaperka ohladi, postane trda, kakor je bila popreje. Pri 120^ se gutaperka raztopi v tekočino, ali potem več ne more se strditi. Ako gutaperka stoji dalje časa na zraku, začne se raztvarjati in naposled razpade v prah. Pri velikih in debelih kosovih ne škoduje to raztvarjanje mnogo, ker se na njih samo površje pokvari, ali tanke pole gredo pod zlo že v nekoliko mesecih. Najbolje se drži gutaperka pod vodo. Razne tekočine in razrejene kisline ne kvarijo gutaperke. Ona se raztaplja v eteru, kloroformu, bencinu, žveplenem ogljenci, v toplem terpentinovem in kauču-kovem olji, kakor tudi v gutaperkinem olji, katero se z destilacijo iz gutaperke dobiva. Ker gutaperka elektrike ne prevaja, zato je za ovijanje brzojavnih žic, katere se v zemlji ali pod vodo pokladajo, izredne važnosti. Surova gutaperka, kakoršna prihaja na trg, ni tako čista, da bi se mogla koj podelati, v njej je skorja, perje, prst, pa tudi kaučuk, ki ga delavci v gutaperko mešajo, da je težja; zato se mora dobro prečistiti. V ta namen imajo podobne stroje kakor za čiščenje kaučuka. Gutaperka se zreže na drobne kosce, katere voda izpira, da čim več nesnage odnese. Prečiščeni kosci se potem v toplini zgnjeto v cele kosove. Kakor se kaučuk vulkanizuje, tako tudi gutaperka, samo da se njej manj žvepla primešava. Ako se pa guta-perki primešava večja množina žvepla, potem otrdi kakor les, in se od nje morejo izdelavati najraznovrstnejši predmeti in lepotičje kakor od kaučukovega ebonita. Vendar se taki trdi predmeti napravljajo rajše od kaučuka kakor od gutaperke, ker je ebonit dosta cenejši. Poraba gutaperke v današnjem obrtu je tako raznovrstna, da se He morejo našteti vsi oni predmeti, kateri se od nje izdelavajo. Velika je vrednost gutaperke za ovijanje brzojavnih žic. Kjer se brzojavne žice pod zemljo polagajo, tam okoli gutaperke omotajo še drugo žico, da je miši ne izjedo. Ker gutaperke ne izjedajo kisline, razen močnih žveplenih kislin, zato jo mnogo upotreb-Ijajo v kemijskih tvornicah in v laboratorijih. Podplate isto tako napravljajo od gutaperke. V pole od gutaperke zavijajo razno robo, da jo vlage obvarujejo, a z raztopino od gutaperke mažejo kožo, da vode ne propušča. Za zdravniške svrhe izdelavajo od gutaperke mnoge priprave, a v obrtu in v gospodarstvu je dobila gutaperka gotovo isto vrednost kakor kaučuk. V novejšem času izdelavajo od prečiščene gutaperke umetne zobe. Leta 1860 so pripeljali v London jedno stvar, katera je gutaperki vrlo podobna, in prozvali so jo „balata." Ona se napravlja iz mleka, katero teče iz drevesa „Sapota Mulleri." To drevo gre v isto familijo, v katero gre tudi gutaperkino drevo. Ono raste po vsej Gujani, in so je že od nekdaj za zgradbo jako cenili. Domačini so mleko tega drevesa pili kot kravje mleko. Ako to mleko stoji, zasiri se v luknjasto telo kakor gutaperka, katerej je balata po boji, duhu in okusu vsa podobna. Tudi v ostalih svojstvih je balata podobna gutaperki, samo da je elastična. Ona se da podelavati, pa tudi vulkanizo vati. Na Angleško se dovaža dandanes na leto čez 10.000% 162 balate, in od nje napravljajo električne stroje, podplate, a vzlasti zdravniške priprave. 253. Detinstvo Stanlejevo. Njegov poočim. Vojak. Ameriški reporter. Stopimo v Afriko, in pogledimo najpreje kaj je doživel in koliko je prestal glasoviti potnik Stanley, preden je prodrl skozi sredino tega skrivnostnega, črnega kontinenta. •X- -Jf Bil je hladen in otožen večer decembra meseca. Gosta megla je ležala na Liverpoolu. Blizu vrat skladišča se je stisnil ves zamišljen deček mej bačve. Ob svetlobi svetilke, ki je gorela v nastrešju, prešteval je deček svoje novce, in vsak pot, ko jih je preštel, videlo se mu je na obrazu, da je nezadovoljen. „To ni dovelj," godel je sam seboj, „manjka mi skoro celega funta. Kedaj naj ga zaslužim, ko jutri ladija že odpluje. Mislil sem danes več zaslužiti, ali radi megle ni bilo dela." Deček se prime z obema rokama za glavo. Na-krat šine po konci ter veli: „Odpeljati se pa le moram, naj velja kar hoče!" Potem se zopet spusti po tleh, položi glavo na sodček in zaspi. Zjutraj zgodaj je bil deček že v pristanišči in je šel na brod onega kapitana, kateri je bil namenjen v Novo Kaledonijo. „Sprejmite me za delavca," poprosi kapitana. „Ne potrebujem nobenega," odreže se kapitan. „Slišite gospod, jaz bi se rad peljal v Novo Kaledonjo, ali manjka mi cel funt šterlingov, da bi plačal prevoznino. Dovolite mi, da primanjkljej zaslužim z delom; pripravljen sem za vsako delo. Ali me hočete?" Kapitan je že hotel zapoditi ga, ko mu je pa , pogledal v obraz, bil je iznenaden zbog razboritega ")in odločnega izraza. Pokliče svojega pomočnika. „Sprej-i^ite mi ta-Je za brodarskega dečka." In deček se je odpeljala N^j5^^ Prevoz- nino in hrano si je služil s trdim mornarskim delom. Ta siromak, ki je spaval pod milim nebesom po ulicah liverpoolskih, to junaško, to odločno dete, katerole izgarala želja za potovanjem, bil ^je Stanlej. Pravo ime mu je John Rowlands. Spfoh se sodi, da je Američan, pa ni, temveč je pravi Anglež, por. 1840. 1. v Denbighu v Walesu od toli siromašne matere, da je nesrečnica morala sina dati v sirotišče v Saint-Asaphu. Tu se je mladi Rowlands upotil v prve nauke, in že, v tem času se je pokazoval njegov zpa^aj- deček xe bil temnega pogleda, molčeč, zelo občutljiv in jeklene volje; učil se je jako rad, skoro st