M

____^^
-mm
SRlr
PRINT POST APPROVED PP318852/00020

-__--
V/i
Mi
SI
M
LETO - YEAR 58 ŠTEVILKA - NUMBER 3

\
I
MAJ - JUNIJ 2009
TTkougkts
http://www.glasslovenije.com.au

t
\

\ A'
S,
Misi
Maj - junij
2009
V S E B I N A
Mati, domovina, Bog!...........3
Romarska...........................4
Sveta Družina Adelaide.........5
Umiral od želje.....................7
Vaši darovi..........................7
Sveti Rafael Sydney..............8
Dogajanje v SDS.................14
Iz Kluba
Triglav Panthers.................15
Joe Vertel, občinski mož .... 18
Dve novi pesniški zbirki.......18
Iz Kraljičine dežele QLD........19
Konzularne ure..................20
Sv. Ciril in Metod Kew.........21
Arhiv Slov. misijona Kew......26
Arhiv ročnih del..................27
Literarni večer...................28
Pismo iz Wollongonga........28
Izlet na sneg.....................28
Iz kluba Jadran MLB...........29
Naj se zgodi Tvoja volja......30
Obisk ministra preložen......31
Ministrovo pismo...............31
Zanimivo potovanje
po Kitajski............................32
Izpod Triglava.....................36
Peter J. Česnik kandidat......38
Obnovitev akreditacije.........39
Oglasi................................40
16. Tabor Slovencev............41
Obvestilo o potnih listih......41
Lake Bled in Race...............42
Oglasi................................43
Umrla je Marija Košorok......45
Sporočila fotografij.............45
d	Mati, omovina, j	Bog	! ■
Ta en sam utrip srca - po Cankarju, smo vzeli za moto letošnjega 35. slovenskega mladinskega koncerta. In ko razmišljam o uvodniku za letošnje majsko-junijske Misli, se mi dozdeva, da te tri besede zaobjemajo vse tisto, kar doživljamo, podoživljamo, se spominjamo in praznujemo v teh dveh mesecih.
MATI: Druga nedelja v mesecu maju je v naši Avstraliji posebej posvečena materi - z materinskim dnevom, hvaležnostjo našim živim in pokojnim materam in seveda z njimi in ob njih tudi očetom. V naši Sloveniji pa je mesec maj še posebej usmerjen k naši nebeški Materi Mariji v spletanju šmarnic, v praznovanju slovenskih verskih in kulturnih izročil ob prazniku Marije Pomagaj, naše slovenske Kraljice. Kar kmalu za temi besedami si boste lahko prebrali ali pa celo zapeli lepo, novo Romarsko pesem, ki jo je brezjanski Mariji spesnila profesorica in brezjanska romarica Berta Golob. Poje se po enostavnem napevu lurške pesmi z odpevom AVE.
DOMOVINA: Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt, tako nekako poje pesnik. Tudi naša prva domovina Slovenija je vsa v pomladi v tem času. Na Golici cvetijo narcise, na Triglavu pa je še tudi v tem času precej snega. Slovenija je praznovala dan zmage in dan Evrope, v juniju bomo praznovali dan njene državnosti, še prej pa bomo njeni državljani 7. junija 2009 lahko volili nove predstavnike za parlament velike evropske družine. Nekaj glasovnic je prispelo že tudi v Avstralijo. Ko gledam volilno glasovnico, ugotavljam, da imamo v naši majhni Sloveniji veliko kandidatov za Bruselj: Dvanajst list - po vrsti na volilni glasovnici: 1: N.Si: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka. 2: SMS - Stranka mladih Slovenije. 3: SLS Slovenska ljudska stranka. 4: Krščanski socialisti Slovenije. 5: SD Socialni demokrati. 6: Združeni zeleni. 7: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev. 8: SDS Slovenska demokratska stranka - SDS. 9: Zares - nova politika. 10: Neodvisna lista za pravice bolnikov. 11: LDS Liberalna demokracija Slovenije. 12: Slovenska nacionalna stranka - SNS.
Lista vsake stranke ima 7 kandidatov, le Neodvisna lista za pravice bolnikov ima le 4 kandidate. Skupaj torej 81 kandidatov. Med kandidati je kar nekaj znanih imen. Nosilec liste Nove Slovenije je Lojze Peterle, na listi stranke Zares pa kandidira tudi nekdanji avstralski Slovenec Peter J. Česnik, ki nam je poslal tudi svojo osebno predstavitev.
Je pa domovina v tem času ne le pomladna, ampak tudi mrliška, na žalost. Dogodki zmagoslavnega maja 1945 so po končani vojni pomenili tudi mučeniško smrt na tisoče ljudi, ki so jih zmagovalci zverinsko pobili, brez sodbe, zmetali v jame in rudniške jaške. Njihova trupla vstajajo ne le v našo zavest, ampak tudi pred naše oči v letu 2009! Huda Jama - kdo je dal to ime tisti jami, ki je do letos z mnogimi betonskimi stenami zakrivala živalskost človeka? Voditelj kriminalistov v tej preiskavi poziva vse, ki kaj vedo, da spregovorijo, kajti veliko se ve, veliko se še vedno potihem govori, na glas pa si še ne upajo. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Jože Dežman, je zapisal v knjižici Hudo zlo iz hudih jam: »Ob odkritju morišča v rovu sv. Barbare so nekateri obtoževali, da gre za zarotniško politično dejanje, da gre za poskus zamenjave vlog zmagovalca in poraženca v zgodovini. Vendar odkrivanje zločina ne more biti politična zarota. In ko odkrivamo zločine zmagovalcev, jim ne jemljemo njihove zmage. Le odkrivamo lažne utvare, s katerimi
so skušali prikriti zločine, s katerimi so zasvinjali svojo zmago. Poražencem in njihovim svojcem pa vračamo pravico do groba in spomina.«
BOG: Kako me je vse to moje razmišljanje o materi in domovini pripeljalo v Božje naročje! Prvi dan meseca junija 2009 bomo obhajali binkoštni ponedeljek, praznik Marije, Matere Cerkve, prva nedelja v juniju je praznik Svete Trojice - tam, pod klancem Svete Trojice je rastel deček Ivan Cankar. V drugem tednu junija bomo praznovali praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi - Telovo s telovsko procesijo. Ves mesec junij pa je še na poseben način posvečen Srcu Jezusovemu. Koliko žarkov Božjega upanja in ljubezni je namenjenih vsakemu izmed nas, da bi v odgovornosti, tolerantnosti, spoštovanju in veselju prehodili ta del svoje zares kratke poti življenja teh nekaj ur - čeprav jih lahko merimo celo z desetletji nekaj menjav letnih časov. O, Bog! Pa še z mojim stalnim pozdravom: Bog živi!
pater Ciril
R O M A R S K A
Berta Golob
Na Brezje gorenjske nas vodi srce; Marija Pomagaj je Tvoje ime. Ave ...
V	oltarju prelepem oko te uzre, Marija Pomagaj
je tvoje ime. Ave ...
V	kapeli stoletni Ti lučka gori,
pri sebi v nebesih Te Jezus slavi. Ave ...
Ob tebi nebeški duhovi kleče; Marija Pomagaj je Tvoje ime. Ave .
Na sveti podobi Ti lica žare, vsa naša Te srca ponižno časte. Ave ..
Bolnikom in zdravim dobrote deliš, za naše rešenje pri Bogu skrbiš. Ave .
Molitve poslušaš, nam brišeš solze; Marija Pomagaj je Tvoje ime. Ave ...
Obdana si z vencem visokih gora, Marija, pokaži nam pot do Boga. Ave .
Nevihte in vojne in drugih nadlog na Tvojo priprošnjo rešuje nas Bog. Ave ...
Rojaki, ki daleč od doma žive, na tujem tolaži naj Tvoje srce. Ave .
Naj Save valovi, ki mimo hite, šumijo v daljave le Tvoje ime. Ave ...
Marija Pomagaj, Te prosimo vsi, v vseh stiskah, trpljenju
na nas se ozri. Ave ...
Zvonovi zvonijo, prelep je njih glas, zvonovi zvonijo Mariji na čast. Ave ...
Marija Pomagaj, težak je naš čas, Marija Pomagaj, ostani pri nas! Ave ...
(Pesem se poje po napevu lurške pesmi).

p. Janez Tretjak OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Avenue
WEST HINDMARSH SA 5007
Tel.: 08 8121 3869 Email: tretjakj@gmail.com
PRIPRAVA IN PRAZNOVANJE velike noči je bilo veliko presenečenje. Že dolgo ni bilo pri sveti maši toliko mladih družin kakor za letošnjo veliko noč. Več stvari je vplivalo na tako lep odmev: vreme je bilo čudovito sončno, morda tudi svetovna krizna, ko se, predvsem mlade družine, srečujejo z velikimi preizkušnjami, negotova prihodnost, izguba službe in strah, kaj bo prinesla bodočnost. Potrebno je zaupanje v Boga - Bog vodi naše življenje... Pred sveto mašo je bila vstajenjska procesija - doslej je bila vedno po končani velikonočni vigiliji. Leta in bolezen pa marsikomu onemogočajo udeležbo pri procesiji ponoči in tudi pevci lažje berejo note, ko je dan. Tako smo se odločili, da bo procesija na veliko noč. Na cerkvenem dvorišču smo ob navdušenim in doživetim petjem vstajenjskih pesmi spremljali, oziroma sledili vstalemu Jezusu. Skrb in čast za kip vstalega Zveličarja že vsa leta sprejema Tone Jesenko, ki vodi procesijo.
Po procesiji je sledila slovesna sveta maša, pri kateri je pel pevski zbor in za letošnjo veliko noč so se pevci posebej potrudili in res peli z velikim navdušenjem. Sporočilo velikonočne pridige je bilo zaupanje v Boga, ki naj varuje in blagoslavlja našo skupnost. Med svetim obhajilom so otroci, ki še niso bili pri prvem svetem obhajilu, prejeli samo blagoslov in vsak je dobil čokoladni pirh. Le tega so bili veseli, ne samo otroci, tudi starši. Po končani sveti daritvi sem se z vsakim srečal pri izhodu iz cerkve s stiskom roke in iskrenim voščilom - vsak rojak pa je prejel v dar našega verskega središča lep spomin - večjo spominsko podobico z blagoslovom papeža Benedikta XVI. ob našem srebrnem jubileju - lep spomin, ki se verjetno ne bo več ponovil. Ob tej priliki se lepo zahvalim p. Cirilu, ki je najprej v Vatikanu posredoval za papežev blagoslov za naš srebrni jubilej in ga potem v Melbournu dal natisniti kot podobice ter nam jih poslal. Otroci so okoli cerkve iskali pisanke in ni se jim nikamor mudilo: vsak je želel najti čim več sladkih čokoladnih pisank in se pohvaliti, kako je bil uspešen pri iskanju. Otrokom je ta običaj iskanja pirhov po velikonočni maši lep spomin, ki se ga bodo spominjali, ko bodo že v letih. Napačno bi bilo, če bi prišli samo za veliko noč, ko so pirhi. Žal, pri nekaterih je tako. Upajmo, da se bodo starši še potrudili in jih vodili bolj pogosto k sveti maši -potrebna je molitev za nas vse, da bi vrednotili sveto evharistijo. Zato se izročimo v Božje roke in Njegovemu varstvu!
liY
Na drugo majsko nedeljo smo obhajali materinski dan.
Pri sveti maši smo se spomnili vseh naših mater, živih in pokojnih, ki so nam darovale življenje in nam posredovale vero, nas vzgajale in učile materinega jezika. Po končani sveti maši so Rosemary, Anne Marie in Chantel Zupančič pripravile kratek in prisrčen program. Nato smo podelili cvetje mamam.
Ob tej priložnosti smo se posebej spomnili naših bolnih mater, ki so dosti naredile za našo versko skupnost: Hedvike Ivančič, ki je dolga leta pomagala pri naši cerkvi, Laure Premrl, ki je od vsega začetka učila slovenske otroke materinščine pri našem verskem in kulturnem središču in bila vedno pripravljena pomagati. Mame, ki pomagajo in skrbijo za duhovnika, so prejele cvetje v znamenje hvaležnosti za vso nesebično skrb in pomoč: Vida Katern, Marija Novak, Francka Wetzel in Anica Zupančič. Vsem Bog povrni! Po končanem slavju v cerkvi smo odšli v dvoranico in se okrepčali z obloženimi kruhki, čajem, kavo in pecivom. Zakusko so pripravile: Silva Šajn, Anne Marie Zupančič, Rosemarie Poklar in Chantel Zupančič. Hvala vam za postrežbo!
V nedeljo, 17. maja 2009, je bila na South Parklands tradicionalna marijanska procesija.
Slovenski rojaki smo se zbrali ob podobi Marije Pomagaj z Brezij. Kljub rahlemu rosenju se je zbralo dosti ljudi, predvsem azijskih narodov, ki so vedno bolj močno zastopani. Čeravno je nas Slovencev vedno manj, pa se je zbrala mala skupina rojakov. Žal pogrešamo narodnih noš. Upajmo, da jih bo drugo leto, ob lepem vremenu, le nekaj dobilo korajžo in se bodo pokazali v vsej lepoti in ponosu gorenjske narodne noše!
p. Janez
UMIRAL SEM OD ŽELJE...
Ko sem študiral, sem umiral od želje, da se čimprej zaposlim.
Ko sem se zaposlil, sem umiral od želje, da si čimprej ustvarim družino.
Ko sem si ustvaril družino, sem umiral od želje, da čimprej spravim otroke do kruha.
Ko sem spravil otroke do kruha, sem umiral od želje, da se čimprej upokojim.
In sedaj, ko umiram, sem ugotovil, da sem pozabil živeti!
NE POZABI ŽIVETI !
VASI DAROVI - do 30 . maja 2009
ZA BERNARDOV SKLAD:
$120: Irene Šenkinc. $70: Marija Rep, Emil Lagondar. $60: Jožica Paddle-Ledinek, G & M Hofmann, Walter & Tereza Prosenak, Ema Kokelj, Jakob Chuk, Franc Žele. $50: Ema & Lojze Kovačič, Paulina Pahor. $40: Viktor & Mihaela Semelbauer, Jože Novak. $35: Ivanka Penca & Lojze Hrast. $30: Angela Medjites, Davorin Zorzut. $20: Jože Iskra, Rafael Koren, Milica Hajek, Josipa Kunek, Franc Mahnič, Stanko-Ivan Prosenak, Margaret Hatežič, Zora Delforno, Elizabeth Vajdič, Lydia Bratina, Frank & Gizela Ratej, Zorko & Milena Abram, Jozeph & Maria Partl, Mario Marsič, Štefka Fretze, Dragica Šiftar, Lojze & Barica Brodnik, Jožica Jurin, Ivan & Maria Barat, Rosina Tkalčevič, Slavko Drezga, Vinko Jager, Frank Plut, Rezika Ferencz, Maks Korže. $10: N/N, Mirko Gregori, Ivanka Bajt, E & J Črnčec, Maria Burlovich, Slava Burlovič, Janez Jernejčič, Julka Erzetič, Maria Teklič, Boris Fabijančič, Hermina Koroša, Frances Namar, Franc Golc, Viki Mrak, Bruno Pavčak, Marija Debelak, Julijana Kure, Roland Mrak, Jože Matkovič & Lojzka Kuhar, Ivanka Jaušovec, Josephina Kocjančič, Tatjana Tee, Mara Ferjančič, Kristina Vičič, Bruno Prinčič, Danica & Anton Šuštar, Anton Novak, Albert Logar, Maria Česnik, Anica Pegan, Stanislav Grlj, Maria Penko, Bruno Pavšič, John Ploy, Maria Hribar, J. Veber, Jožefa Joželj, Franjo & Maria Brisavec, Milena Carli, Anton Ferfila, Jože Rozman, Katarina & Romeo Hvalica, Elsa Gomizel, Helen Pirc, Maria Logonder, Drago Grlj, Irena Dalton, K & D Geržina, Ivanka & Henrik Juriševič, Antonija Poklar, Jožef Simčič, Maria Skok, Slavko Jernejčič, Miha Matkovič, Lado Sluga, Jože Tavčar, O.S. Baligač, Stanko Schafer, Vlado Kutin, Albina Barbis, Olga & Stane Vatovec, Marija Judnič, Romana Muha, Franc Tomažič. $5: Olga Gale, Mimika Horvat, Adam Klančič, Ivanka Bole, Francka Lavtar, Julija Kovačič. ZA LAČNE: $100: Drago & Ana Zec. $50: Družina Celhar, Marta & Anton Kristan, Jože Rešek. $30: Alojz Gašperič. $20: Maria Hribar.
ZA MISIJONE: $500: Rezika Ferencz - za slovenske misijonarje v Afriki. $200: Majda Skubla; cvetna nedelja - od butaric. $100: Rojaki iz Wollongonga za slovenske misijone; N.N. $70: Anton & Maria Brne. $60: Katica Ogrizek. $50: Ivanka Bajt, Mirko Zitterschlager - za p. Stanka Rozmana. $40: K & D. $20: Elvira Mahnič, Maria Hribar.
ZA KAPELICO TA PINU v Bacchus Marshu: $100: Franc & Terezija Fekonja, Angelca & Jože Veedetz,
Tončka & Andrej Vučko. $50: Marie Tomazin. $10: Rezika Ferencz.
ZA BARAGOVO KNJIŽNICO: $50: Rezika Ferencz. V DOBER NAMEN: $50: Vlado Kutin.
BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM!
p. Darko Znidaršič OFM p. Valerijan Jenko OFM, OAM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Road, PO Box 280 MERRYLANDS NSW 2160 Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 E-mail: darko@pacific.net.au valerian@pacific.net.au
»Veselje velike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti.
Naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.«
(iz pesmi pri molitvenem bogoslužju)
VELIKA NOČ in velikonočni čas naj nas spominjata,
da živimo kot velikonočni kristjani v veselju in upanju, ki nam ga je zaslužil vstali Zveličar in ga svet ne more dati. To je znamenje, v katerem zmagujemo. Udeležbo pri velikonočnem tridnevju in molitvene ure smo obenem darovali za evharistični kongres 2010 v Sloveniji, prav tako za duhovno in moralno prenovo našega naroda in Cerkve na Slovenskem. Pri obredih in pri molitvenih urah je bila udeležba boljša, kar je spodbudno.
Pater Darko je na veliko soboto zvečer po velikonočni vigiliji in blagoslovu velikonočnih jedil blagoslovil še sliko papeževega blagoslova za našo 35-letnico blagoslova naše cerkve sv. Rafaela, ki je kar dolgo potovala na naš jug. Vsak od navzočih je dobil za spomin in za popotnico k žegnu kartico s sliko papeža in besedilom blagoslova, prav tako po sv. mašah v nedeljo. - V Figtreeju smo sliko papeževega blagoslova blagoslovili že na cvetno nedeljo. Hvala patru Cirilu, da nam je vse to oskrbel.
Velikonočna procesija in praznično bogoslužje je
privabilo zelo veliko naših ljudi od blizu in daleč, bilo nas je več kot lani in vreme kot naročeno. Pri procesiji so bile lepo zastopane vse naše generacije in tudi pri dopoldanski sv. maši se je zbralo veliko naših mladih članov občestva. Po končanih Božjih službah in blagoslovu velikonočnih jedil smo ostali še dolgo skupaj, si voščili in poklepetali pred cerkvijo. Mladi in mladi po srcu smo poklicani, da naprej gradimo občestvo oziroma skupnost - skrivnostno Kristusovo telo, kot ga opisuje letošnji jubilant apostol Pavel. - Bog plačaj za vse sodelovanje pri obredih, procesiji in sv. mašah, na pirhovanju, za voščila, darove in za
Pater Darko nosi "dragoceno breme".
žegen - pirhov in velikonočnih dobrot je bilo res obilo! Pater Valerijan je za veliko noč pomagal patru Cirilu v Melbournu. Na veliko soboto je tam vodil velikonočno vigilijo, v nedeljo pa maševal v Geelongu in popoldne sta s p. Cirilom spovedovala in somaševala v St. Albansu. - Pri nas je pomagal g. Edi Sedevčič, ki je vodil velikonočno bogoslužje v Figtreeju, na velikonočni ponedeljek dopoldne pa v Merrylandsu.
PIRHOVANJE na velikonočni ponedeljek je spet privabilo veliko naših ljudi k dopoldanski praznični maši, h kosilu in druženju, tekmovalci v sekanju pirhov so se navdušeni pomerili in dosegli lepe rezultate. Najmlajši, letošnji prvoobhajanec, Timi, je s kovanci zadel kar štiri pirhe. Kosilo je pripravila 2. delovna skupina. Kljub zlati rezervi, za katero so pridno poskrbeli člani delovne skupine, je kosil spet zmanjkalo. Po eni strani dobro znamenje, po drugi strani pa spomin in opomin, da bomo pravočasno mislili na rezervacije, saj je za kuharje in za hišnega gospodarja nadvse važno, da ne gre kdo lačen domov. - Pogrešali smo harmonikarja, čeprav je bil povabljen dovolj zgodaj.
Zadel sem, je zavriskal oče Eddie.
Zadnjič smo omenili kar nekaj jubilantov. Med
temi, ki so že praznovali, je tudi MARIJA NEMEŠ, ki je februarja praznovala 60-letnico. Micka požrtvovalno vsak teden čisti spodnje prostore, dvorano in sanitarije in preseneča kot odlična kuharica, brez nje in moža Jožeta ter ekipe tudi ni prave slovenske kuhinje na Slovenskem društvu in kdaj pri nas v Merrylandsu. Prav tako je 2.5. letos praznoval 70. rojstni dan naš mašni pomočnik TONI ŠAJN. Hvaležni smo mu za njegovo tedensko službo pri našem oltarju, za pomoč pri ministrantih, sodeluje kot bralec Božje besede, kot šofer in rad prostovoljno opravi razna dela v naši hiši in cerkvi, zlasti pleskarska. Vsak petek prihajata z Rihardom Bogatcem k molitveni uri pred Najsvetejšim v naši cerkvi in željno pričakujeta, da bi se pridružil še kdo iz našega občestva. - Na Anzac Day 25.4., je srečal Abrahama DAMIJAN FORTUNA. Na vigilijo praznika Marije Pomagaj, 23.5., bo 70-letnico praznoval ALOJZ ŽNIDARŠIČ iz Tržiča, oče našega p. Darka. - P. Darko mu je šel voščit in bo ostal še nekaj tednov na oddihu v Sloveniji - od 4.5 do 1.7 (fotografija desno). Vsem jubilantom iskrene čestitke in Bog povrni! Seveda je težko vedeti za vse jubilante v našem občestvu, zato enako voščimo vsem ostalim. Če za koga ne vemo, naj sporoči, še vedno se ga lahko spomnimo.
ŠMARNICE so letos posvečene pripravi na vseslovenski evharistični kongres, ki bo naslednje leto maja ali junija. Bivši stiški opat dr. p. Anton Nadrah, cistercijan, je napisal razmišljanja o arškem župniku sv. Janezu M. Vianneyu, ki je prav z življenjem in češčenjem evharistije in vzgojo občestva zanemarjeno podeželsko župnijo Ars povzdignil v pravi kraj milosti in molitve. Letos namreč mineva 150 let od njegove smrti (4.8.1859) in papež Benedikt XVI. je ob tej obletnici napovedal leto duhovnikov, ki ga bo razglasil na praznik Srca Jezusovega, 19.6.2009, in bo trajalo do 19.6.2010. Naj bosta naša duhovna priprava na evharistični kongres in leto duhovnikov za nas nov izziv in spodbuda, da molimo in delamo za naše družine, za nove duhovniške, redovniške in misijonske poklice. Po več kot pol stoletja navzočnosti v deželi pod Južnim križem bi bil že čas, da izmolimo, vzgojimo kakšnega novomašnika iz naših občestev. Iz naše skupnosti je doslej izšel samo eden duhovnik rojak g. EDI SEDEVČIČ, ki bo čez 8 let že praznoval svojo zlato mašo. Iz skupnosti v Melbournu pa prihaja salezijanec g. ŠTEFAN KRAMPAČ, ki je župnik v Škofijah pri Kopru. Lepo bi bilo in prav, da bi ob zlati maši lahko pozdravili kakšnega novomašnika. V kongregaciji sester na Mt. Schoenstadtu imamo rojakinjo JULIE BRCAR, ki bo po noviciatu in prvih zaobljubah ostala
Na velikonočni ponedeljek, 13. aprila, je slavila z nami 60-letnico JUSTINA RIBIČ. Justi je odlična kuharica, vodi delovno skupino v našem misijonu, skuha za molitveno skupino in sodeluje v pastoralnem svetu.
še nekaj časa v vzgoji oz. formaciji v Nemčiji. Sestra ZALIKA SVENŠEK je že nekaj let predstojnica sester Frančiškank Brezmadežnega spočetja v Slovenski Bistrici. Frančiškani pa še nimamo avstralskega rojaka, naše gore in občestva lista. Marsikatere skupnosti Slovencev po svetu so vzgojile lepo število duhovnikov, redovnikov in redovnic tako v Severni, kot v Južni Ameriki, nekateri so dosegli tudi škofovsko čast: kardinal dr. Alojzij Ambrožič, škof dr. Edward Pevec, škof Anthony Pila, ki ga je rodila slovenska mati; v Argentini sta nadškof p. Andrej Stanovnik OFMCap in škof Alojz Urbanč iz Tucumana, morda še kdo. Morda bo kdo zmajeval z glavo, ko bo tole bral, ali pripomnil zraven: »Saj ne bo nič 'nucalo'.« Če ne bomo pomignili vsaj s prstom ali, še bolje, če ne bomo molili v ta namen, res ne bo »nucalo«. Veliko bomo naredili, če si bomo obenem prizadevali za mir in spravo med nami, saj so nekateri med nami še daleč od tega. Zato ne bo odveč naša ponižnost za sprejemanje drug drugega in Božjih načrtov in naša molitev, da postanemo dobra zemlja najprej mi sami. »Če so drugi zmogli, zakaj ne bi poskusili še mi?« (sv. Avguštin) Upamo in pričakujemo, da bo ob evharističnem kongresu 2010 papež Benedikt XVI. obiskal Slovenijo. Če ne bo mogel priti, bo poslal kardinala legata. Za
nas je pa še ena spodbuda, da lahko takrat načrtujemo obisk Slovenije in kot udeleženci na tem velikem slavju dostojno zastopamo naša živa občestva v Avstraliji, občestva iz živih kamnov Kristusove Cerkve in slovenskega naroda.
NAPOVEDNIKOLEDAR
MERRYLANDS - SV. RAFAEL
ŠMARNICE v maju so pri nas vsak dan od četrtka do nedelje pri rednih sv. mašah: ob četrtkih ob 10.30 dopoldne, ob petkih in sobotah ob 6.00 zvečer in v nedeljo ob 9.30 dopoldne. - Ne pozabite, da so večerne maše pri nas že ob 6.00 zvečer - od srede aprila do prve nedelje v oktobru.
Na 5. velikonočno nedeljo, 10.5., bomo voščili našim materam ob njihovem dnevu. Otroci Slomškove šole bodo nastopili ob koncu sv. maše. Kosilo pripravlja 3. delovna skupina. Gospodinjam in materam se priporočamo za pecivo.
Na binkoštno nedeljo, 31.5., bo sklep šmarnične pobožnosti, v ponedeljek potem, 1.6., pa praznujemo praznik MARIJE, MATERE CERKVE. Namesto nekdanjega binkoštnega ponedeljka je papež Janez Pavel II. pred 30 leti, leta 1979, vpeljal ta praznik. Sv. maši bosta ob 9.30 dopoldne in ob 6.00 zvečer.
V NEDELJO, 14.6., praznujemo praznik SVETEGA REŠNJEGA TELESA IN KRVI.
Po sv. maši bo procesija z blagoslovom pri oltarju na dvorišču in sklepnim blagoslovom v cerkvi. Vabljeni še posebno otroci, da boste potresali cvetje Jezusu v čast!
Na PRAZNIK SV. PETRA IN PAVLA, 29.6., bomo v vesoljni Cerkvi sklenili jubilejno leto sv. Pavla, obenem pa ta dan naši škofje posvečujejo novomašnike. Prvaka apostolov Peter in Pavel sta zavetnika cerkve v Garranu v Canberri, kjer se zbiramo slovenski rojaki pri sv. mašah. - V Merrylandsu bosta sv. maši ob 9.30 dopoldne in ob 6.00 zvečer.
SV. MAŠA ZA DOMOVINO ob dnevu državnosti bo v nedeljo, 28.6.2009, ob 11.30 na Slovenskem društvu Sydney pri kapelici Marije Pomagaj.
LETOS pa nas čaka še ena lepa slovesnost: ZLATA MAŠA NAŠEGA p. FILIPA RUPNIKA, ki deluje sedaj pri Novi Štifti pri Ribnici. Pater Filip bo obhajal zlato mašo v nedeljo, 5.7., ob 10.00 v Strunjanu, kjer je bil 9 let župnik in predstojnik, naslednjo nedeljo, 12.7., v domači župniji Stara Oselica, v nedeljo, 19.7., pa pri Novi Štifti ob 4.00 popoldne - takrat je tam romarski shod. Rojaki, ki boste na oddihu v Sloveniji, vabljeni, da se udeležite katere od slovesnosti.
Po velikem šmarnu - prazniku Marije vnebovzete, 15.8., ko je pri Novi Štifti glavno žegnanje in romarski shod, pa bo p. Filip pripotoval v Avstralijo in ponovil slavje še v naših občestvih. V Merrylandsu bo zlatomašno slavje prvo nedeljo po njegovem prihodu - 23.8. ob 9.30 dopoldne. Po sv. maši bo kosilo v dvorani (1. delovna skupina). Zabeležimo si v koledar. Pametni pišejo - še vedno! Dobrodošle narodne noše! Čeprav bo še koledarska zima, se bo verjetno že kaj otoplilo.
V	SLOMŠKOVI ŠOLI nadaljujemo pouk slovenskega jezika po urniku.
Tečaj slovenščine za odrasle bo v odsotnosti patra Darka v maju in juniju vodila Vilma Kobal.
FIGTREE - WOLLONGONG
Redne sv. maše so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu: 10. in 24.5., 14. in 28.6., 12. in 26.7., 9. in 23.8. Na binkoštno nedeljo, 31.5., bo sv. maša ob 5.00 popoldne.
V	nedeljo, 14.6., ko praznujemo Sveto Rešnje Telo in Kri, bo v cerkvi evharistična pobožnost.
V	nedeljo, 23.8., ob 5.00 popoldne bo ponovitev zlate maše p. Filipa Rupnika.
Zadnjo nedeljo v avgustu, 30.8., bo vsakoletna maša narodov v škofiji Wollongong. Kraj še ni določen.
CANBERRA - GARRAN
Sv. maše so vsako 3. nedeljo v mesecu: 17.5., 21.6., 19.7., 16.8., vedno ob 6.00 zvečer.
ZLATA POROKA
V nedeljo, 17. maja 2009, smo v Merrylandsu imeli zlato poroko. Zlatoporočenca sta bila JANEZ JANZ, doma od Bukovcev niže Ptuja in NEVA, roj. Štemberger, iz Podgraj pri Ilirski Bistrici. Poroka je bila 16.5.1959 v cerkvi svetega Patrika, Wynyard, Sydney. Poročil ju je dr. Ivan Mikula. Čestitamo!
NEWCASTLE - HAMILTON
Sv. maša je v katedrali Srca Jezusovega spet na binkoštno nedeljo, 31.5., (5. nedelja v mesecu), ob 6.00 zvečer. Takrat bo maševal naš duhovnik rojak g. Edi Sedevčič. Po sv. maši je srečanje v dvorani. Naslednja sv. maša bo v nedeljo, 30.8., ob 6.00 zvečer.
ZLATA OBALA, PLANINKA, QLD
Slovenska Božja služba bo prvo soboto in nedeljo v juliju: v soboto, 4.7., ob 4.00 popoldne v Klubu Lipa, v nedeljo, 5.7., ob 10.30 dopoldne pa na Planinki.
PERTH, WA
P. Darko bo obiskal rojake od 1. do 10.8. in obe nedelji maševal v župnijski cerkvi sv. Kierana v Osborne Parku. Rojaki boste dobili še posebno pismo.
KRST
MARLEY MELISSA GRISTWOOD, Guildford, NSW. Rojena 18.11.2008 staršema Michaelu Gristwoodu in Samanthi Barklimore. Botra sta bila Mikaere in Deanne Wilson. - Merrylands - Sv. Rafael, 5.4.2009. HEIDI ERGAVER, Bowral, NSW, rojena 10.1.2009 staršema Urošu in Elizabeth, rojeni Božičko. Botri so bili Giovanni (John) in Maria Lavermicocca, Milka Stanič in Jerneja Koren. Merrylands - Sv. Rafael, 3.5.2009. PRVO SV. OBHAJILO
TIM DAVID STARE iz Cairnsa, sin Marka in Domenike, rojene ..., je prejel prvo sv. obhajilo na belo nedeljo, 19.4., pri sv. maši pri Sv. Rafaelu. Rojen je bil 29.1.2000 v Izoli, krščen v župniji Ljubljana - Šiška. Na srečanje z Jezusom v zakramentu sprave in v svetem obhajilu ga je lani in letos pripravljala katehistinja Carmen Fuderanan - Austin.	patra Darko in Valerijan
IZ VERSKEGA SREDIŠČA MERRYLANDS piše Martha Magajna
Na cvetno nedeljo, 5. aprila 2009, smo imeli v verskem središču Merrylands pred začetkom sv. maše ob 9.30 dopoldne na dvorišču blagoslov oljk, butaric in zelenja ter sprevod v cerkev - fotografija na strani 2.
Na veliki petek popoldne je bilo Jezusovo telo prenešeno v Božji grob, kjer je bilo nato čaščenje Jezusa. Po čaščenju Jezusa v grobu na veliko soboto popoldne smo zvečer pričeli z velikonočno vigilijo: blagoslov ognja, blagoslov jedil, obnovo krstnih obljub - litanije vseh svetnikov in evharistično bogoslužje.
VESELO VELIKO NOČ 2009!
Na velikonočno nedeljo je bila velika maša že ob 8. uri zjutraj in prej napovedani dež je počakal, da je bilo nedeljskih slavnosti konec, kakor se spodobi za
Prižiganje velikonočne sveče z blagoslovljenim ognjem.
najpomembnejši praznik kristjanov. Pater Darko je stopal v najbolj svečanih oblačilih s Sv. Rešnjim Telesom sredi procesije okrog cerkve sv. Rafaela, pevski zbor je prepeval Alelujo, svilene bandere s svetimi podobami so se pozibavale v rahlem vetru in množica vernikov je stopala za njimi. Manjkalo je samo še svečano zvonjenje zvonov, pa bi bilo praznično vzdušje popolno, pa kaj hočemo, ne moreš imeti vsega. Pater Darko je bil tokrat sam, saj je p. Valerijan odšel na pomoč patru Cirilu v Melbourne.
PIRHOVANJE
Dolga leto smo proslavljali velikonočni ponedeljek z večerno sveto mašo in s pirhovanjem po maši. Leta minevajo in ljudje nič radi ne vozijo na večje daljave v večernih urah, zato se je program za velikonočni ponedeljek spremenil in imamo sv. mašo dopoldne, po maši pa BBQ kosilo s pirhovanjem. Oba naša patra sta bila odsotna, pater Valerijan v Melbournu, pater Darko pa v Canberri, tako da je skrb za sveto mašo prevzel naš stari prijatelj oče Eddie Sedevčič, duhovnik slovenskega rodu, ki je zrasel v Avstraliji in je pred leti tudi bral novo mašo pred slovenskimi verniki v Paddingtonu. V današnjih dneh je včasih na razpolago, da pomaga našim patrom. Po končani sveti maši smo se zbrali v cerkveni dvorani, kjer je druga delovna skupina pripravila postrežbo, najprej s kavo in pecivom, nato z dobro domačo juho in tradicionalnim slovenskim kosilom; potem pa smo še navdušeno in veselo sekali pirhe.
PRVO SVETO OBHAJILO Na belo nedeljo je v Merrylandsu prejel prvo sveto obhajilo David Timmy Stare. Timmy izhaja iz družine Stare, sin dr. Marka Stareta in žene dr. Dominike
Stare, ki živita in delata v Cairns-u. Timmyjeva stara starša sta Frank in Anica Stare, dobro poznana v slovenski skupnosti v Sydneyu. Stari oče Frank je bil dolga leta tajnik pri Slovenskem društvu Sydney in zelo aktiven društveni delavec še v časih, ko je se je Slovensko društvo Sydney razvilo iz kmečke hiše »na hribčku« v začetno stavbo in dvorano Slovenskega društva v Ferrers Road, Horsley Park, parcelo, ki je bila kasneje proglašena za del zelenega pasu in iz katere se je Slovensko društvo Sydney preselilo na sedanje zemljišče v Wetherill Parku. Stara mama Anica Stare je bila ena od začetnih radijskih delavk na radiu 2 EA, ko so se začele slovenske oddaje. Družina Stare se je pred leti preselila v Slovenijo in začela so se pogosta potovanja iz ene celine na drugo, dokler se ni mladi dr. Mark s svojo družinico dokončno preselil v Avstralijo in sta oba z ženo Dominiko začela svojo zdravniško kariero v Avstraliji. Timmy običajno preživlja šolske počitnice v Sydneyu pri Mihelci Šušteršič, ki je sestra Timmyjeve stare mame Anice Stare. Tako je tudi zadnje šolske počitnice uporabil zato, da ga je »teta Mihelca« vsak dan pripeljala v versko središče Merrylands, kjer ga je katehistinja Carmen Austin-Funderanan učila verouka in ga pripravila na prejem prvega sv. obhajila.
MATERINSKI DAN 2009
Praznovanje materinskega dne v verskem središču Merrylands je bilo povezano s sveto mašo, pri kateri so sodelovali učenci Slomškove šole. Pred sveto mašo so otroci vodili molitve, maševal je pater Valerijan sam, saj je pater Darko na obisku v domovini in se vrne šele 1. julija; prepeval je mešani pevski zbor, dekleti Diana Mikuletič in Natalie Brcar sta pri vhodu v cerkev pripenjale materam cvetje in cerkev je bila nabito polna. Zakonca Mirjam in Henry Stariha sta za matere predvajala video z ganljivo zgodbico o odnosu matere do otroka in otroka do matere, ko minejo leta in potrebuje mati
Timmyjev praznik: Mihelca Šušteršič, pater Darko, stari ata Franc Stare in spredaj
v sredini prvoobhajanec Timmy Stare z ministrantoma Dejanom in Matejo Lukežič.
enako skrb, kot jo je dajala otroku v otroških letih. Po končani sveti maši so otroci Slomškove šole pripravili nastop z recitacijami, petjem in glasbo in kot običajno, čim manjši so otroci, rajši jih poslušamo. Program sta pripravili učiteljici Slomškove šole Jana in Renee Letnar in Olga Konda. Po maši je tretja delovna skupina pod vodstvom Justi Ribič postregla s tradicionalnim kosilom in tudi peciva in kave ni manjkalo. Po končanem kosilu so se ljudje poslovili in se razšli, nekateri na proslavo s plesom v Slovensko društvo Sydney, drugi v Klub Triglav Panthers, kjer so prav tako praznovali s plesom in prazničnim kosilom, veliko pa se jih je odpravilo na privatna praznovanja po željah svojih otrok, ki pogosto želijo pripraviti svojim staršem nekaj novega in drugačnega. Pri vseh različnih ciljih in namenih je vendar slovenska cerkev v Merrylandsu shodišče in izhodišče, kjer se ljudje srečujejo in družijo, preden jih njihove poti spet odpeljejo vsakega v svojo stran. In prav je tako!
NAŠI POKOJNI
ANTONIJA ISKRA, r. ZORETIC je umrla v bolnišnici Concord v sredo, 18.4.2009. Luč sveta je zagledala 20.4.1930 v Srsičih pri Karlovcu na Hrvaškem. V Avstralijo je prišla leta 1963. Poročena je bila z Romeom Iskra. Družina je živela v Snowy Mountains, v Coomi in nato v Sydneyu. Mož Romeo se je smrtno ponesrečil leta 1972 pri gradnji predora. Antonija zapušča sina Romea z ženo Luiso, sina Marka z ženo Terezo, vnuka Romea Ivana, sestro Katico v Avstraliji, sestro Barbaro v Kanadi ter brata Ivana in Josipa v Kanadi. Brata Nikola in Marko in sestra Marija so že pokojni. - K pogrebni sv. maši smo se zbrali pri Sv. Rafaelu v torek, 24.3.2009, nato smo jo pospremili na katoliško pokopališče Rookwood - General Section, kjer počivata skupaj z možem Romeom.
JOŽEF - PEPI SIROTKA je umrl v Clare Holland Hospice v Canberri v nedeljo, 15.2.2009 zjutraj. Luč sveta je zagledal 6.2.1937 na Brezovski Gori v župniji Leskovec pri Krškem. Z ženo Antonijo, rojeno Starc, sta se poročila pred 47 leti na Brezjah. V Avstralijo sta prišla 6.2.1966, na Pepijev 29. rojstni dan. Družina je živela najprej v Fairfieldu, nato v St. Mary's, zadnja 3 leta pa sta Pepi in Tončka živela v Canberri. Pepi je zadnja leta bolehal. V bolezni je prejel zakramente. Zapušča ženo Antonijo, hčer Antonijo in zeta Andrewa, sina Roberta z ženo Alison, vnuke Georgio, Lachlana, Braydona in Aidena, Grahama, Natalie in Elisabeth ter pravnuka Aidena in Madelyn. Sin Peter Bojan je umrl leta 2000. V Sloveniji Pepi zapušča brata Ceneta in sestro Betko. - Od pokojnega so se poslovili v Norwood Parku, ACT, nato je bil upepeljen. - Žaro smo položili v grob na
pokopališču Pinegrove, kjer smo se zbrali k molitvam in pokopu v soboto po veliki noči, 18.4.2009. JOŽEF URBAS je umrl po krajši bolezni na veliki torek, 7.4.2009 popoldne v Domu starejših občanov v Preddvoru pri Kranju. Rojen je bil v Ljubljani 21.12.1925, otroška leta pa preživljal v Litiji. Med vojno je bil v partizanih in v ruskem ujetništvu, o čemer je rad in veliko pripovedoval nam, sorojakom. Dosegel je čin majorja. Poročil se je z Marijo Štefe, ki je bila doma iz Tržiča. Leta 1950 sta prišla v Avstralijo in se naselila v Granvillu. Otrok nista imela. - Jože je vodil pevski zbor Slovenskega društva Sydney, obenem pa je bil zvest član našega občestva pri Sv. Rafaelu, kjer je vodil ljudsko petje, zlasti ob sobotah pri večernih mašah. Rad je pripovedoval, komu vse je pel Ave Marijo in razne speve ob slovesnostih ali ob urah slovesa. Bil je gostoljuben in pozoren, rad je povabil sorojake ali patra v Sydneyu kdaj na kosilo ali večerjo. - Žena Mici je umrla leta 2003. Jože se je od tedaj počutil zelo osamljenega, čeprav je še prihajal v Merrylands. Lani se je odločil, da se vrne za stalno v Slovenijo. Po dolgem čakanju je našel svoj novi dom v Preddvoru, nečakinja Majda pa je skrbela zanj in ga tudi vzela vsak teden domov, da je bil med svojimi. - Jože je bil upepeljen in cerkveno pokopan v Križah pri Tržiču, kjer živi njegova nečakinja, v torek, 14.4.2009.
ROZALIJA MATELIČ, rojena OSTANEK je umrla v torek, 28.4.2009 dopoldne v bolnišnici v Blacktownu. Rojena je bila v Malih Pecah v župniji Šentvid pri Stični 19.2.1927. V družini so bili štiri hčere in sin. V Avstralijo je prišla 21.6.1960 z ladjo Oceania iz Genove. V Genovi se je poročila po zastopniku, cerkveno pa v Annandalu v Avstraliji z Leopoldom Mateličem iz Kobarida. Poročil ju je dr. Ivan Mikula. V zakonu sta se jima rodila sinova Rajko in Poldi.
Živeli so najprej v Annandalu in nato v Merrylandsu, kjer sta oba z možem pomagala pri gradnji cerkve in verskega središča, Roza tudi pozneje pri raznih prostovoljnih delih, v kuhinji, pri piknikih in kjer je bilo potrebno, brala je Božjo besedo ali prošnje pri svetih mašah. Poleg skrbi za družino je delala v bližnji bolnišnici kot kuharica do upokojitve. Zadnja leta je bolehala in se je zdravila doma in v bolnišnicah, največ v Westmeadu. Šest mesecev je preživela v domu počitka Winston Hills. V bolezni je prav tako redno prejemala zakramente. Zapušča moža Leopolda, sinova Rajka in Poldija z ženo Sandro, vnuka Joshua in Alexandra in sestro v Sloveniji. Brat in dve sestri so že pokojni. Pogrebno sv. mašo smo obhajali na prvi petek, 1.5.2009 pri Sv. Rafaelu in jo pospremili na slovensko Božjo njivo v Rookwoodu. Sv. maše in pogreba se je poleg naših rojakov udeležilo veliko njenih sosedov iz soseske v Merrylandsu in prijateljev. V torek, 5. maja 2009 je v domu onemoglih Wallgrove
Nursing Home, Lakemba, umrl ALOJZ EMIL MILOSTNIK. Rojen je bil v Ilirski Bistrici 10.1.1923 kot sin Alojza in Eme, roj. Šturm. Oče je bil trgovec. Po osnovni šoli v domačem kraju, so ga poslali v trgovsko šolo v Gorici, ki so jo vodili salezijanci. To šolo je nato nadaljeval na Reki. Nato je bil mobiliziran v italijansko vojsko. PO kapitulaciji Italije so ga Italijani zaprli, pozneje pa še komunisti. Nato je emigriral v Avstralijo. Leta 1958 se je v Paddingtonu poročil z Zorko Hromič, ki je bila hrvaškega rodu. Živel je v Earlwoodu. Njun zakon je pozneje razpadel. Po čudnem naključju sta oba z ženo pristala v istem domu v Lakembi, kjer je Alojz umrl 5.5.2009. Pogrebna maša je bila opravljena v naši cerkvi v Merrylandsu 12. maja 2009, nato je sledila upepelitev v katoliškem krematoriju v Rookwoodu. Pokojnik zapušča brata Ladislava, ki živi v Švici. V petek, 15. maja 2009 je v Mount Druitt bolnici umrl SILVESTER ŽELJKO. Rojen je bil 7. 12. 1949 v Črenšovcih v Prekmurju. V Avstralijo je prišel leta 1970. Bival je najprej v Melbournu, nato nekaj časa v Mount Isi, nato je prišel v Sydney in se zaposlil kot diesel mehanik za tovornjake. Pred desetimi meseci je zbolel za zahrbtno boleznijo in se podvrgel operaciji, ki pa ni zaustavila bolezni. Hudo je trpel in končno podlegel. Pogrebna maša je bila zanj opravljena v sredo, 20. maja 2009. Pokopan je v Castelbrook Memorial Parku, Rouse Hill. Pokojnik zapušča tu poleg žene Andreje roj. Vene, tudi sina Andreja, hčerko Michelle ter tri vnuke, brata Johna, v Italiji sestro Cvetko, v Nemčiji Marijo, Silvana pa je doma.
p. Darko in p. Valerijan
SUSIE VENE, roj. WOJCICKA, je 25. aprila 2009 umrla na svojem domu v Warinassa, Canberra ACT, za posledicami kapi. Rojena je bila 3. decembra 1938 na Poljskem. Pokopana je bila na Woden pokopališču v Canberri. Pokojna Susie je razumela slovensko in rada brala Misli. Bila je skrbna, ljubeča mama in žena. Zapušča moža Alberta, hčerke Elizabeth z možem Nickom, Uršulo z možem Richardom, Julie z možem Mariom; sinova Georga z ženo Shirley in Johna z ženo Tanio; vnuki: Andrea, Mathew, Desmond, Julian, Nathan, Wayne, Rebecca, Hayley, Carly, Paul, John, Joshua, Anthony, Gerard, Veronica, Albert, Daniel, Doralee, Jake, Lucas, Isaac in pravnukinja Giselle.
Sporočila Marija Jamšek, Riverstone NSW. Hvala!
DOGAJANJE V SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY
poroča Štefan Šernek, predsednik SDS
Pust in Valentinovo pri SDS: Na pustno nedeljo, 22. februarja 2009, z začetkom ob 2. uri popoldne, so nas za ples razveselili člani ansambla Tyrolean Echoes. To popoldne smo imeli več različnih praznovanj, tudi maškare in prodajali smo srečke za zaljubljene, katerih nam je hitro zmanjkalo. Praznovanje jubilejev: Gospa KLARA BRCARje 22. februarja praznovala 60. rojstni dan pri društvu skupaj z možem, otroki, vnuki in s številnimi prijatelji. Želimo ji še mnogo srečnih in zdravih let med najdražjimi.
Gospa ROZALIJA KUČAN je praznovala svoj 86. rojstni dan v krogu svoje družine in prijateljev. Naš odbor ji iz srca želi še mnoga srečna leta med nami.
JOŽE KONDAje 15. marca praznoval svoj 80. rojstni dan, skupaj z družino in prijatelji. Prav za ta njegov visoki jubilej je prišel njegov nečak Martin Konda in stricu zaigral Kol'kor kapljic, tol'ko let ter druge vesele viže. Vsi mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let med najdražjimi.
50 let srečnega skupnega življenja sta slavila 22. marca gospa TONČKA in gospod TONE STARIHA in se veselila s svojimi člani družine in prijatelji. Tudi predsednik SDS in odborniki se pridružujemo dobrim željam. Naša kuhinja je poskrbela za odlično in obilno domačo hrano. Bilo je lepo popoldne za naše slavljence (fotografija na strani 47).
Gospa JUSTI RIBIČ je slavila svoj 60. rojstni dan 19. aprila. Preživeli so lepo in veselo popoldne med nami. Ansambel Alpski odmevi so jim veselo zaigrali zdravico. Draga Justa, tudi odbor SDS Ti želi še mnogo srečnih in zdravih let med svojimi najdražjimi in med nami. Justa je bila dolga leta kuharica pri SDS. Živijo! Naša sedanja kuharica, MARIJA NEMEŠ, je slavila svoj 60. rojstni dan skupaj z nami. Še na mnoga srečna in zdrava leta! Predsednik jo je poklical na oder, muzikanti so veselo zaigrali. Hvala, Micka, za zelo okusno hrano, katero nam kuhaš. Družina UROŠA ERGAVERJA je 3. maja krstila hčerkico v slovenski cerkvi v Merrylandsu, potem pa so imeli v Slovenskem društvu v Wetherhill parku kosilo in slavje z mnogimi prijatelji, med njimi tudi iz Slovenije. Mladi krščenki želimo, da bi bila zdrava in pridna in da bi ji Bog podaril vsega v izobilju, posebno pa ljubezni v krogu staršev, bratca in sestric. Tudi mi se željam pridružujemo. Beži zlodej baba gre!
Kraški komedijanti so 25. aprila pri SDS zaigrali komedijo. Obisk je bil lep in čestitamo jim za odličen nastop. Publika je bila zadovoljna, nekateri so se od smeha držali za trebuhe. Po končanem programu nas je spremljal na plesišču mladi harmonikar, slovenski prvak, Andrej Grapojc. Počaščeni smo bili z njihovim obiskom in čestitamo vsem igralcem, posebno še režiserju Bojanu Podgoršku. Proslavo materinskega dne smo imeli v nedeljo popoldne, 10. maja, z začetkom ob 2. uri. Za ples je igral ansambel Alpski odmevi.
Igralska skupina Kraški Komedijanti s predsednikom SDS Štefanom Šernekom.
14. marca smo imeli obisk iz Newcastla, iz slovenskega kluba Tivoli. Po predstavi igre Končno na dopust v Merrylandsu, smo pripravili izvrstno in obilno kosilo. Po domače smo poklepetali to popoldne in se veselili srečanja. Med nami so bili tudi obiskovalci iz Slovenije. Prav lepo se zahvaljujemo za njihov obisk, posebno še gospe in gospodu Grosman, ki sta goste pripeljala.
Imeli smo tudi kratek program. Deklamacije in nastopajoči: Tebi mamica je deklamirala Perina Keen; Mati in otrok, avtorja Antona Medveda, je predstavila Danica Petrič; Sedim v cerkvi, nihče ni videl moje matere - spisala in deklamirala Milka Debevc;
Moja mama, napisala Marcela Bole, deklamirala Zora Johnson. Zora in Štefan sta ob spremljavi harmonike Lojzeta Gorinška zapela Mami, oj mami in Zlati časi.
Publika je bila zelo navdušena, saj smo dobili velik aplavz in vriskanje za odličen nastop. Škoda, da ni nihče posnel za Radio SBS. Posebni gost ta dan je bil častni generalni konzul g. Fredi Brežnik z družino. Gospa Ana Šernek je bila zelo zaposlena na materinski dan, saj je sprejela vsako mamico ali staro mamico pri vratih, ji podarila rdeč nageljček in kozarček sladkega hruškovca. Prodajala je tudi srečke za loterijo. Za njeno delo se ji prav lepo zahvaljujemo, saj veliko dela in pomaga in je tudi članica odbora SDS. Žene balinarske sekcije so tekmovale za materinski
Nastopajoči za materinski dan: Milka Debevc, Danica Petrič, Štefan Šernek, Zora Johnson in Perina Keen.
pokal. Zmagala je gospa Vera Kocjančič, drugo mesto je dobila Marta Tomšič in tretje mesto si je priborila Mira Smrdelj, četrto pa Danica Petrič. Vse nagrade je darovalo SDS, podelila pa sta jih predsednik balinarjev, Slavko Prinčič in predsednik SDS, Štefan Šernek.
Tudi za materinski dan smo imeli lep obisk - kar več kot 200 članov in prijateljev se je zbralo, kljub temu, da smo praznovali na treh mestih. Po programu smo imeli ples in zabavo z ansamblom Alpski odmevi Štefana Šerneka mlajšega, katerega so imenovali kralja slovenske glasbe. Ples in zabava se je nadaljevala pozno v noč, saj sta oče in sin Šernek zapela skupno narodne pesmi. Ostal nam bo lep spomin na materinski dan. 24. maja smo imeli ples in posebnost - primorske specialitete. Vedno ste dobrodošli na SDS!
IZ KLUBA TRIGLAV PANTHERS
piše Martha Magajna
Z AVTOBUSOM NABIRAT KOSTANJ
V mesecu aprilu 2009 se je zvrstilo toliko dogodkov, da je ljudem kar zmanjkalo časa, da bi bili povsod. Zaradi prihajajočih velikonočnih praznikov smo pohiteli z avtobusnim izletom in šli nabirat kostanj kar prvi teden v mesecu aprilu. Deževno vreme nas je precej strašilo, saj je že tri dni pred izletom močno deževalo in imeli smo prav, na dan izleta nas je že navsezgodaj pozdravil dež, tako, da se nismo mogli ustaviti za jutranje okrepčilo v prikupnem parku v Mittagongu, kjer se ponavadi ustavimo, saj tam ni nobenega zavetja pred slabim vremenom. Nadaljevali smo pot do Berime, kjer so mestni očetje postavili v park lepo, veliko in udobno streho z mizami in klopmi, kjer smo se ustavili in okrepčali z vročo kavo, pecivom in požirkom domačega žganja, tako, da so bili vsi prav dobre volje. In glej, skoraj pri vhodu v kmetijo, kjer imajo velik kostanjev sadovnjak, je prenehalo deževati in tako je tudi ostalo, vse do opoldne.
Za nabiranje kostanja so potrebni močni čevlji, s katerimi stopiš na bodečo kostanjevo ježico in jo odpreš, upogljiv hrbet, saj je treba vsak kostanj pobrati s tal in zraven mogoče še rokavice, da te bodice ježic ne opikajo preveč. S polnimi vedri kostanjev smo se zbrali v velikem »shedu«, kjer je naš George s pomočniki in pomočnicami medtem nad žarečim ogljem spekel
Zora, Marija in Fred s kostanji
dovolj kostanja, da smo se vsi lahko posladkali z okusno in dišečo poslastico, ki nas je spominjala na zimske dneve v domovini, ko so včasih v zasneženih mestih na vsakem oglu prodajali sveže pečeni kostanj, zavit v časopisne vrečke. Kosilo smo imeli v Mittagongu, kjer so nas v RSL klubu imenitno postregli z »buffet« kosilom. Spet je začelo deževati, mi pa smo sedeli na toplem ob obloženi mizi in skozi široka okna gledali, kako pada dež. Ko smo se ponovno odpravili naprej v Berimo, je spet prenehalo deževati, tako, da smo vsi menili, da smo morali že nekaj napraviti prav in Bogu po volji, da je tako lepo poskrbell za nas.V Berimi smo si ogledali »Art and craft« trgovine in galerije in našli marsikaj zanimivega in nenavadnega med izdelki, kar nas je premotilo, da o sladoledu, pripravljenem po starih domačih receptih, sploh ne govorimo. Veseli in zadovoljni smo se vrnili nazaj v Triglav Panthers klub, kjer nas je pričakalo lepo sončno vreme. Kot za nalašč!
ZABAVE IN SREČANJA V KLUBU TRIGLAV PANTHERS
Vsako tretjo nedeljo v mesecu se lahko poveselite v Klubu Triglav Panthers ob zvokih slovenske in mednarodne glasbe. Izjema temu pravilu so samo prazniki, kot je materinski dan, očetovski dan in podobni
dnevi, ki jih ni mogoče premakniti. V mesecu aprilu so nas zabavali Fantje treh mest. Ansambel so originalno sestavljali muzikantje Peter Grivec iz Wollongonga, Lenti Lenko iz Melbourna in Rudi Črnčec iz Sydneya, zadnje čase pa je Rudi prenehal nastopati in njegovo mesto je prevzel Lojze Kavaš iz Canberre. Pravzaprav bi jih lahko klicali Fantje štirih mest, saj se originalnim muzikantom pogosto pridruži Daniel Šmon iz Adelaide. Resnično vse-avstralska skupina, v kateri nastopajo resnični glasbeni mojstri z navidezno skoraj neomejenim repertoarjem. Res veselje jih je poslušati, še lepše pa zaplesati ob njihovi glasbi. Iz »bližnjih« domačih krajev Wollongonga in Canberre so se jim pridružili tudi njihove družine, sorodniki in prijatelji, ki so jih prišli podpret, tako, da je bila družba na plesišču še posebno pisana.


»AUSTRALIAN JUNIOR BOCCE OPEN«
V sredini aprila je bilo v Melbournu državno prvenstvo v balinanju za mladince. Klub Triglav Panthers sta zastopala mladinca Reece Krasič in Daniel Samsa, ki sta odšla na dvodnevno tekmovanje s trenerjem Lojzetom Magajna. Posebno se je odlikoval mladi tekmovalec Daniel Samsa, ki si je v preciznem izbijanju priboril drugo mesto v Avstraliji, čeprav je začel z balinanjem le pred petimi meseci. Čestitamo zmagovalcu in trenerju (fotografija desno).
ANZAC DAN
V klubu Triglav Panthers je že dolgoletna tradicija, da se na Anzac dan, 25. aprila, ob sončnem zahodu položi pred spomenik slovenskega pisatelja Ivana Cankarja venec v spomin vsem padlim v vseh vojnah in seveda še posebno ANZAC vojakom, ki so zapustili za seboj kot prvi neizbrisni pečat idejo avstralske identitete kot mladega
M
Fantje treh ali štirih mest: Peter Grivec, Lojze Kavaš, Lenti Lenko in Daniel Šmon.
naroda, združenega s solidarnostjo in »mateship«, karje najbolj značilno za Avstralce. Slovesnost so letos začele pevke ženskega pevskega zbora Južne Zvezde, ki so zapele avstralsko in slovensko himno, pod zastavami obeh narodov so ob žarkih zahajajočega sonca njihovi glasovi dvigali v nebo z v srce segajočo milino. Na dvorišču pred spomenikom se vedno zbere največ Slovencev, ki čez dan ponavadi tekmujejo za balinarski pokal Anzac dneva. Vse bolj pogosto pa prihajajo tudi ostali člani kluba, pred spomenikom so se poleg odbornikov kluba zbrali slovenska duhovnika -pater Darko Žnidaršič in pater Valerijan Jenko, ki sta zmolila posebne molitve, posvečene padlim vojakom, zastopnica Lions Cluba Ruth Small, večkratni župan mesta Fairfield in naš dolgoletni prijatelj Ken Chapman, ki je na koncu prebral prelepo tradicionalno molitev: »They will not grow old as we will grow old... We will remember them! Lest we forget!«
Položili so venec in v trenutku tišine smo se spominjali vseh, ki so odšli v cvetu mladosti, na mlade avstralske vojake, ki so padli v tujih deželah, na slovenske vojake, ki so stoletja umirali za tuje interese, za svobodo, za vero, za dom, za neodvisnost, zato, da bomo mi imeli lepše življenje, na upognjene starčke, ki so danes korakali v paradi v spomin na borbe,v katerih so se pred nekaj manj kot skoraj sto leti borili kot mladi fantje, polni moči in poguma, danes pa je ostalo samo upanje, da se bodo njihovi otroci in vnuki spominjali, zakaj so se njihovi dedje in babice borili in da bodo sklonili glavo v spoštovanju ter delali za mir.
Zbor Južne zvezde: Voditeljica Carmen Funderanan Austin, Danica Gerželj, Danica Šajn, Irenka Bell, Rebecca Keen, Perina Keen.
MATERINSKI DAN V KLUBU TRIGLAV PANTHERS
Materinski dan je tisti dan v letu, ko imamo priložnost videti, kako so se razširile in razvijale družine naših članov. Na nedeljo materinskega dne pridejo odrasli otroci naših dolgoletnih prijateljev in članov in pripeljejo s seboj tudi svoje otroke, tako, da ko vstopiš v nabito polno klubsko dvorano, vidiš pred seboj veliko število skoraj neznanih obrazov z znanimi potezami - saj so od preteklega leta otroci zrasli in iz debelušnih otrok so se razvili mladi fantje in dekleta. Iz prikupnih obrazov mladih ljudi nas gledajo oči naših prijateljev Franka, Marije, Toneta, Francke in drugih in mi se samo čudimo, kako so vedno bolj podobni staremu atu ali stari mami. Muzikantje ansambla »The Masters« znajo zaigrati prijetno glasbo za poslušanje, medtem, ko smo uživali v odličnem kosilu, malo kasneje pa tudi melodije, kot so »račke«, »hockey pokey« in twist, ob katerih so plesišče zavzeli najmlajši z nekaterimi mamicami, do resnega plesa s polkami in valčki pa je pravzaprav prišlo šele kasneje proti koncu popoldneva, ko je veliko mladih družin že odšlo, stari starši pa so prisedli k drugim starim staršem pri sosednji mizi in skupaj so pri kozarčku vina ali skodelici kave razpravljali o družinskih novicah in svetovnih problemih.
BALINARJI TRIGLAVA
V začetku meseca aprila smo s tekmovanjem in večerjo skupaj praznovali rojstne dneve večjega števila balinarjev. Najprej so slavili Emil Lozej, Vinko Samsa, Manuel Ruz in Albin Sedmak, konec aprila in v začetku maja pa so imeli balinarji kar dve resni tekmovanji: Tekmovanjeza pokalAnzacdneva in tekmovanjeza pokal materinskega dne. Tekmovanje za pokal Anzac dneva se vedno igra na dan praznika samega, kar je bilo letos v soboto. Pokrovitelja tekmovanja sta bila Peter Berginc in Helena Valenčič, oba podporna člana balinarske sekcije. Zmagovalca tekmovanja sta bila Marija Krančič in Jože Slavec. Pokrovitelja tekmovanja za materinski dan sta bila George in Carmen Andretič, lastnika avtobusnega podjetja »Avanti«, s katerim naši člani vsak mesec potujejo na izlete. Pokal materinskega dne sta si priborila Ivanka Gerdevič in Frank Šajn. Ivanka in njen mož Rudi Gerdevič se odpravljata na počitnice v domovino in želimo jima prijetno potovanje in lep dopust med domačimi v Sloveniji.
Rojstni dan so praznovali Emil Lozej, Manuel Ruz, Albin Sedmak in Vinko Samsa. Čestitamo!
nc if -J	
	
Najmlajši plesalci za materinski dan.
Mami Marija Vrh in Marija Fabjančič z otrokoma Julie in Brankom ter vnukinjama Stephanie in Isabello.
Pokrovitelji tekmovanja in zmagovalci: Peter Berginc, Marija Krančič , Helena Valenčič in Jože Slavec.
Mama Maria Rubeša s sinovoma Slavkom in Robertom.
Par najboljših balinarjev, Rudi in Ivanka Gerdevič, gresta na počitnice v Slovenijo. Zmagovalca tekmovanja materinskega dne Frank Šajn (desno) in Ivanka Gerdevič.
JOE VERTEL, občinski mož na občini Mosman v Sydneyu
Joe Vertel je zaposlen na občini Mosman kot mestni načrtovalec (Town planner), po rodu pa je Slovenec - na fotografiji desno.
Mnogi umetniki in zgodovinarji so hodili po spominski poti velikih umetnikov v Curlew Camp v Mosman Little Sirius Cove, kjer je zgodovina domorodcev v središču pozornosti. Tu je bil dom Cammeragal in Borogegal domorodcev, ki so se prvič srečali z Evropejci že leta 1788, ko so pomorščaki ladje The Sirius pristali v zalivu Chowder.
Poznani avstralski umetniki, kot Tom Roberts, Frederick McCubbin, Charles Conder in Arthur Streeton, so si ustanovili slikarske kolonije in ustvarjali v čudovitem okolju, ki se je kopalo v posebni luči. Občina Mosman je sedaj združila zgodovino in umetniška dela avstralskih mojstrov z mojstrovinami domorodcev - Aboriginov in posebna plošča priča o tem dogodku. Joe Vertel je v svojem nagovoru povedal, da je ta del zelo pomemben zaradi ohranjanja pomembne preteklosti in načina življenja. V tem delu je veliko ostankov hrane - školjk in drugih živalskih kosti, orodja in oglja tabornega ognja. V Mosmanu so našteli več sto takih najdišč.
Umetnik slike na plaketi je kaznjenec in umetnik Thomas Watling, ki je živel v koloniji, preden je bil oproščen leta 1797 in je zapustil Avstralijo ter se naselil v Calcutti.
Dve novi pesniški zbirki Milke Dovgan Debevec iz Sydneya
DOMOVINA TUJINA
Gospa Milka Dovgan Debevec je sama sebe presenetila, pravi: »Rojena sem na Premu, kjer so v rojstno knjigo zapisali Emilija Dovgan, rojena 7.1.1950. Sem kmečka hči. Na vasi sem bila poznana kot Mila Šemajova. Pesmi pišem od dvajsetega leta. To lastnost sem podedovala po očetu. Moj oče je med vojno naredil herojsko delo proti okupatorju. Očetu in materi sem hvaležna, da sta nas, otroke, učila biti pošteni in spoštovati vsakega človeka.
Prem sem zapustila s sedemnajstimi leti. Nekaj let sem preživela v Švici. V Avstraliji sem že enaintrideset let. To zbirko pesmi poklanjam mojima bratoma Francu in Ivanu Dovgan in vsem dobrim ljudem Prema, katere sem kot otrok obiskovala na njihovih domovih. Na žalost veliko teh ljudi ne živi več. Imam samo osnovno izobrazbo, a v te pesmi je bilo izlito veliko globokih čustev do moje rojstne vasi in domovine, in tudi do naših ljudi, ki sem jih tu spoznala.«
NAŠE POTI
To je Milkina druga knjiga pesmi. V uvodu pove: »Sama sebe sem presenetila, da sem v času enega leta toliko napisala. Naslov te zbirke je Naše poti, ker pesmi opisujejo poti skozi življenje in tudi starost. Nekaj pesmi opisuje življenje na vasi, ko sem jaz odraščala. Ljudje moje rojstne vasi Prem bojo začutili z mano, ko opisujem vaške poti, po katerih oni še hodijo, a jaz sem daleč od njih ...« Čestitamo, Milka, za lep uspeh!
SLOVENCI ! Vsi kar nas je, slovenske matere sinov, smo mi si bratje pravi?
O mati, ti sinov slovenskih, v tvojem srcu rana še skeli. Tako še vsi so hudi časi ti v spominu, da te sama misel nanje zaskeli.
Samo recimo bratje, da smo mi pravi bratje, slovenske smo krvi. Bodimo vsi na tujem in doma, si misli istih, slovenski bratje mi.
Z roko v roki slovenski bratje in sestre, za narod, ki živeti hoče naprej, za raj, ki čaka pod Triglavom.
Z roko v roki, slovenski bratje in sestre.
IZ KRALJIČINE DEŽELE - QUEENSLANDA
poroča Mirko Cuderman
Prav gotovo je marsikdo že preko televizije in časopisov zvedel za nenavadne ceremonije v cerkvi St. Mary's v South Brisbanu. Ta cerkev je nam Slovencem v Brisbanu še posebno pri srcu, saj smo so se tam srečavali in spoznavali pri slovenskih svetih mašah od vsega začetka našega naseljevanja tukaj. Tam so bili krščeni tudi naši otroci, tam smo sprejemali visoke goste iz Slovenije: škofa dr. Janeza Jenka, dr. Stanislava Leniča, nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, g. Vinka Zaletela, g. Mirka Žerjava in zbor Minores. V tej Marijini cerkvi so maševali pater Klavdij Okorn, pater Rudolf Pivko, pater Bernard Ambrožič, pater Odilo Hajnšek, pater Lovrenc Anžel, pater Bernard Goličnik, pater Valerijan Jenko, pater Miha Drevenšek, p. Hugo Delčnjak, p. Evgen Ketiš, p. Polikarp Brolih, p. Ciril A. Božič in g. dr. Ivan Mikula. Zadnja leta smo z začudenjem spremljali novice, ki jih je povzročal tamkajšnji župnik Fr. Kenedy z neveljavnimi liturgičnimi obredi, ki jih je po svoje krojil. Po večkratnih neuspešnih pisnih pritožbah tukajšnjemu nadškofu J. Bathersbyju se je eden izmed vernikov skorajžil in vse dogodke zabeležil in jih osebno odnesel odgovornim v Rim. Naš nadškof J. Bathersby je končno župnika pozval, naj se drži cerkvenih predpisov, kar pa je bilo iz televizijskega pogovora po besedah Fr. Kenedya nesprejemljivo, saj bi bilo po njegovem to v nasprotju in žaljivo njegovemu prepričanju. Vse to je posvetna medija širila naprej. Oba (škof in Fr. Kenedy) pa sta bila enotna v dejstvu, da je za vso afero kriva tista oseba, ki je gradivo ponesla v Rim. Sedaj se je - hvala Bogu - stvar obrnila na bolje. Bivši župnik se je moral na zahtevo nadškofa umakniti. Tukajšnji delavski sindikat mu je ponudil prostor, kjer bodo naprej imeli svoje nedeljske maše pod imenom St. Mary's church in exile (Marijina cerkev v izgnanstvu).
http://www.news. com.au/couriermail/ story/0,23739,25434388-3102,00.html
V nedeljo, 27. aprila 2009, je novi župnik Fr. Ken Howell, predno je začel s sveto mašo, najprej posvetil blagoslovljeno vodo in nato pred mašo z njo poškropil vse. Mene je naprosil, naj organiziram mašno nabirko darov, katero naj tudi
posebno pazim, saj se je marsikdo bal, da lahko predaja cerkve novemu duhovniku prinese nezaželjena nasprotovanja. Hvala Bogu - bilo je navzočih veliko ljudi (polna cerkev) in vse je potekalo v lepem vzdušju ob navzočnosti novinarjev in televizije. Že zunanjost cerkve kaže znake zapuščenosti, ki so pa še bolj očitne v notranjosti. Posebna škoda se vidi na stenah, kjer so prej stale lepe lesene spovednice, katere so bile iztrgane iz cerkve. Upajmo, da bo novemu župniku uspelo nam dragi Marijini cerkvi zopet vrniti prvotno veličastnost in lepoto.
Za vikend 18. in 19. aprila 2009 nas je obiskal pater Valerijan. Najprej je daroval velikonočno sveto mašo za tamkajšnje rojake pri društvu Lipa na Zlati obali, v nedeljo pa v dvorani društva Planinka v Cornubiji. Govoril nam je o pomenu in potrebi Božjega usmiljenja, ki smo ga praznovali prav to nedeljo. Pater je v pridigi razložil razodetje sestri Favstini o Božjem usmiljenju, ki nam je v življenju lahko v veliko pomoč in tolažbo, če se mu res prepustimo. Jože Čeh ga je tudi peljal na gradbišče nove kapelice, katero je pater že vnaprej imenoval Naša cvetka v Marijini dolini. Tam Jože Gjerek pridno pomaga pri vsakem delu in gleda, da gre delo naprej. Karel Knap je prevzel delo na strehi. Franc Lorenc pa z Jožetom Čehom skrbi, da bo kapelica lično ometana. Tone Brožič pa je spodnji del kapelice že obložil s kamnitimi ploščicami. (Mirko Cuderman pa mojstrsko postavlja zvonik - dopis urednika p. Cirila). Jože Gjerek je zaskrbljen, saj pravi, da so se darovi za kapelico ustavili, ko smo komaj postavili glavno ogrodje stene in streho. Priporoča se za nadaljnje darove, saj nas čakajo še veliki stroški dela v notranjosti, v opremi, sprednji steni ter zunanjosti kapelice. Kdor bi rad sodeloval pri tem plemenitem projektu, je naprošen, da pošlje ček z darom, naslovljen na: Slovenian Chapel in Qld, c/o Jože Gjerek, 41 Arun Drive, Arundel QLD 4214. Pater Valerijan je naslednji dan obiskal starejše rojake, ki so v domovih upokojencev. V torek (predno je odletel nazal proti Sydneyu) je še daroval sveto
mašo za našo molitveno skupino Mt. Mee in Caboolture. Patru smo hvaležni za obisk in dolgo naporno pot, ki jo je storil za nas. Zadnji čas je tukaj najbolj razgibalo društveno življenje že tradicionalno praznovanje materinskega dneva. Na prvo nedeljo v maju je društvo Planinka priredilo materam kratki šaljivi odrski skeč Begunka pod vodstvom Frances Knap. Pri tem so sodelovale še Albina Vah, Slavka Maver in s petjem Abinina vnučka Shay Tredwell in Daniel Grbavac. Tone Brožič pa deklamiral pesem vsem mamicam, ki jo je zložila Jožica Polak. Veliko ljudi se je zbralo na tej prireditvi, kjer so skupno nazdravili našim slovenskim materam. Prilagam par slik.
Tudi pri društvu Lipa so naslednjo nedeljo počastili matere s kratko proslavo s šaljivo enodejanko Pri Micki pod lipo, kjer so nastopile Vlasta Borčul, Marija Judnič in Jožica Polak. V vlogi Helene Blagne pa sta Jožica Polak in Marija Judnič na čast materam zapele par pesmi. Na obeh prireditvah je prevladovalo veselo vzdušje ob številni udeležbi domačega srečanja. Do prihodnjič lep pozdrav vsem bralcem Misli.
Mirko Cuderman, Mt. Mee QLD
KONZULARNE URE VELEPOSLANIŠTVA RS IZ CANBERRE
Konzularne ure, ki so bile predvidene v mesecu JUNIJU 2009 (26.06.2009 - Sydney in 29.06.2009 - Melbourne), ODPADEJO.
V nadaljevanju sledi razporeditev konzularnih ur za obdobje julij - oktober 2009: JULIJ 2009:
S Y D N E Y : v petek, 3. julija 2009, od 14.00 do 17.00 ure pri verskem in kulturnem središču sv. Rafaela
(St. Raphael's Slovenian Mission), 313 Merrylands Road, Merrylands NSW 2160.
M E L B O U R N E : v ponedeljek, 6. julija 2009, od 13.00 do 17.00 ure pri verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda (Sts. Cyril & Methodius Slovenian Mission), Baraga House, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101.
AVGUST 2009:
S Y D N E Y: v petek, 21. avgusta 2009, od 14.00 do 17.00 ure pri verskem in kulturnem središču sv. Rafaela; Merrylands.
M E L B O U R N E: v ponedeljek, 24. avgusta 2009, od 13.00 do 17.00 ure pri verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda v Kew. SEPTEMBER 2009:
A D E L A I D E: v nedeljo, 6. septembra 2009, od 11.30 do 13.00 ure pri verskem in kulturnem središču Sv. Družine (Holy Family Slovenian Mission), 51 Young Avenue, West Hindmarsh SA 5007 in v nedeljo, 6. septembra 2009, od 14.00 do 16.00 ure v Slovenskem klubu Adelaide (Slovenian Club Adelaide Inc.), 11 LaSalle Street, Dudley Park SA 5008. OKTOBER 2009:
S Y D N E Y : v petek, 2. oktobra 2009, od 14.00 do 17.00 ure pri verskem in kulturnem središču sv. Rafaela
(St. Raphaels Slovenian Mission); Merrylands.
M E L B O U R N E: v ponedeljek, 5. oktobra 2009, od 13.00 do 17.00 ure pri verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda v Kew.
Za konzularne informacije nam lahko pišete tudi na naš e-mail naslov vca@gov.si oziroma si ogledate spletno
stran veleposlaništva http://canberra.veleposlanistvo.si/ .
Splošne informacije, ki jih posredujemo na konzularnih urah so brezplačne.
Z morebitnimi spremembami oziroma dopolnitvami napovedanih konzularnih ur vas bomo pravočasno seznanili ter jih objavili na spletni strani veleposlaništva.
p. Ciril A. Božič, OFM Sts. CYRIL & METHODIUS SLOVENIAN MISSION Baraga House, 19 A'Beckett Street PO Box 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787
Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176
E-mail: cirilb@bigpond.com
DOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOME
VSTAJENJE je sporočilo o življenju, ki nam je brezpogojno podarjeno. Velika noč nam pričuje, da je ljubezen Božja resničnost, ki je mogoča in uresničljiva tudi na tem svetu in je pravzaprav cilj našega življenja. S to obnovljeno zavestjo smo tudi v Kew, Geelongu in v St. Albansu obhajali letošnje velikonočne praznike
-	podobno, kot opisujeta p. Darko in p. Janez v svojih poročilih iz Sydneya in Adelaide. Bogu in vsem, ki ste odprli svoja srca velikonočnemu povabilu Vstalega
-	HVALA!
Hvaležni smo Mariji Anžič za vso pomoč v teh treh tednih, ko je bila med nami ter za vse njeno uredniško delo za Misli, ki jih tako lepo oblikuje vsak drugi mesec. Hvala tudi patru Darku in patru Valerijanu, ki sta nam pomagala pred prazniki in za veliko noč, tako, da smo se lahko v teh prazničnih dneh zbrali na vseh krajih, kjer imamo redno bogoslužje. Vsem vam, dragi verni ljudje, ki ste poslali praznična voščila, darove za delo misijona ali s svojim delom redno ohranjate živo poslanstvo slovenskega misijona v Melbournu, prisrčna zahvala. Naj Vsemogočni in dobri Bog v svoji previdnosti bogato nagradi Vašo dobroto, kot sem podobno zapisal na hrbtno stran ponatisa papeževega blagoslova, ki sem ga priložil letošnjemu velikonočnemu pismu, ki je poromalo na več kot 1130 naslovov po Viktoriji in na Tasmaniji.
Na letošnjo cvetno nedeljo, 5. aprila 2009, smo se seveda zbrali na dvorišču Baragovega doma pred lurško votlino, ki je bila blagoslovljena na cvetno nedeljo leta 1964 - pred 45 leti torej. Takrat je bila tam tudi prvič sveta maša. Spomnili smo se vseh graditeljev in dobrotnikov. Marijin kip pa je bil blagoslovljen na belo nedeljo leta 1964.
VELIKONOČNI PONEDELJEK, 13. aprila:
Praznična sveta maša je bila v Kew ob 10. uri dopoldne. Po sveti maši so nastopili v naši dvorani »Kraški komedijanti« - igralci gledališke skupine »S Krasa«, ki so bili na obisku iz Slovenije. Uprizorili so prvi del komedije »Bejži zlodej, baba gre!«. Po gledališki prireditvi so članice društva sv. Eme postregle s prigrizkom. Igralci pa so uprizorili popoldne celotno igro v
dvorani slovenskega društva Jadran v Diggers Rest v veliko veselje vseh gledalcev. Igralcem smo hvaležni za veselje, ki so ga delili z nami ter tudi za lepe spominske darove: za knjigo »Vozovi in poti« s posvetilom avtorja Janka Samsa ter grafiko Marjana Miklavca 7/40 »Farovž v Povirju« s posvetilom: »Spoštovani izseljenci v Avstraliji! Lepo pozdravljeni! Kar pogosto letijo naše kulturne skupine k Vam na gostovanje, tokrat so k Vam prišli »KRAŠKI KOMEDIJANTI«. To so moji prijatelji, s katerimi desetletja tkemo kulturno dejavnost na Krasu, zato sem pripravil in k Vam prinašajo grafiko vasice »POVIR«, od koder v večini izhajajo. Želim Vam veliko užitkov ob spremljanju njihovih nastopov, obilo zdravja in zadovoljstva. Vaš slikar Marjan Miklavec«. Hvala režiserju in »župniku« v igri Bojanu Podgoršku, igralcem Branku in Ledi Kocjan, Marku Kosmaču, Lidiji Uršič in harmonikarju Andreju Gropajcu ter seveda Janku Samsi in Marjanu Miklavcu. BELA NEDELJA - praznik Božjega usmiljenja in obletnica izvolitve papeža Benedikta XVI. - za papeža je bil izvoljen 19. maja 2005, po smrti papeža Janeza Pavla II., ki je umrl prav na belo nedeljo leta 2005. Praznik Božjega usmiljenja praznujemo na prvo nedeljo po veliki noči, kar kaže na tesno zvezo med velikonočno skrivnostjo odrešenja in tem praznikom. Bogoslužje tega dne najpopolneje slavi Boga v skrivnosti njegovega usmiljenja. Po deseti maši smo imeli družinsko kosilo, ki so ga pripravile članice društva sv. Eme. Z rojaki mest ALBURY-WODONGA in okolice smo imeli v večeru tega praznika sveto mašo v dvorani slovenskega kluba v Wodongi (fotografija spodaj in
desno na tej strani). Cerkev Sacred Heart na 283 Beechworth Road, kjer smo vedno imeli sveto mašo, je zaradi obnove zaprta vse do letošnjega decembra, pa tudi v cerkev St. Augustine's nismo mogli priti.
V sredo, 29. aprila 2009, smo poromali v Ta Pinu s stanovalci Doma matere Romane. Ob 10.30 dopoldne je bila v naši kapelici Sv. Družine prva sveta maša, nato pa smo se z obema minibusoma odpeljali na Slovensko društvo Ivan Cankar, kjer so nam pripravili zelo okusno kosilo. Rojakom z geelongškega društva smo zelo hvaležni za prijaznost in dobroto.
ŠMARNICE smo pričeli v petek, 1. maja 2009, na praznik svetega Jožefa Delavca. Letošnja evharistična šmarnična razmišljanja s sveto mašo in litanijami Matere Božje smo imeli vsak petek, soboto in vse nedelje v maju. Tretjo in četrto nedeljo v maju smo po maši izpostavili Najsvetejše in zapeli litanije Materi Božji v čast z odpevi na šest vzklikov. Patru Cirilu so se pridružili pred oltarjem moški člani pevskega zbora. Letošnje šmarnično branje je posvečeno pripravi na slovenski evharistični kongres, ki bo spomladi leta 2010. Ker obhajamo 150. obletnico smrti izrazito evharističnega svetnika, Janeza Marije Vianneya, so šmarnice povezane z njim.
MATERINSKI DAN smo skupno praznovali v cerkvi in v dvorani v nedeljo, 3. maja 2009. Učenci Slomškove šole in možje so pripravili lep program materam v čast in zahvalo. Gospodinje in članice društva sv. Eme pa so bogato obložile mize. Vsem nastopajočim in sodelujočim iskrena hvala. Z otroci Slomškove šole pa se je za ta nastop še posebej potrudila mama učenca šole in sedaj ministranta Markusa Bogoviča, Julie Kure. Hvala seveda za stalno delo ravnateljici šole Veronici Smrdel Roberts, učiteljicam Lidiji Bratina in Renati Kodrič. Z žrebom treh
mamic smo v dvorani nazdravili vsem mamam, starim mamam - nonam in starim starim mamam. Saj so vse naše mame tudi mame leta!
ZAHVALA za prostovoljno delo in za vse darove
mora biti kar večkrat ponovljena, saj vas je toliko, ki darujete svoj čas, delo, denar, misel in molitev za naše skupno dobro: Članicam društva sv. Eme in vsem sodelavcem za dobra kosila vsako tretjo nedeljo v mesecu. Predstavili jih bomo v prihodnjih Mislih. Tone Knap in Bernard Brenčič sta zabetonirala temelje za novo ograjo ob vhodu z Barry Street na dvorišče Baragovega doma in Bernard je namestil novo kovinsko ograjo; pevci redno vadijo pod taktirko Metke McKean, da je petje vsako nedeljo tako dovršeno in lepo - skupaj z organisti Lentijem Lenkom OAM, Katarino Vrisk in Katarino Peršič. Naši pevci pa so: Iva Mandelj, Afra Trebše, Janika Rutherford, Anka Pekolj, Helen Trinnick, Francka Anžin, Zorka Durut, Tilka in Valentin Lenko, Nino Burlovič, Jože Grilj, Viktor Ferfolja in Ivan Horvat (fotografija zgoraj). Olga Bogovič vodi DSE, dela na vrtu in pogosto prinese obed patru; Anica in Renato Smrdel zalivata in urejata cvetlične nasade, da je Baragov dom ves v rožah in prav tako oder v dvorani ob raznih nastopih ves v cvetju; Angelca Veedetz in Ivan Horvat-pevec urejata finance; Chris McKean in Marko Zitterschlager pa uredita finance za davčni urad (GST) in Chris nam vsako nedeljo pripravi lepo razmišljanje pri maši. Baragovo knjižnico že desetletja skrbno vodi Marija Oppelt Oppelli,
sedaj ji pomaga Zora Kirn. V veliko pomoč v Bragovem domu sta Marija in Lojze Kerec ter Marija Grl in seveda še veliko dobrotnikov. Jože in Simon Grilj sta uredila novo ozvočenje v dvorani, nove Exit luči, novo ureditev dekoracije dvorane - nove vitrine s priznanji patra Bazilija in nove slike na stenah. Jože je počistil tudi vse ventilatorje. Jože in Simon sta tudi namestila zaščitno mrežo proti golobom na strehi verande Baragovega doma. Tajnica PS Draga Gelt OAM pomaga v pisarni, vodi tečaj slovenskega jezika za odrasle, sodeluje pri plesni skupini Iskra in skupaj z Markom Zitterschlagerjem urejujeta naš arhiv.
Zaupniki doma matere Romane Marko Zitterschlager, Ana Maria Cek, Simon Grilj in David Hvalica skupaj s predsednikom Stankom Prosenakom zastonj opravljajo pomembno in odgovorno delo za poslanstvo našega Doma matere Romane. Frančiška Šajn vodi molitveno skupino in skupino prostovoljcev, ki vsak teden počistijo cerkev, skupaj s Francko Anžin pa redno lepo okrasita cerkev, včasih jima za večje praznike priskoči na pomoč Zora Kirn. Pri čiščenju cerkve sodelujejo še: Tilka in Valentin Lenko, Marija in Janez Rotar, Marija Butkeraitis, Vida in Franjo Kravos, Lora Vičič, Anica in Ivan Horvat, Katica in Romeo Hvalica, Marija in Lojze Kerec, Rozi Urdih, pa še kdo se kdaj pridruži. Angelca in Jože Veedetz, Terezija in Franc Fekonja ter Jože Kranjec
Hvala možem, ki pokosijo travo in počistijo okolico: spredaj Valentin Lenko in Jože Rozman; stojijo z leve na desno: Franc Žužek, Romeo Hvalica, p. Ciril, Ivan Horvat, Tone Knap, Franc Tomažič, Bernard Brenčič. Pridružijo se jim: Janez Rotar, Peter Lenarčič, Martin Knap, Tone Mikuš, Matevž Jereb in še kdo.
redno skrbijo za lepoto naše kapelice v Ta Pinu. Več skupin prostovoljcev je delavnih v vsakem času. Poglejmo samo utrinek tedna pred letošnjo cvetno nedeljo: pripravili so velikonočno pismo za na pošto, naslednji dan Misli - tu je spet lepa skupina prostovoljcev: Angelca Veedetz, Gabrijela Burgar, Zora Kirn, Frančiška Šajn, Francka Anžin, Marija Oppelt Oppelli, Marija Grl, Anita Pleško, Rozi Urdih, Anka Brgoč, Marija Kerec, Jelka Hojak, Maks Korže in še kdo se kdaj pridruži stalni skupini. Naštevajmo nadaljnje delo: počistili so cerkev, pokosili travo, pletli po vrtu, se ukvarjali s financami in z GST, čistili okna, žlebove; Franjo Kravos je prepleskal dvorano, vse je bilo pripravljeno za bogoslužje na dvorišču pred lurško votlino, pevci so pridno vadili za praznike, gospe so pletle butarice, pekle potico,... Zares hvala tolikim požrtvovalnim rokam in srcem in vsem, ki ne morete pomagati z delom, pa zato velikodušno darujete za naše skupno središče.
V Novi Štifti na Dolenjskem je prvo nedeljo v letošnjem maju praznoval svoj god pater FILIP RUPNIK. Iskrene čestitke smo mu poslali tudi iz Melbourna skupaj z vabilom za ponovitev njegove zlate maše. Zlatomašnik p. Filip bo obhajal zlato mašo 5. julija 2009 v Strunjanu, 12. julija v Stari Oselici, 19. julija v Novi Štifti na Dolenjskem, v Sydneyu 23. avgusta ter pri nas v Kew v nedeljo, 30. avgusta 2009, ob 10. uri dopoldne. Po maši mu bomo nazdravili tudi v dvorani, kjer bomo imeli tisto nedeljo tudi program v počastitev očetov, vinogradniki pa bodo pripravili martinovanje. Naj bo praznično in veselo!
ČESTITAMO: Na tretjo nedeljo v maju smo med kosilom v dvorani nazdravili mnogim slavljencem, ki v maju obhajajo svoj rojstni dan. Nekateri obhajajo okrogle obletnice: Predsednica Društva sv. Eme, ki vedno tako lepo skrbi za naša družinska kosila ter vsa druga družabna srečanja - OLGA BOGOVIČ, je 27. maja dopolnila 60 let; isti dan je obhajal rojstni dan njen sin PAVEL. MAJDA BROŽIČ je 21. maja prav tako dopolnila 60 let. STANE DEBELAK je 30. aprila dopolnil 75 let, FRANC MAVER je 30. maja dopolnil 70 in VIDA VALENČIČ, sestra Zore Kirn, je 27. maja 2009 dopolnila 80 let. Rojstni dan je 7. maja praznovala ZITA ŽNIDARŠIČ (lansko leto 70), 9. maja so praznovali škof msgr. METOD PIRIH, p. METOD in ANGELCA VEEDETZ. Vsem imenovanim ter tudi drugim, ki praznujete v teh dnevih, naše iskrene čestitke: Bog naj vse poživi!
SLOVO: MIMICA in IVAN LAPUH sta v soboto, 23. maja 2009, odšla iz Avstralije in se za stalno vrnila v Slovenijo, kjer že več let živi njuna hčerka Lidija, ki dela za trgovino Harvey Norman v Ljubljani. Dobrima in zvestima sodelavcema našega misijona se iskreno zahvaljujemo za vso dolgoletno delo ter želimo dosti zdravja in veselja v domovini. Seveda ju bomo pogrešali. Tako smo izgubili dva stalna sodelavca. ŠTETJE UDELEŽENCEV pri mašah: Vsako leto moramo v maju po vsej naši nadškofiji Melbourne prešteti in ob koncu meseca potem poslati na nadškofijo, kje, kdaj in v katerem jeziku smo obhajali nedeljsko sveto mašo ter koliko ljudi se je maše udeležilo. To velja tudi za sobotno vigilno mašo, tam kjer je. Štetje nedeljnikov je seveda obvezno tudi po vseh škofijah po vsem svetu, mogoče je le v drugem času. Pri nas je stanje sledeče: V Kew je bilo 3. maja 2009 pri maši 197 ljudi, drugo nedeljo v mesecu, 10. maja 2009, ob 9. uri v Kew 102, v Geelongu 124 in v St. Albansu 72. Tretjo nedeljo, 17. maja 2009, je bilo pri maši v Kew 215 ljudi, 24. maja 2009 pa 172 in 31. maja 167 ljudi. Naša cerkev v Kew, ki bo letos stara 41 let, je še kar polna in še vedno kar prav velika.
Slovensko bogoslužje v HOBARTU na Tasmaniji smo lepo obhajali na praznik Gospodovega
vnebohoda, v četrtek, 21. maja 2009, ob 4. uri
popoldne v hrvaški cerkvi Brezmadežne, 17 George Street, Granton. Že prejšnji večer se nas je nekaj zbralo v restavraciji »Mama Mia« gospe Rože ŠAJN na 10 Box Hill Road, Claremont (fotografija desno). Nazdravili smo ANTONU AMBROŽU, ki je prav tisti dan, 20. maja, obhajal svoj 83. rojstni dan. Naslednji dan je p. Ciril obiskal Terezijo FERENCZ, ki je po operaciji letos izgubila vid, kar jo je zelo prizadelo, saj je Rezika zelo rada brala. Verjetno si je prav ona sposodila največ knjig v naši Baragovi knjižnici, katere dobrotnica je. Skupaj z g. Berislavom
HUNSKIM sva obiskala tudi Milana in Nado MIHELCIC
v njuni restavraciji »Split« na 100 Main Road, Moonah. Gospodu Berislavu in rojakom na Tasmaniji sem hvaležen za lep sprejem. Vedno je zelo lepo, čeprav tam ni kakšne množice rojakov. Gospod Berislav vedno postavi poleg oltarja bandero Marije Pomagaj, Kraljice Slovencev. Sedaj smo se že peto leto zapored zbrali pri slovenski maši v hrvaški cerkvi Brezmadežne, ki jo je 8. decembra 1992 posvetil splitski nadškof msgr. Ante Jurič. Prvič smo se tam zbrali od 6. do 8. marca 2005, ko nas je tudi 9 poromalo tja iz Melbourna, potem 28. maja 2006, pa 20. maja 2007, 29. marca 2008 - bila je sobota v velikonočni osmini, in sedaj, na praznik Gospodovega vnebohoda, 21. maja 2009. SEJO Pastoralnega sveta smo imeli v ponedeljek, 25. maja, ob 7.30 zvečer. Načrtovali smo vse delo do konca septembra 2009 in seveda tudi o pripravah na 35. slovenski mladinski koncert, ki bo v soboto, 3. oktobra 2009, ob 4. uri popoldne v dvorani Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu.
TELOVSKO PROCESIJO bomo imeli prvo nedeljo v juniju, 7. junija 2009, po deseti maši, s sodelovanjem slovenskih društev Melbourna in društva iz Geelonga. Hvala vsem članom in sodelujočim na tem lepem skupnem prazniku in sodelovanju. Tisto nedeljo bo od 12. ure naprej piknik radia 3 ZZZ v prostorih Slovenskega društva St. Albans. DRUŽINSKA KOSILA vsako tretjo nedeljo v mesecu po deseti maši: V maju je kosilo pripravila skupina iz St. Albansa pod vodstvom Cilke Baligač in ob sodelovanju članic DSE. V juniju bo kuhala skupina pod vodstvom
Majde Brožič, v juliju skupina pod vodstvom Brune Burlovič in v avgustu skupina Angelce Povh. Zahvala tolikim pridnim kuharicam in sodelavkam ter sodelavcem. Ni enostavno nahraniti množico od 120 do 160 ljudi.
PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI
bomo imeli po sveti maši v nedeljo, 28. junija 2009. Stojan in Vera Brne sta ponovno obljubila, da bosta za pogostitev pripravila kranjske klobase, za kar se jima že sedaj zahvaljujemo - za nazaj in za naprej.
ŽEGNANJE v čast zavetnikoma sv. Cirilu in Metodu bomo praznovali prav na njun praznik, v nedeljo, 5. julija 2009. Po maši bo pogostitev v dvorani. Gospodinjam se priporočamo za krožnik dobrot za skupno mizo. Hvala! Letošnja posebnost pa bo, da bodo v dvorani nastopili mnogi nekdanji glasbeniki, ki so pred leti igrali v raznih ansamblih, nekateri pa igrajo še sedaj. Vsi lepo povabljeni tudi po tej poti. Naj bo veselo in praznično to naše skupno praznovanje zavetnikov slovenskega misijona v Viktoriji in na Tasmaniji. POTOVANJA: Avtobus potnikov iz Melbourna je od ponedeljka, 4. maja do četrtka, 7. maja 2009, potoval po Snowy Mountains, druga skupina pa je potovala po Kitajski od 12. do 23. maja 2009. O njihovih doživetjih lahko berete v teh Mislih. Tudi v Sydneyu se Martha Magajna trudi in pripravi vsak mesec kakšno zanimivo potovanje. Lepo je, da skupaj potujete, kot mnogi pravite: Dovolj smo delali; gremo, dokler še lahko! Srečno vsem popotnikom in ne pozabimo se vsak dan izročiti Božjemu varstvu.
KRST: CLAUDIA ANZELC FISHER, roj. 14.04.2008, Carlton VIC. Oče Justin Stuart Fisher, mati Sonja Anzelc. Botra Magda Anzelc, priči krsta Vassy Bakalidis in Hilton Thomas Dodds. Sv. Ciril in Metod, Kew, na Anzac Day, 25.04.2009.
AYVA EMILY JELENIČ, roj. 20.11.2008, Sandrigham VIC. Oče Boyan Martin Jelenič, mati Joanne Jelenič r. Krizay. Botra sta Simon in Anica Krizay. Sv. Ciril in Metod, Kew, 09.05.2009.
MONIQUE SIMONE JAKSA, roj. 27.05.2008, Heidelberg VIC. Oče David Jason Jaksa, mati Yvette Renae Jaksa r. Callaghan. Botra sta Joseph Boyan Jaksa in Simone Mare Hewitt. Sv. Ciril in Metod, Kew, 30.05.2009. Čestitke staršem, botrom in starim staršem.
O D Š L I S O :
ELIZABETA KRAJNC, roj. KOBOLA. Rojena je bila 23. 4. 1926 v Hočah pri Mariboru. Umrla je 1. 8. 2008 v bolnišnici v Wangarati. Zapušča moža Franca, hčerki Olgo in Zlatko ter sinova Branka in Petra ter vnuke. Hvala Hedviki Košak, Lake Heights NSW, za sporočilo.
BRANKO TAVČAR, inženir in arhitekt naše slovenske cerkve v Kew, je umrl 2. aprila 2009, šest dni pred svojim 81. rojstnim dnem, v Maroondah Hospital v Ringwoodu. Rojen je bil 08.04.1928 v Mariboru. Poročil se je v Sloveniji z Zvezdano Plavčak. Leta 1960 sta prispela v Avstralijo. Ko je pokojni pater Bazilij začel misliti na gradnjo cerkve (Misli, oktober 1963, stran 294), je našel sposobnega mladega inženirja Branka, ki je naredil načrte za cerkev in pod njo dvorano ter seveda nadziral gradnjo. Cerkev je bila blagoslovljena 20. oktobra 1968. Pogrebno bogoslužje smo imeli v sredo, 8. aprila 2009, ob 2. uri popoldne v cerkvi St. Thomas A'Becket Church, 40 Milners Road, Yarra Junction ter nato pokop na pokopališču Wesburn Upper Yarra Cemetery. Sožalje ženi Zvezdani ter hčerki Kristini, njenemu možu dr. Paulu O'Dwayerju in njuni družini: Jamesu, Mariji, Emmetu in Thomu. Pogrebno sveto mašo zanj smo darovali v naši in v njegovi cerkvi v Kew na dan njegovega pogreba ob 10. uri dopoldne in se mu tako še enkrat zahvalili za njegovo delo za našo cerkev.
JUSTINA POBEŽIN rojena NEMEC je umrla 3. aprila 2009 v bolnišnici v Geelongu, stara skoraj 87 let. Poznali smo jo kot vriskajočo Justi - Ju hu hu. Rojena je bila 24. aprila 1922 v Rečici pri Laškem, v družini devetih otrok: Cvetka, Rozika, Zofka, Lojze in Rozika - vsi živijo v Rečici, le Rozika v Laškem.
Justi je prišla v Avstralijo leta 1952 z možem Štefanom in hčerko Francko. V Avstraliji sta se rodili Stephanie in Sylvia. Mož Štefan je umrl 21.10.1961 v prometni nesreči. Justi je morala biti korajžna in pogumna, da je lahko sama preživljala družino. Imela je Boarding House za samske fante. Bila je tako rekoč druga mati nad 200 fantom, ki so v njeni hiši našli prvo zatočišče in domačo postrežbo.
Rožni venec za pokojno Justino smo molili v cerkvi St. Mary's Basilica,Yarra Street, v Geelongu 7. aprila ob 11. uri dopoldne, ob 11.30 pa darovali pogrebno sveto mašo. Pokopana je na pokopališču Western Cemetery v Geelongu. Sožalje hčerkam Frančeski (ta bo morda nadaljevala mamino tradicijo vriskanja!), Sylviji in Stephanie ter njihovim družinam. FRANC MAHNIČ je umrl nenadoma zaradi srčne kapi 03.05.2009 na svojem domu v Claytonu VIC, kjer je z družino živel 40 let. Rojen je bil 10.11.1925 v vasi Povir pri Sežani v družini petih otrok. Leta 1952 je prispel v Avstralijo na ladji Skabryn. Poročil se je leta 1955 v Melbournu z Elviro Stok, doma tudi iz Povirja. Poročil ju je p. Rudolf Pivko. V zakonu sta se jima rodili hčerki Anita in Irena. Franc je delal najprej v severnem Queenslandu, kjer je sekal sladkorni trs, nato v Newcastlu v železarni. V Melbourne je prišel leta 1954 in tu je delal v Alma
Ingeniring v Moorabinu do pokoja v letu 1989. Pogrebni obred je bil v cerkvi sv. Petra v Claytonu 8.05.2009, pokopan je na pokopališču Springvale. Zapušča ženo Elviro, hčerki Anito z družino in hčerko Ireno ter sestro Damijano v Povirju.
GUIDO MIKULIČ je umrl je 09.05.2009 v Broadmeadows Palliative Care po sedmih tednih rakove bolezni. Rojen je bil 17.06.1939 v vasi Brezovice pri Kopru. V Avstralijo je prispel leta 1959. Leta 1967 ga je p. Bazilij poročil v cerkvi St. Mary's v Brunswicku z Nilvo Rakar, doma iz hrvaške Istre.
Pred leti nam je rad priskočil na pomoč, ko smo betonirali okrog cerkve, saj je bil Guido dober vodovodar in nam je ob cerkvi naredil odvodnjavanje. 15.5.2009 smo obhajali pogrebno sveto mašo zanj v cerkvi St. Matthew's v Fawkner North. Pokopan je na pokopališču Northern Memorial Park. Zapušča ženo Nilvo, sina Dennisa s tremi otroci, hčerko Suzi, sestro Santino z
Arhiv je osnovan na zbranih podatkih p. Bazilija A. Valentina, ki je shranil vso dokumentacijo v zvezi s slovenskim misijonom, dokumentacijo v zvezi z gradnjo cerkve, doma ostarelih, slovenskega pokopališča, kulturnimi in športnimi prireditvami, obiski cerkvenih dostojanstvenikov, državnih predstavnikov in kulturnikov, sodelovanje slovenske verske skupnosti na avstralskih prireditvah in procesijah in seveda tudi splošnega utripa slovenske skupnosti v Avstraliji že od leta 1956. Nekaj časa je urejeval dokumente tudi Tone Gorjup. Leta 1997 je na prošnjo p. Metoda Ogorevca sprejela odgovornost za arhiv Veronika Ferfolja, ki je opravila ogromno delo pri urejevanju dokumentacije po snovnih enotah. Nekaj so ji pomagali tudi prostovoljci. Uredila je precejšnji delež v glavnem arhivu in v večini tudi arhiv publikacij. V arhivu so leta 1997 veliko pomagali pri zbiranju in organizaciji fotografij: Milena Brgoč, Anica Markič, Dragica Gomizelj, Anica Smrdel, Lucija Srnec (upam, da nisem koga izpustila!); kasneje tudi Angelca Veedetz, Tone Brne, Draga Gelt, Marko Zitterschlager in Ivan Lapuh.
Ob 50-letnici prihoda slovenskih frančiškanov v Avstralijo, leta 2001, je bila organizirana velika razstava fotografij, dokumentacije, časopisov, knjig in iz arhivskega bogastva je bila izdana knjiga - kronika slovenskih frančiškanov v Avstraliji, PAX ET BONUM - MIR IN DOBRO, avtoric Drage Gelt in Veronike Ferfolja.
Posamezni dokumenti in fotografije so bili razstavljeni tudi na manjših razstavah ob raznih praznovanjih v slovenski skupnosti.
Večinoma je urejen slikovni arhiv, arhiv filmov, kaset in diapozitivov. 8mm-ski filmi so bili že pred leti presneti na video kasete. Leta 2000 je bilo predvajanih nekaj filmov iz arhiva o prihodu Slovencev v Melbourne v letih
možem Jožetom in družino, brata Maria v Sloveniji ter sestro Marijo na Hrvaškem z družinama. MAGDALENA TOMŠIČ, rojena DIKANOVIC je umrla 29. maja 2009 v Bundoora Extended Care Centre, po dveh mesecih bolezni. Rojena je bila 05.04.1933 v vasi Kuti, blizu mesta Orijovac v Slavoniji. Poročena je bila z Tonetom Tomšičem s Knežaka in je rekla zase, da je slovenska nevesta. Rada je imela Slovenijo in Hrvaško. Pogosto je bila ob prazničnih priložnostih v gorenjski narodni noši. Rada je pomagala pri akcijah skupnosti, prodajala srečke za srečolov, več let je kuhala na počitniških letovanjih v Mt. Elizi. Rožni venec za pokojno smo molili v naši cerkvi v Kew v ponedeljek, 1. junija, ob 7.30 zvečer, v torek pa ob eni uri popoldne darovali pogrebno sveto mašo ter nato pogreb na pokopališču Keilor. Sožalje možu Tonetu, hčerki Beti in sinu Elvisu ter njunima družinama, sestrični Katici Strnak, ostalim sorodnikom in prijateljem.	p. Ciril
1956 do 1960: taborišče Bonegilla, gradnja slovenskih skupnih grobov na pokopališču v Keilorju, spomini na prva leta v Padua Hall - Baragovem domu in gradnja cerkve do leta 1968.
Dokumentacija in slikovni material iz arhiva je bil izbran tudi za slovensko razstavo v imigracijskem muzeju in pa za razstavo o taboriščih s priseljenci v Viktoriji - Bonegilla, skupno z drugimi etničnimi skupinami v Immigration Museum, Melbourne. Odkar se je Veronika Ferfolja preselila v Canberro, vodi arhiv Draga Gelt, ki se redno obrača na Veroniko kot mentorico za strokovno pomoč in nasvete.
Leta 2006 je bil pripravljen in predvajan DVD z nekaterimi filmi in fotografijami, s posnetki premišljevanja in razgovori patra Bazilija na radiu 3ZZZ in 3EA. Veliko slikovnega materiala je skeniranega in na CD-jih, pripravljenega je precej besedila; fotografije mladinskih koncertov so vse na CD-jih, kot tudi fotografije raznih kulturnih programov, dramskih prizorov in iger - od leta 2003 so dramski prizori in kulturni programi ter igre na DVD-jih, kot tudi DVD-ji praznovanja pomembnih obletnic verskega središča: 30. in 35. letnica, 50-letnica slovenskih frančiškanov v Avstraliji, blagoslov kapelice v TaPinu in 40-letnica blagoslova cerkve ter slovenski mladinski koncerti.
Vsa originalna dela - slike, skice, osnutki za ovitke Misli in risbe slikarja in arhitekta Roberta Cveta Mejača so skenirana in so na DVD-jih, pripravljena je posebna mapa z njegovimi deli. Mapa s kopijami njegovih umetniških del je bila poslana njegovi hčerki, moji sošolki Cvetki, ki živi v Adelaidi in je bila prijetno presenečena. Skenirani so tudi načrti za cerkev, razni plakati, priznanja, posterji, osnutki za Dom matere Romane in osnutki za dom Slovenskega društva Melbourne. V glavnem arhivu je do sedaj 93 A4 (38cm x 26cm x
Arhiv slovenskega misijona v Kew
15cm) škatel iz brezkislinskega materila za arhivsko hranjenje dokumentacije - kar 75 jih je uredila in pripravila Veronika Ferfolja, ostale smo uredili v zadnjih letih. Škatle vsebujejo različne dokumente, zapise, dopise, dokumentacijo raznih dogodkov, srečanj, razstav in pomembnih obiskov. Zbranih je devet A3 format škatel kaset radijskih programov in originalnih naslovnih kartic z naslovi Slovencev iz let 1960 - 1980, katere bo vnesel v računalnik Chris McKean. Letos smo dodali še vso dokumentacijo za različne skupine, ki delujejo v verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda v Kew. Marko Zitterschlager je uredil podobice iz vseh let: duhovniki - nove maše, obiski raznih duhovnikov, škofov, pomembne obletnice, zaobljube slovenskih sester, srebrne in zlate maše, pa tudi album osebnih fotografij patra Bazilija.
Pet arhivskih škatel je formata A2, za razne načrte, osnutke, skice in plakate.
Arhiv Misli je v uredništvu Misli: skeniranih je nekaj letnikov revije Misli, katere je že pred leti skenirala Silvia Žele. Vse fotografije za Misli od leta 1998 so na CD-jih, pa tudi računalniško oblikovane Misli so shranjene kot datoteke v PageMaker programu in v zadnjih letih kot InDesign datoteke. V arhivu Misli so škatle z dokumentacijo o reviji iz časa patrov Bena Korbiča in Klavdija Okorna, p. Bazilija, p. Metoda in p. Cirila. Urejujemo še fotografije, ki so bile v albumih in jih je treba preložiti v brezkislinske žepke, da bodo varno shranjene.
Arhivska soba, kjer so shranjene publikacije - urejene po letih - hrani vse številke Misli od vsega začetka od leta 1951, vse številke Ave Marie, Ognjišče, Bogoljub, Brat ogenj, Caritas, Celovški zvon, Cerkev v sedanjem svetu, Dialogi, Družina, Katoliški misijon, Mavrica, Misijonska obzorja, Pastirček, Provincial Chronicle,
Tabor, Vera in dom, Mohorjevi koledarji, Družinske pratike pa tudi knjige iz različnih področij: teologije, psihologije, sociologije, zgodovine, literature, jezika, znanosti in umetnosti.
Pater Darko je prosil za nekaj revij, pa tudi na Rafaeolovo družbo v Ljubljani smo poslali številke Misli, da so dopolnili njihov arhiv.
V arhivu publikacij je skoraj 30 albumov z brezkislinskimi žepki za fotografije - dogajanja v slovenskem misijonu v Melbournu od leta 1956 do danes, vključene so tudi fotografije iz Geelonga, St. Albansa, Morwella, Wodonge in Tasmanije. Ivan Lapuh je lani (leta 2008) vstavil veliko fotografij, Tone Brne in Marko Zitterschlager vpisujeta imena in letnice k fotografijam. Shranjene so tudi stare plošče in kasete, filmi, diapozitivi in DVD-ji skeniranih fotografij in diapozitivov iz raznih shodov, praznovanj in obiskov ter cerkvenih srečanj in kulturnih prireditev. Podpredsednik Pastoralnega sveta in član Gospodarskega sveta, Simon Grilj, presnemava video kasete na DVD-je in je do sedaj presnel že 70 kaset. Simon je uredil nekaj arhivskega materiala tudi za stalno razstavo v dvorani (maja 2009). Pripravljen je seznam arhivskega materiala z imeni oseb, ki so material arhivirale - potrebno je še veliko ur vpisovanja. Arhiviranje elektronskih zapisov je na računalniku in bo shranjeno tudi na DVD-jih - datoteke raznih programov, sestankov, načrtovanja, seznamov in zbranih podatkov.
Še veliko dela nas čaka, a vseeno bomo zadovoljni, če darujete (ali pa posodite, da skeniramo) še kakšne zanimive fotografije iz zgodovine slovenske skupnosti, osebne zapise in dokumentacijo.
Draga Gelt OAM, 25. maja 2009 voditeljica Arhiva in Kulturnega odbora v Kew, tajnica Pastoralnega sveta, voditeljica tečaja slovenskega jezika za odrasle, koordinatorka 35. slovenskega mladinskega koncerta
Arhiv slovenskih izseljenskih ročnih del. Nadaljujemo z delom, pomagajte nam!
Arhiviranje slovenskih ročnih del v Avstraliji se v letu 2009 nadaljuje. Aleksandra Čeferin in Metka Lenarčič se odpravljata na nadaljnje raziskovanje in sicer najprej v Sydney. V Slovenskem verskem in kulturnem središču v Merrylandsu bosta v soboto, 20. junija, in se bosta udeležili proslave 21. junija v klubu Triglav. Ostaneta v Sydneyju še v ponedeljek, in bo tako več priložnosti, da se srečata s sorojaki in sorojakinjami. Zbirata podatke in fotografirata izdelke.
Stopili sta že v stik s sorojaki v New South Walesu in Queenslandu. Prosili vas bi, da obvestite vse znance in znanke o tem projektu in jih nagovorite, da se oglasijo in tako pomagajo pri tem lepem delu za slovensko skupnost in našo skupno dediščino.
V Viktoriji smo to že napravili in zbrali veliko lepega gradiva. Lahko si ogledate spletno stran Slovenskega etnografskega muzeja www.rocnadela.org . Na tej prvi spletni razstavi smo zbrali izdelke dvajsetih izdelovalcev. Tudi v Viktoriji še zbiramo in poskušamo najti še tiste Slovence in Slovenke, ki se manj družijo in razstavljajo v društvih, pa so si preko let ustvarili število izdelkov, s katerimi si lepšajo svoj dom.
Prosimo, pokličite in povprašajte med svojci in prijatelji, kdo ima kaj slovenskih vezenin, kaj napletenega ali nakvačkanega, morda kaj iz lesa, kot je slovenska pručka, pisanice, keramika, nakit in podobno. Morda imate v domu prtičke, ki jih je vezla ali skvačkala vaša mama ali vaša teta. Vse take stvari nas zanimajo. Neka
gospa iz Sydneyja je povedala, da so se slovenske žene tam včasih precej ukvarjale z ročnimi deli, a zdaj jih ni več. Kako lepo, če še poiščemo to zapuščino, jo ohranimo, fotografiramo in nam tako ostane v živem spominu.
Potem pa prosim, da se javite, pokličete Marto Magajna na telefon 02 9609 6057 ali Mihelco Šušteršič - telefon 02 9416 8039 v Sydneyju. V Melbournu lahko pokličete Aleksandro Čeferin telefon 03 9544 0595, ali Metko Lenarčič telefon 03 9763 4245. To priložnost bi uporabili za to, da povabimo Slovence po vsej Avstraliji, da se oglasijo, če imajo kakšna ročna dela in sicer po elektronski pošti:
Literarni večer Polyglots 2009
Vsako leto, meseca februarja, imamo v Geelongu PAKO FESTA. To je parada, v kateri nastopajo v svojih narodnih nošah tisti narodi, ki živijo v Geelongu. Seveda smo med njimi tudi Slovenci. Letos smo imeli poleg parade tudi mnogojezični kulturni večer. Kulturni večer je bil 26. februarja v knjižnici na Pakigton Street. Na tem večeru je bila predstavljena poezija Kitajske, Litvanije, Avstralije, Slovenije, Grčije in Ukrajine. Vsaka pesem je bila najprej predstavljena v originalnem jeziku, nato pa v angleškem prevodu.
Slovenci smo predstavili pesnika Tomaža Šalamuna.
Karlo Bole je povedal o Sloveniji in njenih znamenitostih
in še kratek življenjepis pesnika Tomaža Šalamuna.
Nato je prečital njegovo pesem SPET SO TIHE
CESTE. Jenny Bole je prebrala angleški prevod
pesmi AGAIN THE ROADS ARE SILENT.
Večer so popestrili glasbeniki Clonard College String
Quarteta. Bilo je lepo in doživeto.
Organizator večera, dr. Ted Reilly, je vse nastopajoče
povabil na POLYGLOTS 2010.
Hvala gospe Aleksandri Čeferin, direktorici Inšituta
ISSV, ki je našla poezijo Tomaža Šalamuna.
Lidija Čušin, Geelong VIC
issv@thezaurus.com. Potem se lahko še naprej menimo. Slovenija ceni prizadevanja Slovencev po svetu, da ohranimo slovensko kulturno dediščino in podpirajo projekt arhiviranja ročnih del v Avstraliji.
Nam pa je kar precej do tega, da dosežemo tudi sorojake, ki živijo oddaljeni od nas; morda celo oddaljeni od drugih Slovencev, pa so s pridnimi rokami ustvarili košček Slovenije.	Aleksandra Čeferin, Melbourne VIC
PISMO IZ WOLLONGONGA
Pohvaliti hočem našega zvestega organista in pevca ANDREW-ja ŽIČKARJA. Brez njega se ne bi dalo vse tako lepo urediti v cerkvi v Figtree-ju. Iskrena hvala za vse delo, ki ga opravlja v prid vernikom, duhovniku in vsem. Naj se ohrani njegova volja in potrpežljivost. Pri petju, posebno še pri psalmih, je v veliko pomoč in orgle še glasneje zapojo. Naj se pridruži še kaj več oseb, saj jih je vedno premalo. Cerkev je mala, dobro bi bilo, da se napolni v čast Božjo. Tu dobimo moč za premagovanje težav in razočaranj našega življenja.
Omenjena je bila že nekajkrat voditeljica našega pevskega zbora v cerkvi Figtree, BARICA BRODNIK, ki se trudi tudi, da so pesmi pravilne za liturgični čas. Hvala ji za njeno požrtvovalno delo. Naj omenim (mogoče ne bo preveč), da bi se verniki kdaj srečali z njenim bratom duhovnikom tu v Figtreeju in drugod. Veliko je truda naših duhovnikov, kar je bilo že večkrat zapisano in rečeno. Iz Merrylandsa do Figtreeja je dolga pot. V cerkvi se še vedno najdejo sedeži, ki čakajo, da se kdo pridruži cerkvenemu opravilu in, da je Božje varstvo bliže vsem navzočim.
Lep pozdrav, Ivanka Žabkar.
Izlet na sneg
Od 4. do 7. maja 2009, v organizaciji Mete Lenarčič in Helene Leber iz Melbourna.
Karlo in Jenny Bole.na literarnem večeru.
Spremljalo nas je nepričakovano čudovito vreme in v veselem razpoloženju smo v zgodnjih urah odpotovali iz mestnega vrveža v naročje planin. Iz melbournške metropole so nam avtobusna okna odkrivala pogled v begajočo prometno okolico. Od poslovnega sveta je počasi zaživela letos sušna pokrajina podeželja in končno nas je prevzel pogled na 90 kilometrsko plažo Lakes Entrance ... Po krajšem premoru in okrepčilu nas je pazljivi šofer povabil pod avtobusno streho in nadaljevali smo pot proti New South Walesu.
V večernih urah so nas ponovno spremljala osušena polja do vznožja planin in pristanka v mestecu Cooma. Našli smo si zatočišče, kjer so ga našli pred pol stoletja mladi fantje evropskih držav, med njimi tudi Slovenci. Zvabila jih je nujnost za močno delavno silo - za tiste čase največji gradbeni projekt Avstralije. Ti mladeniči so postavili temelje in tudi dogradili Snowy Mountains Hydro Electric Scheme, kar je zahtevalo mnoge žrtve in izgube življenj ... Vedno
v tamkajšnjem mestnem parku nenehno plapolajo zastave tem mladim, hrabrim fantom v spomin. Ogledali smo si tudi razsežno in bogato okolje narodnega parka Mount Kosciusko z globokimi jezeri in najvišjim vrhom Avstralije, 2228m visokim Mt. Kosciouskom. Navdušilo nasježuborenje
potočkov in pogled na mnogobarvno rastlinje nad vasico Thredbo. Prvič v življenju so nekateri potniki posedli na sedežnice in se povzpeli med lesketajoče snežne vrhove. Razigranost na visoki snežni planoti s pripekajočim soncem je obudila spomine in skrite želje otroških let - postavljen je bil sneženi mož in snežne kepe so letele po zraku ali pa komu za vrat. Dodatna sladica so bile prijetne večerje v RSL klubu, tople postelje in veselo srečanje z domačini Coome, ki so nas vozili z vlakom Cooma Monaro. Ob povratku so nam ponudili zastonj skodelico kave. Dragi prijatelji - lepo je preživeti trenutek ali dva v svežem okolju in v družbi dobrih in veselih ljudi.
Helena Leber, Melbourne VIC
IZ SLOVENSKEGA KLUBA JADRAN MELBOURNE
Upokojenska balinarska sekcija pri Slovenskem klubu "Jadran" je aktivna že vrsto let. Ustanovljena je bila na pobudo gospe Slave Crooks. Gospa Slava je ta oddelek dolga leta zvesto in požrtvovalno vodila z organizacijo in postrežbo.
Gospa Anna Iskra in Marica Valenčič pa so ji bile prve pomočnice. Ko sta gospe Slava in Anna odstopili, je gospa Marica Valenčič prevzela to nalogo. Upokojenci - balinarji se srečujemo na klubskih baliniščih vsako sredo. V prijateljskih tekmah se pomerimo v svojih balinarskih sposobnostih. Eni vzamemo tekme bolj resno, drugi bolj za zabavo. Včasih pride tudi do nedolžnih prerekanj, ker pravila igre balinanja so kar komplicirana. Vse se seveda konča prijateljsko, saj igramo samo za razvedrilo. Pred začetkom tekmovanj popijemo kavo (včasih tudi z dodatkom....). Balinanje se začne približno ob 10. uri in konča ob poldne, nato smo postreženi z lahkim kosilom (obloženi kruhki, včasih toplo kuhano kosilo). Sledi kava. Kadar kateri od balinarjev praznuje rojstni dan, pa imamo še dodatne dobrote. Nekateri se kmalu poslovijo, drugi pa igrajo karte in kramljajo v prijetni družbi prijateljev. Konec koledarskega leta priredimo zaključno svečano kosilo in takrat se tudi fotografiramo. Torej, vsi zainteresirani za te vrsto rekreacijo, pridružite se nam, vljudno ste vabljeni!
V Slovenskem klubu »Jadran« smo 9. maja 2009 praznovali materinski dan. Ob dobri glasbeni skupini, številnih gostih in kratkem toda pestrem programu, smo večer preživeli nadvse veselo in prijetno. Ob samem
vhodu v dvorano sta fant in dekle, oblečena v slovensko narodno nošo, z veliko pozornostjo pripela na prsi vsem mamicam lep šopek (nagelj in rožmarin). Za otvoritev večera je predsednica kluba, gospa Romata Žetko, pozdravila goste in vsem zaželela vesel in zabaven večer.
Sledil je kulturni program, ki ga je odlično povezovala gospa Vilma Zanetič. Dve deklici, vnukinji Volkovih in Gustinčičevih, sta v angleščini lepo recitirali pesem, posvečeno mamici. Gospa Vera Brne pa je zelo čustveno recitirala v slovenščini napisano pesem 'Mama', nakar je gospa Marija Iskra prečitala črtico o materi. Sledil je nastop pevskega zbora 'Planika', ki nam leto za letom popestri
vse važne prireditve s svojim ubranim petjem. Veliko pozornost so pritegnila mlada dekleta s svojim plesom in petjem. To so bile vnukinji Fani in Petra Natlačen, Erika in Olivia ter njune prijateljice. Enkratno! Uspela je tudi črno-bela simbolika večera. Pogled na dvorano je bil veličasten. Praktično vse je bilo črno-belo, dekoracija, obleke gostov,
nakit, baloni, celo torta za 'materinski dan' itd. Pika na "I' tega večera je vsekakor bila izbira 'MATERE LETA". V tišini smo napeto čakali na to oznanilo. In končno je gospa Romana poklicala na oder gospe, katerim je pripadla ta čast. Torej matere leta kluba "Jadran" so: IVANKA SMRDELJ, MARTA ŽIBERNA in HERMINA VOLK (fotografija na strani 29). O vsaki materi leta posebej je gospa predsednica poudarila njihove posebne zasluge pri delu v klubu. Sledile so čestitke. Veselili smo se pozno v noč.	Za "Jadran" - Marija Iskra
Naj se zgodi Tvoja volja
Večkrat se spomnim ljubljanskega škofa, ki so ga v intervjuju vprašali, če misli, da so verniki boljši ljudje kot drugi. Odgovoril je: »Seveda niso boljši, samo trudijo se bolj, da bi bili Jezusu podobni.« V postnen času se je tudi naša mala skupina sestala enkrat tedensko, da smo malo poklepetali o vsakdanjih stvareh in primerjali svoje življenje z Jezusovim. Seveda vsi občudujemo Jezusa, lačnega, ponižanega, ponižnega in Bogu zvestega. Hudobec mu je obljubil ves svet, če se mu bo poklonil, Jezus pa nič. Govorimo o Jezusu, kobilicah in kamenju in angelih in hudobcu. To so stvari zunaj našega obzorja. Le zakaj bi brskali po kupčijah, ki smo jih sami delali s hudobcem. Hudobec je vedno na delu; tako kot angeli. To vse skupaj nima nobene veze z nami. Je veliko lažje spremljati Jezusa v puščavi in občudovati njegovo trdnost. Nismo krivi za hudobca. Če nam je nekaj ponujeno, zakaj bi se branili? Moramo k maši, ko zvoni. Če zamudimo priliko, se mogoče nikdar več ne vrne. Moramo izkoristiti vse možnosti. Nekje pa le čutimo puščavo in rahlo nas je strah po njej brskati.
Na splošno je najbolj lepo biti pobožen. Da si za zgled drugim. V molitvi vztrajen. Naj se zgodi Tvoja volja. Malo mi je sicer nerodno, da bi prosila za privilegije. On že ve, kam spadam. Seveda bi rada malo boljši stolček; tu in tam. Da bi mi drugi zavidali. Hudobci. Seveda bi tudi rada opozorila Boga na to, kdo si zasluži posebne usluge. Jezus je rekel: Ljubi Boga in bližnjega, pa bo vse v redu. No, ljubiti Boga ni ravno problem, saj vsi
bolj ali manj pogosto vzklikamo: O, moj Bog. Bog pomagaj! Hvala Bogu! Malo nerodno pride, ko gre za bližnjega; posebno če bližnji ni ne lep ne bogat in ne mogočen. Že samega Jezusa so skušali, kdo je najbližnji. V senci uspešnih, lepih in mogočnih se tudi nas prime malo leska. Seveda vemo, da mogočneži nimajo časa za nas, ker se sami rinejo na vrh, da bi nam od tam vladali. No, nekdo mora držati red, da ne bi bili kot izgubljene ovce brez pastirja. Vsi bolj ali manj uspešno plezamo na vrh. Prav zraven gospoda bi se dvignili; hodili bi z Jezusom, vendar mogoče ne ravno z reveži in v puščavi.
Ljudje radi povečamo razdaljo med seboj in neprimerno družbo. Povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si. V Sloveniji, na primer, so tisti na vrhu celo pogovorni jezik spremenili; govorijo o emocijah in promocijah, o empatiji in simpatiji, da ne bi vsi vedeli, da gre za čustva in sočutje in za plezanje na vrh.
Že Tomaž Akvinski je ugotovil, da v življenju ni popolne sreče, ker vedno po nečem hrepenimo (nekam plezamo) in ko to dobimo, (ko pridemo na vrh, se bojimo padca), nas je strah, da bi to izgubili. Tomaž je trdil, da je popolna ljubezen le Bog in da nam samo on lahko nudi popolno in trajno srečo. O, moj Bog!
Preden sem šla na operacijo, so mi prijatelji obljubili, da bodo molili zame. Na koncu dneva je človek res vreden samo toliko, kolikor se ga kdo spomni. Iskrena hvala vsem, ki ste se me spomnili. Hvala Bogu za prijatelje.
Cilka Žagar, Lightning Ridge NSW
Obisk ministra za Slovence po svetu preložen
Slovenci po svetu in v zamejstvu smo lahko ponosni, da smo lani ponovno dobili ministra za Slovence po svetu in zamejstvu, dr. Boštjana Žekša. Že v prvih mesecih delovanja je minister dajal za medije doma in po svetu številne odmevne izjave, kako si zamišlja sodelovanje nas, Slovencev po svetu in matično Slovenijo.
Lani pred božičnimi prazniki sem g. ministra zaprosil za izjavo za avstralske Slovence. Minister se je odzval in v dopisu nakazal, da nas je pripravljen tudi obiskati. Po nekaj mesecih se je razvila ideja o obisku ministra v Avstraliji. O ideji sem se najprej pogovarjal s patrom Cirilom Božičem in našimi diplomatskimi predstavniki, ki so zamisel podprli.
Za obisk uradnega predstavnika iz Slovenije je potrebno najti tudi pomembne dogodke. Letos sta v Avstraliji dva mejnika s pomembnimi datumi, to je 35-letnica mladinskih koncertov in 50-letnica igralske skupine v Sydneyu, peta obletnica HASA NSW in 50-letnica prihoda naših rojakov v Avstralijo. Te obletnice so sovpadale v rok, ki dovoljuje uraden obisk iz Slovenije (po predpisih RS sme pot v tujino trajati 8 dni). Datum za mladinski koncert je določen že dolgo vnaprej, torej je bilo potrebno prilagoditi drugi datum - prireditev v Sydneyu. Prijazne predstavnice HASA
Spoštovani avstralski Slovenci, dragi rojaki!
Kot novopečeni minister sem vas ob koncu lanskega leta nagovoril in vam izrazil svoje najlepše želje ob božičnih praznikih in novem letu ter poudaril svojo željo, da bi vas v bližnji prihodnosti obiskal v Avstraliji. Kmalu potem so se začeli konkretni dogovori o obisku, do katerega naj bi prišlo oktobra letos in med katerim naj bi jaz obiskal glavne centre avstralskih Slovencev.
To pot vam pišem z obžalovanjem in razočaranjem, ker je prišlo potem, ko je bil celoten program obiska z vašim aktivnim sodelovanjem že pripravljen in usklajen, zaradi naših domačih, slovenskih razmer trenutno odpovedan in preložen na naslednje leto. Gre za to, da je zaradi finančne in gospodarske krize, ki je prizadela Slovenijo bolj kot smo pričakovali, moralo priti do zmanjšanja celotnega
NSW so spremenile datum prireditve, da zadostimo pravilom. Tako je bilo narejeno ogrodje poti. Pričelo se je usklajevanje s predsedniki društev in organizacij v Melbournu, Sydneyu, Brisbanu, Perthu in Adelaidi za skupne sestanke z ministrom. Zahvaliti se moram vsem, ki so sodelovali in pristali na pogoje, da smo uskladili čase srečanj in predstavitev, saj vemo, da je čas potovanj po Avstraliji sovražnik hitrega prehajanja iz enega kraja v drugi.
Ko je bil program sestavljen, sem poklical ministra dr. Žekša, ki je predstavljen program sprejel in potrdil obisk v avstralski Sloveniji v oktobru 2009. Po ministrovi potrditvi so se pričele priprave za čim boljšo predstavitev našega delovanja, od urejanja arhivov do usklajevanja prireditev za našega predstavnika RS. Žal je tudi Slovenijo dosegla svetovna kriza, ki pomeni za vse vlade varčevanje. Minister dr. Boštjan Žekš vam, dragi avstralski Slovenci, v svojem pismu razlaga, kaj je privedlo do odločitve o preložitvi obiska. Vsem, ki ste sodelovali pri pripravi ministrovega obiska, se zahvaljujem in upam, da bomo v naslednjem letu lahko akcijo ponovili, vendar takrat uspešno.
Florjan Auser Član Sveta za Slovence po svetu pri Vladi Republike Slovenije
državnega proračuna in v okviru tega tudi do zmanjšanja proračuna Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob tem smo se odločili, da ne bi bilo primerno zmanjševati podporo, ki jo Urad daje za dejavnosti Slovencev v tujini. Zato je bilo celotno zmanjšanje po mojem mnenju bolje prenesti na stroške Urada in na aktivnosti v Sloveniji. Med temi stroški so tudi stroški potovanj, ki jih je bilo potrebno drastično omejiti. Zato smo morali z mojim velikim obžalovanjem skleniti, da se obisk v Avstraliji prenese v naslednje leto. Vsem vam, ki ste sodelovali pri pripravi obiska, se opravičujem in vas prosim za razumevanje ter se vam najlepše zahvaljujem! Z upanjem, da se vidimo naslednje leto v Avstraliji, vas lepo pozdravljam.
Boštjan Žekš minister za Slovence v zamejstvu in po svetu
Pismo ministra dr. Boštjana Žekša
ZANIMIVO POTOVANJE PO KITAJSKI
od 12. do 23. maja 2009
Pojavila se je priložnost, da se podam na Kitajsko. Prvotno malce zadržana, vendar, ker si je želel videti ta del sveta moj mož Lojze, sem pristala na to potovanje tudi jaz. Bila sem v dvomu, kaj naj pričakujem. Kako bo s hrano, s čistočo, kakšno je okolje? Ob koncu 12 dnevnega potovanja sem prijetno presenečena ter srečna, da sem šla.
Stanko Prosenak je pripravil program za potovanje in v štirih dneh imel 46 prijav. Ostalo je kar precej razočaranih, ker ni bilo več mesta. Še nobeden od prijavljenih ni bil nikoli na Kitajski. Spraševali smo eden drugega, kaj misli, kako bo? Na pot smo se podali v torek zjutraj, 12. maja 2009. Imeli smo šest ur zamude zaradi okvare letala. V Melbourne so morali pripeljati novi del iz Sydneya, da so lahko letalo popravili. Nekatere je to nekoliko vznemirilo, češ, kako bo s poletom. Ali bomo varno prispeli na cilj? Na letališču smo dobili listke za hrano in pijačo, da smo lažje čakali. Končno je bilo letalo pripravljeno za polet. Posadka je bila nekoliko zadržana, kot da bi se bali nasmejati, vendar so bili kar prijazni. Polet do Shanghaija je trajal deset ur in pol. Tja smo prispeli ob polnoči in bili edini potniki na tem velikem letališču. Morali smo seveda skozi mejno kontrolo, se malo sprehodili in nato nadaljevali skoraj dve urni polet (1100km) do Beijinga, največjega letališča na svetu. Naravno je, da smo bili malo utrujeni. Vsako čakanje je nestrpno, polet pa že sam naporen in terja svoje. Na letališču nas je pričakal Richard, prijazen domačin z dobrim znanjem angleščine. On je bil z nami ves čas, do zadnjega dne. Avtobus nas je zapeljal v lep Tiantan Hotel, z lepo urejenimi, prostornimi sobami. Po nekaj urnem oddihu in obilnem zajtrku v krasni restavraciji, se je odvijal pred nami nov skrivnosten svet. Kitajska meri 9 572 900 kvadratnih kilometrov in ima le
14% rodovitne zemlje, vendar po nekod imajo trikrat na leto pridelek. Ima zelo staro zgodovino, tisoče let pred našim štetjem. Prebivalstvo šteje 1,3 milijarde ljudi - eno petino svetovnega prebivalstva. Kitajščina je obupno težak jezik za Evropejce. Ni in se ni dalo zapomniti besed. Samo malo drugačen naglas in beseda pomeni popolnoma nekaj drugega.
Olimpijsko mesto Beijing ima 13 milijonov prebivalcev ter zgodovino 8 dinastij. Krasno, lepo urejeno mesto. Ob cestah sami vrtovi in grmičevje. Neverjetno lepe so stolpnice. Čisto mesto z lepo speljanimi cestami. Promet pa neverjeten: avtomobili, motorji, kolesa, pešci,....obupno. Vozijo vse križem, vendar nesreč je zelo malo, nobenega besnenja! Videli smo le dve manjši nesreči. Neverjetno. Da voziš po Kitajski, je bolj pomemben pogum kot spretnost. Mesto se zelo hitro razvija od leta 1970 naprej se življenjski standard in skrb za okolje zboljšujeta. Tovarne so preselili iz mesta, namesto premoga uporabljajo elektriko in plin. Nakup stanovanj je drag, približno 3000 avstralskih dolarjev stane kvadratni meter, vendar zemlja ostane last države. Mesečni zaslužek je v povprečju AUD 1000. Vsa večja podjetja so v lasti države, dovoljena so manjša in srednje velika privatna podjetna, zato ima oblast veliko denarja in ravna z njim, kot želi in zna. Veliko je tudi korupcije. Do leta 1949 je največ ljudi živelo in se ukvarjalo z kmetijstvom. Danes živi 40% prebivalstva v mestih, ostali pa na kmetijah.
Ogledali smo si velikansko palačo Forbidden City, zgrajena v letih 1406 - 1420. Ta vsebuje 800 posameznih stavb in 9999 sob s pozlačenimi strehami. Seznanili smo se z zgodovino in načinom življenja tukaj
živečih cesarjev. Ustavili smo se na velikanskem Tiananmen Square, kjer smo pomislili na tragedijo leta 1989, o kateri Kitajci ne govorijo radi. Ogledali smo si kraj grobnic iz Ming dinastije. Obiskali smo tovarno žada in se tam znebili kar nekaj denarja. Z rikšajem (rickshaw) smo se zapeljali v stari del mesta - Hutong. Obiskali smo tovarno, kjer izdelujejo drage bakrene vaze in druge izdelke. Doživeli smo odlično speljan koncert in spretnost Kung Fu-ja. Prodajalci so vse povsod in precej vsiljivi, neprestano so za hrbtom, da kaj prodajo. Še bolj pa po ulicah; kar rinejo v tebe. Obvezno je, da znaš barantati, tudi do ene petine prvotne cene.
Sledila je pot do čudovitega Kitajskega zidu. Le kako so ga gradili? Komaj sedaj se zavedam in čudim se težavnim naporom ljudi, ki so to gradili. Koliko človeških žrtev, kakšna zagnanost človeške ambicije in sile. Neverjetno. Prehodili smo le majhen delček te ogromne konstrukcije, sicer se vzpeli gor v strmi breg, zasopihani in obliti od znoja. Neki tujec me je v šali vprašal, zakaj pa nebi vzela dvigala? Malo sem pomislila, kaj naj odgovorim, nato pa dejala: Ne, želim peš gor v čast vsem tistim, ki so med gradnjo izgubili svoja življenja. Pogledal me je in odgovoril: Prav imaš! Na nekem kraju smo se lahko fotografirali in dobili spričevalo v obliki kartice s sliko, da smo res prispeli do cilja. Ni mi znano, koliko stopnic je bilo - bilo jih je veliko in vsaka svoje višine, da je pohod bil še težji in bolj naporen. Ne, ni vsem uspelo, a na zidu so pa le bili. Kot vedno neka nezgoda, ravno pred zidom mi je odpovedala baterija na fotoaparatu, tako, da sem ostala brez dokaza in morala nadlegovati: A bi me slikali, da sem res tukaj? Seveda ni bilo problema. Taki in podobni pohodi so pospešili in okrepili tudi naš apetit. Hrana je bila Kitajska, vendar obilna in okusna vse povsod. Tudi s palčkami smo se učili jesti in navadili piti zeleni čaj.
Zid je tisoče kilometrov dolg, opremljen s številnimi stolpi. Je povprečno 16 metrov visok in 5 do 8 metrov širok, sicer največja obrambna gradnja na svetu, da bi varovala Kitajsko pred napadi sovražnika. Svoj pečat so skozi stoletja gradnje dodajali različni cesarji ali dinastije. Od leta 1987 spada ta zid pod UNESCO kulturno svetovno dediščino. Privabi vedno več turistov iz vsega sveta.
Imajo veliko svetišč ali templjev. Enega takega smo si ogledali v središču ogromnega parka, 273 hektarjev, Temple of Heaven. Mogočna zgradba iz preteklosti. V parku je veliko aktivnosti. Tukaj se v ranih jutranjih urah zbirajo upokojenci in se sprehajajo, telovadijo, igrajo badminton, karte, plešejo, pojejo, itd...., nato se vrnejo domov in zaužijejo zajtrk. Zelo zanimivo je to videti. Sledil je obisk olimpijskih objektov in podali smo se v notranjost ter obujali spomine na dogajanja zadnje olimpijade. Ogled
poletne palače - Summer Palace, zgrajene pred 800 leti. Spet obilno kosilo, tik ob restavraciji pa prikaz, kako pridelujejo bisere in poleg seveda trgovina istega nakita. Spet smo se znebili nekaj denarja! Take trgovine so namerno tako postavljene. Čakajo na turiste in kot belci izstopamo.
Med vožnjo do palače je bilo mogoče videti tudi, kako živijo navadni delavci, prebivalci. Revne hišice, neurejene ceste, odpadki. Tukaj ni bilo
nobenega, da bi pobiral odpadke kot v mestu. Popolnoma drugačno življenje. Ob izstopu iz avtobusa je na vsakem koraku nekdo vsiljeval robo. Spet barantaj.
Peti dan in že zapuščamo Beijing. Poletimo v 1046 km oddaljeni Xian, v starodavno prestolnico Kitajske. Starejše mesto, ponovno veliko stolnic. Zelo veliko gradijo, precej zgradb podirajo. Ko sem vprašala zakaj, mi je vodič odgovoril, da je bilo veliko teh zgradb zgrajenih brez dovoljenja, druge pa podirajo zaradi gradnje novih cest. Tukaj je videti veliko več siromaštva in neurejenosti. Ogledali smo si 600 let star mestni zid, obrambno trdnjavo, dolg 13,5 km in se malo po njem sprehodili. Zgrajen je iz opeke; malta je iz lepljivega riža in kiwijevega soka. Širok je več metrov. Ogledali smo si Wild Goose Pagoda in kar precej zgodovine menihov in drugih znamenitosti. Zvečer pa odlična večerja in koncert, sicer plesi in petje iz časa Tang dinastije. Nepopisno lep koncert!
Naslednji dan je sledil obisk tovarne keramike, kjer še danes izdelujejo predmete na način kot pred dva tisoč leti, ko so izdelovali keramične vojake, konje, orodje in drugo za Qin Shi Huang grobnico - 210 let pred našim štetjem. Ostanke so odkrili še le leta 1974, ko je neki kmet želel skopati studenec in je naletel na ostanke. Ta muzej, na originalnem mestu, meri 20 hektarjev. Še vedno nadaljujejo z odkritjem tega bogastva, sodelujejo arheologi iz številnih držav. Nekateri predmeti so precej polomljeni in jih morajo restavrirati. V Banpo muzeju smo videli ostanke 6 000 let stare neolitske vasi. Sledil je spet polet naprej do krasnega, modernega mesta Hangzhou ob West Lake jezeru. To je eno najlepših in najbogatejših mest na Kitajskem, znano po romantični zgodbi, slični kot Romeo in Julija v Veroni. S čolnom smo se vozili po jezeru, ki nas je nekoliko spominjalo na Bled, vendar je bila voda videti veliko bolj umazana. Krasno zeleno okolje, lepe promenade, očitno vode tukaj ne primanjkuje. Lepi parki in spet veliko cvetja. Mesto šteje 5 milijonov prebivalcev, center mesta 1,5 milijona. To mesto se zelo hitro širi in postaja vedno bolj pomembno.
Ustavili smo se na plantaži zelenega čaja. Najbogatejša vas na Kitajskem. Ogledali smo si nasad, bili seznanjeni z načinom obiranja čaja, sušenjem ter kako pravilno pripraviti čaj za užitek in dobro zdravje. Vsi si želimo izboljšati zdravje, zato smo tudi kupili kar nekaj tega čaja, nato pa stiskali zobe, ali nam ga bodo pustili nesti skozi carino ali ne. Nobene težave. Sledil je spet zanimiv koncert o starodavnem času, nato pa obilna večerja.
Naslednji dan je sledila vožnja z avtobusom do 1300 let starega mesta Wuzhen, mesta na vodi, znano kot Benetke na Vzhodu. Videli smo, kako kuhajo svojevrsten alkohol iz riža, podobno kot mi 'šnops'. Reke, kamniti mostovi, hiše ob vodi, kjer je neka žena prala v tej vodi, drugod se je sušila roba, na ogled vsem turistom. Tukaj živijo v glavnem starejši ljudje. Nadaljevali smo pot za Suzhou, kjer smo obiskali tovarno svile, modno revijo, nato pa, naravno, tudi trgovino svilenih oblačil. Moram priznati, da sem bila prizadeta. Kitajci so majhni ljudje in pozabijo, da obstajamo tudi večji in močnejši. Vse mi je bilo premajhno, da se tudi denarja nisem mogla znebiti. Kakšna škoda, pa zato drugi malo več. Na Kitajskem imajo velik pridelek svile. Ogledali smo si še Tiger Hill in druge znamenitosti tega kraja. Vsepovsod je veliko zgodovine, veliko pozornosti na preteklost. Veliko zgodovinskih predmetov je bilo na Kitajskem uničenih v času kulturne revolucije. Uničevali so jih tako imenovani Red Guards.
Že smo v mestu Shanghai, osemnajst milijonskem mestu ob morju. Krasno novejše mesto, ki postaja vse bolj pomembno kot finančni center v primerjavi z New Yorkom. Ogromne stolpnice do kamor nese pogled.
Izredne avtoceste, pet nadstropne, vmes pa še cesta za pešce. Nepopisno, če ne vidiš osebno. Avstralija se lahko na tem področju od njih veliko nauči. Mi še ene poštene avtoceste nismo sposobni zgraditi v Melbournu, da bi olajšali promet! Ponovno veliko cvetja, lepo urejeno okolje. To mesto moraš videti, da verjameš. Tukaj živi kar nekaj Američanov, Nemcev in drugih belcev. Je znano kot svetovljansko mesto. Sledila je večerja v Holiday Inn hotelu, v prvovrstni restavraciji, kjer smo si lahko privoščili - po želji, pravo evropsko hrano! Edino to vrstno na celotnem potovanju. Osebno si bom zapomnila to večerjo, ne zaradi govejega zrezka (steak), najbolj zato, ker je tukaj stala majhna steklenica piva $A 9.00, kava ali dodatni čaj pa $A 7.50. No ja, smo pač turisti.
Predzadnji dan našega potovanja: Vožnja po mestu in ogled mesta. Ogled in sprehod po francoskem delu mesta. Vožnja skozi predor, ogled znamenitega stolpa, koncert akrobatov, večerna vožnja z ladjo po reki in pogled na razsvetljeno mesto Shanghai kot iz pravljične dežele - kako se mesto preoblikuje ob prižganih lučeh. Poseben in svojevrsten čar. Lepo in zanimivo mesto čez dan, čudovito in očarljivo po noči. Zjutraj je na vrsti pakiranje kovčkov. Nabralo se je kar nekaj robe. Po zajtrku še nekaj ur za nakupovanje in pozno kosilo, nato pa vožnja z magnetičnim vlakom do letališča - najhitrejši vlak na svetu. Dosegel je hitrost 431 km na uro, zmožen je doseči čez 700 km na uro, vendar zaradi varnosti ni dovoljeno. Na letališču nismo imeli nobenih pripetljajev zaradi prtljage, kljub temu, da so nekateri imeli veliko čez dovoljeno težo. Nočni polet proti Melbournu je bil precej utrudljiv, saj smo bili utrujeni že od pohajanja. Veseli smo bili nad srečno vrnitvijo. Božji
blagoslov, ki nam ga je pred odhodom podelil pater Ciril, nas je ves čas spremljal in smo se vsi srečno vrnili na svoje domove. Hvala Bogu, ni bilo kake nesreče, vse pa spet ne sme in ne more iti gladko. Kitajska ima največjo vojaško silo na svetu - dva in pol milijona poklicnih vojakov in še prostovoljne vojake, katerim je po končanem roku omogočena zaposlitev. Brezposelni ne dobijo socialnega varstva, zato pa imajo zaposlene ljudi, ki izvršujejo za nas še tako nepomembne opravke, kot je pometanje ulic z metlo, pobiranje čikov in podobno. Ob cestah je bilo videti kar nekaj delavcev s krampom in lopato - da je čim več ljudi zaposlenih; ne glede na to, kaj opravljajo, saj je delavna sila zelo poceni. Nezaposlene vzdržujejo starši ali obratno. Na Kitajskem starši vzdržujejo otroka, mu omogočijo čim boljši študij, zaposlitev, nato pa otrok skrbi za starše. Več generacij živi v enem stanovanju. Družine imajo od leta 1978 lahko le enega otroka, razen manjšin, kot so to muslimani - ti so opravičeni do dveh otrok. Šolska doba je obvezna 9 let, nadalje pa je odvisno od posameznika, sicer pa Kitajci zelo cenijo in si prizadevajo, da dosežejo čim višjo izobrazbo. Danes se morajo vsi učiti angleški jezik, da bodo lažje komunicirali s svetom in tako širili trgovino. Cena bencina je enaka ceni v Avstraliji in menijo, da je to poceni. Kitajci so ponosni na svoj narod, zavedni in vztrajni. Tudi pri njih postaja vedno večja razlika med revnimi in bogatimi. Diktatura je za enkrat edini sistem, da lahko drži narod pod kontrolo. Na ulicah ne vidiš 'propalic', mladine z dolgimi lasmi, raztrganimi oblačili. Vsi so dostojno oblečeni in temu primerno je obnašanje. Ni videti grafitov. Stroge kazni preprečujejo kriminal. Po besedah našega vodiča oblast počasi popušča, vendar le do neke mere.
Potovanje je bilo zanimivo in spet odlično organizirano. Hvala Stanku Prosenaku za še eno odlično potovanje in lepo speljan program. Krasni hoteli, odlična in obilna hrana - dnevno trije obroki, številni koncerti ter prijetna družba. Hvala vsem in vsakemu za prijaznost. Kitajska nas je navd ušila!	Anica Markič, Melbourne VIC
What an exciting time we had in China!
From the awesome experience of walking The Great Wall in Beijing, to viewing an archaeological pit of an ancient army of life-size Terracotta Warriors discovered in Xian in 1974, these warriors (over 2000 years old) were constructed to protect an emperor in his after life.
We visited the beautiful gardens and temples of the Forbidden City, lakes
of Hangzhou, a water village in Wuzhen named "Little Venice" and a Silk Factory in Suzhou, all on our way to a modern Shanghai. We saw spectacular stage productions and an acrobatic show, along with an evening river cruise to view Shanghai's beautiful city night lights - comparable to New York. Bustling street markets and vendors galore taught us the art of bargaining. I think everyone scored 'genuine copies' of Rolex watches at totally 'bargain prices'.
Our adventure came complete with banquets for breakfast, lunch and dinner, beautiful hotels and great company. We finished our journey on the magnetic levitating Maglev Train from Shanghai to the airport 30 km away - at 431 km per hour it only took 5 minutes to get there. What a way to finish our holiday! Thank you to Stan and Mary for organising such a wonderful trip. Truly unforgettable!
Simone & Cathy (nee Zagorc) - the 2 Sisters!
PONOVITEV POTOVANJA NA KITAJSKO
Odmev na potovanje po Kitajski je nadvse pozitiven. Precej Slovencev vprašuje, če je mogoče turo ponoviti. Rojake želimo obvestiti, da se potovanje da ponoviti le v primeru, če je zadostno število potnikov. Primeren čas za ponovitev potovanja na Kitajsko bi bil nekje v drugi polovici oktobra 2009. Za ponovitev potovanja potrebujemo najmanj 36 potnikov.
Za vse nadaljnje podrobnosti pokličite na telefon 03 98761360 ali mobitel 0421 043906.
Stanko Prosenak, Melbourne VIC organizator potovanja
Izpod Triglava
Tone Gorjup
SKRB CERKVE ZA UBOGE.
Gospodarsko krizo že nekaj časa občutimo tudi v Sloveniji. Čeprav so njene posledice vidne na različnih področjih, je najbolj opazna v primeru propada določenega podjetja, ko delavci čez noč ostanejo na cesti. Število brezposelnih se je od menjave vlade novembra lani povečalo kar za tretjino. Zato je predsednik Slovenske Karitas škof Marjan Turnšek duhovnike in njihove najožje sodelavce povabil k premisleku ob svetovni gospodarski krizi. Kot je zapisal, smo v času gospodarske recesije, za katero ne vemo, kako dolgo bo trajala, gotovo pa je, da bo prizadela številne ljudi, ki je sami niso zakrivili, posledice pa bodo čutile tudi župnije in duhovniki. Zato je prav, da smo na ta pojav pozorni, ga spremljamo in ustrezno ukrepamo. Karitas bo dogajanje spremljala na vseh nivojih in se po svojih močeh odzivala z vsakovrstno pomočjo. Vprašanja, ki jih svetovna gospodarska in finančna kriza odpira, so mnogo širša in se dotikajo potrošniških in pridobitniških temeljev sodobne družbe, ki so omogočili in proizvedli nastalo krizo in so v nasprotju z evangeljskimi vrednotami. Škof zato duhovnike opozarja, naj bodo pri oznanjevanju pozorni, da recesija ne bo postala glavna tema njihovih nagovorov - saj bi tako širili le malodušje - vendar pa naj o novo nastalem položaju vernike jasno opozorijo. Čas krize je namreč primeren za krščansko oznanilo o nujnosti solidarnosti med ljudmi, saj je Bog sam postal solidaren z nami. Duhovniki naj spodbudijo delo župnijskih Karitas. V župnijah, kjer še ne deluje, je sedaj primeren čas za ustanovitev. Ker je dobrodelnih akcij vedno več, naj duhovniki vernike primerno in vztrajno vabijo k različnim oblikam darovanja za tiste, ki
so v stiski. Če je potrebno, se v župniji lahko organizira zbiranje pridelkov in drugih stvari za socialno ogrožene. Tistim, ki se znajdejo v stiski, je treba pravočasno posredovati informacije, kam naj se v primeru potrebe obrnejo. V primeru množičnih odpuščanj, povečane brezposelnosti in daljšega neizplačevanja plač, naj se v organiziranje pomoči vključi tudi Škofijsko Karitas. Škof v nadaljevanju duhovnikom svetuje, naj načrtovane obnove ali gradnje prilagodijo nastalim razmeram in naj bodo previdni pri zadolževanju. Nazadnje jih povabi, naj tudi sami darujejo za ljudi v pomanjkanju in se solidarizirajo z duhovniki na manjših ali gmotno slabo stoječih župnijah.
VEČER KRŠČANSKIH IZROČIL.
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je bil na predvečer njenega praznika, 23. maja, že 33. večer slovenskih krščanskih izročil. Pri praznovanju so se zbrali tudi sodelavci in prijatelji Radia Ognjišče, saj je Marija Pomagaj zavetnica prvega katoliškega radija v Sloveniji, ki letos obhaja 15-letnico delovanja. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je v nagovoru po evangeliju spomnil na Marijino prisotnost v zgodovini našega naroda. Tako, kot že vrsto let, je Radio Ognjišče neposredno prenašal mašo in pete litanije med procesijo z milostno podobo. Na ta način se večeru lahko pridružijo verniki po Sloveniji, v zamejstvu in po svetu, saj rojaki prenos lahko spremljajo tudi prek satelita in svetovnega spleta. Na Brezjah je bilo slovesno tudi na sam praznik Marije Pomagaj, saj je bila tam dopoldne zlata maša nekdanjega apostolskega nuncija v Sloveniji nadškofa Edmonda Farhata.
ROMANJE GORIC NA SVETO GORO.
Predzadnjo nedeljo v maju so se v Marijini baziliki na Sveti Gori zbrali romarji iz Nove Gorice in Gorice. Ker je vsakoletno romanje že pred časom preraslo v srečanje dveh sosednjih škofij, sta ga vodila koprski škof Metod Pirih in goriški nadškof Dino De Antoni. Bogoslužje je potekalo v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku, prepeval pa je cerkveni mešani zbor iz Šempasa. Nadškof De Antoni je na začetku maše spomnil na apostola Pavla, ki je prinašal veselo oznanilo vsem narodom, hkrati pa je bil ponosen na to, da je Jud. Tako je tudi za nas pomembno, da z veseljem pripadamo svojemu narodu, a brez manjvrednostnih ali večvrednostnih kompleksov. Škof Pirih pa je na začetku pridige spomnil, da mineva 470 let, odkar je nebeška Mati pastirici Urški Ferligojevi naročila, naj ji verni ljudje na tem kraju zidajo cerkev. Zbrane je povabil, naj Mariji zaupajo vse svoje življenjske stiske in tegobe. Marijino poslanstvo je namreč poslanstvo upanja za vse ljudi našega časa, ne glede na to, kateri državi ali narodu pripadamo. Po maši so zbrani odšli v sprevodu do spravnega znamenja na severni strani bazilike in tam zmolili za vse, ki živijo na tem koščku zemlje pod varstvom Svetogorske Kraljice; spomnili so se tudi padlih v nasprotnih vojaških taborih, žrtev ideoloških strasti in maščevanj, pozabljenih in vseh rajnih. PET LET SLOVENIJE V EVROPSKI ZVEZI. Slovenija je o 1. maja 2004 članica Evropske zveze. Njen vstop v družino evropskih narodov je deset mesecev pred tem na referendumu podprlo skoraj 90 odstotkov volivcev. Slovenija je z vstopom to povezavo del svoje suverenosti prenesla na njene ustanove, obenem se je preko svojih predstavnikov vključila v njihovo delovanje in postopke sprejemanja odločitev. Članstvo naše države v Evropski zvezi obenem vpliva na financiranje in proračun povezave. Med drugim imamo Slovenci enega komisarja in sedem poslancev v Evropskem parlamentu. Njihov mandat se izteka, saj so v vseh državah članicah prvi teden v juniju potekale volitve v Evropski parlament. Z novo sestavo pa bomo na evropski ravni dobili tudi nove komisarje iz vsake države članice po enega. Volitve so nadvse pomembne za Novo Slovenijo, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah izpadla iz državnega zbora in s tem izgubila velik del vpliva v domačem političnem prostoru. K sodelovanju na evropskih volitvah so v posebnem pismu povabili tudi slovenski škofje. V njem so med drugim zapisali: Katoliška Cerkev podpira Evropsko zvezo kot načrt upanja za vse njene državljane. Celo v času negotovosti zaradi svetovne finančne in gospodarske krize se je Evropske unija izkazala kot zavetje, ki se trudi ohranjati stabilnost in solidarnost med svojimi članicami. Z udeležbo na volitvah v Evropski parlament imamo vsi državljani možnost, da prispevamo k razvoju in izboljšanju položaja v Evropski uniji. Vsak katoličan ima
ne samo pravico, temveč tudi odgovornost in dolžnost, da se dejavno zavzame za skupni evropski načrt s tem, da odgovorno uporabi svojo volilno pravico. Več o poteku volitev in kdo bo v novem petletnem mandatu zastopal Slovenijo v Bruslju pa v prihodnji številki Misli. RADOVAN ŽERJAV NOVI PREDSEDNIK SLS. Slovenska ljudska stranka je sredi meseca maja na volilnem kongresu v Krškem dobila novega predsednika. To mesto je zasedel Radovan Žerjav, prometni minister v prejšnji Janševi vladi, doma iz Prekmurja. Ob izvolitvi za predsednika je napovedal, da se bo stranka vrnila h kmečkim koreninam, obenem pa bo ostala tudi za druge sloje prebivalstva. Žerjav se zaveda, da brez korenitih sprememb ni mogoče obrniti krivulje, ki je od leta 1996 stranko pripeljala z dvajsetih na pet odstotkov podpore volivcev. Delegati in delegatke so na kongresu sprejeli več resolucij. Med drugim so z njimi povedali, kakšno Slovensko ljudsko stranko si želijo. V drugi so se dotaknili finančne in gospodarske krize; tretjo pa so namenili vprašanju meje s Hrvaško. SLOVENIJA ZMORE VEČ - KONGES SDS. Na dan Evrope je v Ljubljani potekal kongres Slovenske demokratske stranke, na kateri je bil za predsednika znova izvoljen Janez Janša. Slednji je bil v svojem nagovoru kritičen do odzivanja vlade na gospodarsko in finančno krizo. Prepričan je namreč, da bi bilo Slovenijo mogoče voditi bistveno bolje. Glede državne pomoči podjetjem je prepričan, da jim je treba pomagati z ekonomsko-razvojnimi in ne socialnimi ukrepi. Poleg tega je predstavil predlog desetih ustavnih sprememb, ki jih bo stranka predlagala, če v državnem zboru zbere dovolj glasov. Te se nanašajo na prenovo sodstva, kjer naj bi razmislili o ustreznosti doživljenjskega mandata sodnikov. Po njegovem je treba z ustavo zaščititi tudi referendumske odločitve ljudstva, preprečiti možnost oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča in poenostaviti način imenovanja vlade. V sklepnem nastopu je stari oziroma novi predsednik Janez Janša kongres označil kot največji in najbolj vsebinski doslej. SLOVENSKO-HRVAŠKA MEJA. Reševanje mejnega spora s Hrvaško se tudi po posredovanju Evropske komisije, ki je decembra lani predlagala tristranske pogovore o tej temi, ne premakne z mrtve točke. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je konec aprila državama predstavil nov predlog za način reševanja vprašanja meje med državama in sprostitev hrvaških pristopnih pogajanj z Brusljem. Medtem, ko so bili prejšnji predlogi dokaj uravnoteženi, je zadnji predlog že na prvi pogled tak, kot da bi ga sestavljali v Zagrebu in ne v Bruslju. Zato je Hrvaška kmalu sporočila, da predlog podpira in dodala, da je to dokončen predlog, ki ga Slovenija in Hrvaška ne moreta več spreminjati. Slovenija si je vzela za premislek več časa in zatem z velikim političnim soglasjem poslala evropskemu komisarju več pripomb. Hrvaška jih je že vnaprej
zavrnila, v Bruslju pa so odgovor Ljubljane pozdravili in napovedali, da ga bodo preučili. Slovenija vztraja pri tem, da je imela in ima prost dostop do odprtega morja, da se ob morebitni arbitraži rešujeta meja na kopnem in na morju v enem paketu ter da se pri tem upošteva tudi načelo pravičnosti. Poleg tega Slovenija vztraja pri stanju na dan 25. junija 1991, ko je slovenska policija nadzirala celoten Piranski zaliv in tudi dele ob meji, ki si jih je pozneje začela prilaščati Hrvaška. PEDIATRIČNA KLINIKA.
Po veliki noči sta sedanji minister za zdravje in direktorica kliničnega centra v Ljubljani podpisala pogodbo o prevzemu nove zgradbe Pediatrične klinike v upravljanje. Stara otroška bolnišnica na Vrazovem trgu, je bila že pred desetletji zastarela in premajhna, zato so o gradnji nove resneje začeli razmišljati takoj po osamosvojitvi Slovenije. Sklep o gradnji nove pediatrije je državni zbor sprejel leta 1996, neposredne priprave nanjo pa so se začele že prej. Skladno s tem naj bi država zagotovila velik del potrebnih sredstev za gradnjo, ta pa naj bi bila končana do leta 2001. Sledili so številni zapleti, po katerih se je gradnja s štirih let podaljšala na dvanajst. Temu primerno so narasli tudi stroški gradnje. Pri zbiranju sredstev za gradnjo pediatrične klinike so sodelovali tudi rojaki po svetu. (V Avstraliji se gotovo spomnite zbiranja koal za Pediatrično kliniko davnega leta 1996!) Nova klinika je zdaj zgrajena in opremljena. Meri 24.000 kvadratnih metrov površine, ima šest nadstropij, 90 bolniških sob in 250 postelj za otroke.
LETEČI ČLOVEK STANKO BLOUDEK.
V Tehniškem muzeju v Bistri so konec aprila odprli razstavo o življenju in delu Stanka Bloudka, ki je umrl pred petdesetimi leti. Slovenci ga poznamo predvsem kot graditelja športnih objektov. V Planici je skonstruiral in zgradil prvo smučarsko skakalnico velikanko na svetu. Manj znano pa je, da je bil poleg tega letalski pionir, izumitelj in vsestranski športnik. Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji. V Pragi je študiral slikarstvo, zatem pa se je preusmeril na strojništvo. Že od leta 1906 je izdeloval letalske modele, načrtoval helikopter in naredil načrt za prvi slovenski avtomobil, ki so ga leta 1934 izdelali v njegovi delavnici Avtomontaža. Zaslužen je za razvoj nogometa, atletike... Po letu 1932 se je posvetil predvsem načrtovanju smučarskih skakalnic pri nas v Planici, pa tudi v Avstriji, Nemčiji in drugod. V letih 1948 - 1959 je bil član mednarodnega olimpijskega komiteja. Umrl pa je 26. novembra 1959 v Ljubljani. Do te obletnice bo razstava na ogled v Bistri, zatem pa jo bodo prestavili še v njegovo rojstno Idrijo.
Peter J. Česnik - ustanovitveni član in
podpredsednik ZARES in kandidat za evropskega poslanca
Rojen je bil 11.1.1945 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Lučanih pri Čačku in v Gornjih Desklah v dolini Soče. Gimnazijo je obiskoval in dokončal v Ljubljani. V drugem letniku Ekonomske Fakultete v Ljubljani se je leta 1966 odločil za izselitev v Avstralijo, kamor je prišel 1967, star 22 let.
Po prihodu v Avstralijo je v prvih dveh letih delal v različnih zaposlitvah - zavarovalništvo, trženje, smučanje, vendar ga je vleklo v letalstvo - že od malih nog. Po šolanju za kontrolorja letov se je specializiral v letalski meteorologiji in navigaciji. Kariero je nadaljeval v letalski družbi QANTAS - Australian Airlines (1971). Pri tej svetovno znani letalski družbi je napredoval skozi obdobje 32 let. Leta 2002 se je kot višji kontrolor flote v tem podjetju tudi upokojil. Po upokojitvi se je vrnil v rodno Slovenijo.
V Avstraliji je v podjetju, kjer je delal, opravljal tudi funkcijo sindikalnega predstavnika letalskih uslužbencev vseh 32 let. Boril se je za socialne pravice sodelavcev, vendar tudi za uspeh letalske družbe Qantas kot celote. Poleg tega se je ukvarjal s prostovoljstvom na področju gasilstva in pomorskega reševanja. Nekaj časa pa se je ukvarjal tudi z živinorejo kot dodatnim hobijem.
Kot zaveden Slovenec je bil (in je še) član Slovenskega društva Sydney, kjer je bil dolgoletni član upravnega odbora in tudi predsednik tega društva. V času priprav za olimpijske igre v Sydneyu leta 2000 je aktivno sodeloval z Olimpijskim komitejem Slovenije, slovenskimi reprezentanti in osebjem. Bil je tudi član pripravljalnega in organizacijskega odbora Olimpijskih iger Sydney 2000, uradno dodeljen slovenski olimpijski ekipi. V avstralski zimi pa je sodeloval s slovenskimi smučarji tekači na maratonskih smučarskih tekih v Falls Creeku. Pri Boating Industry Association of Victoria pa je skoraj celo desetletje predaval meteorologijo jadralcem in ribičem.
Peter je poročen s Slovenko, oče hčerke in ded vnukinji in vnuku.
Po vrnitvi v Slovenijo se je aktivno vključil v delovanje Slovenske izseljenske matice in bil tudi štiri leta član njenega upravnega odbora. Pri Matici je tudi organiziral in izpeljal tri izseljenske pohode na Triglav. Je član Kajak kanu kluba Ljubljana in aktiven sodelavec Kajakaške zveze Slovenije (član pripravljalnega odbora za svetovno prvenstvo v Tacnu 2010).
Kot ustanovitveni član in podpredsednik ZARES se aktivno ukvarja s področjem prometa, prometne varnosti, športa in naravno varstvenih področij. Kot smučar, planinec in kanuist (in človek, katerega korenine so iz Bohinjskega kota), se zavzema za pristnost narave in usklajenost gospodarstva in narave. Slovenci smo stoletja živeli v sožitju z naravo in
prav bi bilo, da to delamo še naprej. Na socialnem področju pa vidi pomembnost v mladini in uspehih te mladine pri iskanju ustrezne trajne zaposlitve (če danes sploh še lahko govorimo o trajni zaposlitvi); in na drugi strani skrb za starejše prebivalstvo. Pereče stanje pomanjkanja paliativne nege in ustreznih rešitev, ki bi starajočemu se prebivalstvu omogočilo varno in učinkovito oskrbo v starosti - to je tudi področje njegovega zanimanja. Dejstvo, da mu pravi »pokoj« ni dišal, je vzrok za njegovo aktivnost v stranki. Poleg tega pa je tudi samostojen podjetnik. Ukvarja se s svetovanjem v letalstvu in vodi tečaje retorike in govorništva v angleškem jeziku.
Zakaj se je Peter J. Česnik odločil za kandidaturo za evropskega poslanca?
Kot človek se vedno zavzema za socialno pravičnost v družbi, v kateri živi in dela. Prav to pa ga je tudi spodbudilo in ga vodi v njegovi kandidaturi za evropskega poslanca. Glavni cilji so doseči prepoznavnost RS v EU in ustvarjati prostor na soncu za Slovenijo v Evropi. To vključuje tudi obdržanje in nadaljnji razvoj mobilnosti prebivalstva in gospodarstva RS. Dodatno pa ga vzpodbuja dejstvo, da obstoječi poslanci v zadnjih petih letih svojih mandatov res niso naredili veliko. Predvsem pa je treba predstavljati Slovenijo kot del Evrope. To pomeni, nujno je treba uveljavljati Republiki Sloveniji svoj prostor pod evropskih soncem. Evropska Unija ustvarja svoje bilateralne pogodbe kot ena celota tudi z Avstralijo. In prav to je področje, na katerem Peter J. Česnik lahko največ doprinese h prepoznavnosti Slovenije v Evropi in širšem svetu. Že omenjene korake k bilateralnim pogodbam je seveda treba nadaljevati. Eden izmed korakov pa je tudi Petrova ideja in želja, da bi EU kot ena celota imela skupno bilateralno pogodbo z Avstralijo o zdravstvenem in pokojninskemu sodelovanju, ki bi bilo enako za vse državljane EU. Danes imajo Italijani, Grki in še kdo boljšo bilateralno pogodbo z Avstralijo, kot pa jo imamo to mi Slovenci.
Ker sedaj Evropa kot unija združuje 27 držav, ki pa vse imajo kar precejšnje število izseljencev v Avstraliji, je seveda logično, da Evropa usmerja svoje poglede tudi v Avstralijo. In izkušnje, katere si je Peter nabral v več kot treh in pol desetletjih v Avstraliji kot novi domovini, mu bodo na tej poti dobro služile. Peter J. Česnik kandidira na listi stranke ZARES-nova politika na petem (5) mestu.
Obnovitev akreditacije Doma Matere Romane - 2009
V februarju leta 1992 smo odprli vrata Doma počitka matere Romane, slovenskega Doma za ostarele, v sklopu slovenskega misijona v Melbournu, ob slovenski cerkvici svetih bratov Cirila in Metoda v predmestju Kew. Takrat se je dalo še marsikaj narediti, kot je, tako lepo znal povedati pokojni pater Bazilij Valentin OFM, MBE: »Lepo, fletno po domače, pa bo šlo!«. Danes se pa ne da več "lepo, fletno po domače", za vse so predpisi in pravila, vse je treba dokumentirati, zapisati in po predpisih, do pike, izvajati.
Predpise in pravila za poslovanje določa zvezno ministrstvo za zdravstvo in ostarele, kot je navedeno v "The Aged Care Act 1997". Ta določila so napisana tako, da zagotavljajo čim bolj kvalitetno življenje in varujejo dostojanstvo vsakega stanovalca doma. Pravila določajo administrativne postopke, način izvajanja in nudenja bolniške in druge nege, pripravo in minimalno sprejemljivo kakovost hrane, odnosov in obnašanje uslužbencev do stanovalcev, pravice stanovalcev in sorodnikov in drugo. Skratka, vse kar je povezano z življenjem in oskrbo v domovih za ostarele in vse, ki si sami ne morajo pomagati. Predpisov in pravil se je treba strogo držati. Tako je tudi prav. Ljudje, ki si sami ne morejo ali ne znajo več pomagati, morajo biti zaščiteni pred ne preveč tankovestnimi, brezsrčnimi, grobimi in dostikrat nepoštenimi lastniki, upravljalci in uslužbenci. Ker dom matere Romane (Mother Romana Home, Slovenian Aged Care Facility) prejema državno dotacijo, mora biti od države akreditiran. Akreditacija se podeljuje za dobo treh let. Posebna komisija, katero sestavljajo kvalificirane in pooblaščene osebe, pregleda vsakodnevno poslovanje ustanove. Če komisija ugotovi, da dom upošteva vse predpise in pravila pri svojem vsakodnevnem poslovanju, predlaga obnovitev akreditacije.
Na kratko torej: Kaj akreditacija pravzaprav pomeni?
Akreditacijo podeljuje zvezno ministrstvo za zdravstvo in ostarele, na predlog 'Aged Care Standards and Accreditation Agency'. Biti akreditiran pomeni, da dom izpolnjuje vse pogoje zveznega ministrstva za zdravstvo in ostarele in je zato kot pooblaščena ustanova upravičen na državno denarno podporo. Denarna podpora (subsidy) je nujna za kritje stroškov vsakodnevnega poslovanja. Brez finančne podpore se dom s 30 posteljami ne more vzdrževati, saj ista znaša dvakrat več kot vsota, katero plačajo stanovalci sami.
Z veseljem sporočamo rojakom, stanovalcem in sorodnikom, da Dom matere Romane (Mother Romana Home, Slovenian Aged Care facility) sto odstotno izpolnjuje pogoje za nadaljnje triletno poslovanje. Nova akreditacija je Domu dodeljena za dobo od 28. junija 2009 do 28. junija 2012. Med drugim je odgovorna komisija zapisala, da Dom matere Romane izpolnjuje vseh 44 pravil. Odgovorni pri ministrstvu je med drugim zapisal
tudi to: "......and I am satisfied that the home will undertake
continuous improvement."
Odlična ocena. Že od vsega začetka je naš Dom na dobrem
glasu. Zato naj nikogar ne preseneča, da smo ponovno slišali prijetno pohvalo. Za vsakim uspehom se pa skrivajo ljudje, ki si zaslužijo pohvalo in priznanje za dobro opravljeno delo. V prvi vrsti gresta priznanje in pohvala skrbni upravnici, gospe Sandri Krnel. Le delo, opravljeno z znanjem, dobro voljo in ljubeznijo, je tisto, ki rodi prave sadove. Vsega tega Sandri Krnel ne manjka. Enako velja tudi za celotno delovno ekipo, katero nadzoruje zelo sposobna in zvesta, kvalificirana bolniška sestra Helen Adams.
V imenu odbora zaupnikov Doma matere Romane in voditelja Slovenskega misijona v Melbournu - patra Cirila Božiča OFM, se celotni delovni ekipi z upravnico Sandro na čelu prisrčno zahvaljujemo za odlično opravljeno delo.	Stanko Prosenak, predsednik Odbora zaupnikov Doma matere Romane
Dom počitka matere Romane - slovenski dom za starejše Mother Romana Home - Slovenian Aged Care Facility
11-15 A'Beckett Street, Kew, Vic 3101, Phone 0398531054, Fax: 03 98550811 E-mail: romanahome@optusnet.com.au
Dom počitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domačem okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. V našem domu nudimo stanovalcu prijazno krščansko okolje, toplo sobo, domačo hrano, veselo družbo, popolno zdravniško nego in vso potrebno oskrbo. Do slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda je le dvajset metrov.
Pogoj za sprejem v Dom je takoimenovani "Aged Care Assessment Document" - sprejemni dokument, ki vam ga priskrbi vaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od pokojnine. Ste mogoče že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v Domu? Ali veste, da nudimo tudi kratkoročno nego 'Respite Care'. Na primer, če želi družina za krajši čas na dopust, nudimo oskrbo do 63 dni v enem letu.
Življenje v domu matere Romane je kar prijetno, vsak dan se dogaja kaj novega. Za vse dodatne podrobnosti pokličite upravnico gospo Sandro Krnel.
Gospa Krnel vam bo z veseljem dala prave odgovore na vsa druga vprašanja o življenju v Domu.
Na romanju v Ta Pinu.
16. Tabor Slovencev po svetu
Izseljensko društvo Slovenija v svetu vas tudi letos vabi na Tabor Slovencev po svetu, v soboto, 4. julija 2009, v Šmarjeških Toplicah. Dolga leta so naši tabori potekali v Zavodu sv. Stanislava, tokrat pa se bomo preselili v Šmarješke Toplice, kjer bo naša gostiteljica županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc, rojena v Hamburgu. Tabor bomo pričeli ob 9. uri s sv. mašo v župnijski cerkvi v Šmarjeti. Med mašo bodo peli maturantje iz Argentine. Somaševanje z izseljenskimi duhovniki bo vodil mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf.
Iz Šmarjete se bomo preselili v Šmarješke Toplice, kjer bo ob 11. uri, po krajši akademiji in pozdravih (ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu akademika prof. dr. Boštjana Žekša, županje in predsednika SVS), okrogla miza na temo: »Kako se povezujemo in kako bi se želeli povezovati z našimi rojaki po svetu«. Diskutanti bodo iz svojih zornih kotov pokazali na dosedanje izkušnje pri iskanju stikov in povezovanj ter o željah ali možnostih za v bodoče. K okrogli mizi smo povabili g. Sergija Pahorja, predsednika Društva slovenskih izobražencev v Trstu, g. Stanija Revinška, organizatorja in predsednika Slovenskega kulturnega društva Slomšek iz Maaasmechelna v Belgiji, dr. Viktorja Lebra, organizatorja in večkratnega predsednika Slovenskega doma v San Martinu v Argentini ter predstavnika slovenske katoliške misije v Evropi. Po kosilu ob 15. uri bomo imeli kulturni program, na katerem bodo
sodelovale skupine iz Slovenije in izseljenstva, plesna skupina Triglav iz Winnipega - Kanada, Folklorna skupina Pristava iz Argentine, maturanti Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine - RAST 38 in domači Mešani pevski zbor Plastoform.
V zdravem naravnem okolju si bomo tudi ogledali cvetoče lokvanje, se kopali v bazenih, prisostvovali nogometni in odbojkarski tekmi med domačimi in izseljenskimi moštvi, se peljali s turističnim vlakcem in še marsikaj.
Preskrbljen bo brezplačen avtobusni prevoz iz Ljubljane, skupno kosilo in kopanje. Možna je tudi nastanitev v hotelu v Šmarjeških Toplicah pod zelo ugodnimi pogoji. Rezervacije prejemamo vsak delavnik od 8. do 15. ure na tel.: + 386 1 512 89 20 ali na e-naslov: drustvo. svs@guest.arnes.si
Vabljeni ste vsi Slovenci iz matične domovine, zamejstva, zdomstva in izseljenstva, da z nami preživite pester dan z možnostjo bogate izmenjave izkušenj, sklepanja novih poznanstev in vsestranskih sodelovanj! Medsebojno druženje bodo popestrili bogat kulturni program, kopanje, ogledi in dobra glasba.
Slovenija v svetu - izseljensko društvo Štula 23,1210 Ljubljana Šentvid - SLOVENIJA Tel: + 386-(0)1-512 89 20 -Faks: +386-(0)1-512 89 25 http://www.drustvo-svs.si
OBVESTILO
Veleposlaništva RS v Canberri o novostih glede podaje vloge za pridobitev potne listine Republike Slovenije
Republika Slovenija bo z 28. junijem 2009 pričela z izdajo potnih listin z biometričnim elementom prstnih odtisov. Pričetek izdajanja novih biometričnih potnih listin ne vpliva na veljavnost že izdanih potnih listov, kar pomeni, da trenutno veljavnih potnih listov ni potrebno menjati do poteka njihove veljavnosti.
Vlogo za novi potni list z biometričnim elementom prstnih odtisov bo potrebno vložiti osebno na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Canberri, možnost podaje vloge v času konzularnih ur v drugih avstralskih krajih pa bo uvedena nekoliko kasneje.
ČASOVNICA PREHODA na potne listine z biometričnim elementom prstnih odtisov: do 3. junija 2009: vloge za potne liste, kot jih poznamo danes (biometrični potni list brez elementa prstnih odtisov), se do omenjenega datuma lahko podajo pri veleposlaništvu v Canberri, Generalnem konzulatu v Sydney in v času konzularnih ur v drugih avstralskih krajih;
od 3. do 28. junija 2009: v tem časovnem obdobju se vlog za potne liste, zaradi prehoda na nov sistem, se ne bo sprejemalo;
od 28. junija 2009 naprej: pričetek izdajanja potnih listov z biometričnim elementom prstnih odtisov; vloge bo potrebno vložiti osebno na veleposlaništvu v Canberri, možnost podaje v času konzularnih ur v drugih avstralskih krajih pa bo uvedena nekoliko kasneje.
Lake Bled in the Race to Become One of the New7Wonders of Nature
sLoveNia
tel.: +386 1 2J4 9 130 fax: +386 1 234 9 140 www.cityHoteL.si iNfo@cityHoteL.si
□ Oi3EtH@E3&3I2EaBn
fuLL Buffet BReakfast or BReakfast "to go"
RestauRaNt s summeR teRRace
coNveKtioN ceNtRe wi-fi t cy&eRcafi
DisaBiLity fkieNDLy pets weLcome
feee HeaitH assistance fitee safety Deposit box fkee Bike ReNtal free postcaRDS
Hospitality in tHe KK£K? Vof tHe city
si-1000 LjuBLjaNa	^r	J
*t tee
v,
cityHotei
I 1 L K I. i a N a
SLOVENIAN MEDIA HOUSE
PO [Box 191, SYLVAN IA NSW2224 Tel I 02 9522 9922 STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV Domača stran na internetu: www.glasslovenije.com.au
AP CARRY PTV. LTD.
Shower Screens 1
(I	Specialised in:
•i Frameless ♦ Semi Framefeis •!• Framed SHOWERSCREENS <G MIRRORS
AL DVORjAK 0421 782 005
PO Box 3268 RHODES NSW 2138
Phone: 1300 501 487 Fax: 02 9631 8283 sales@adcapry.com.au www.adcapry.com.au
FREE HOME LOAN HEALTH CHECK
We will find the best loan and the best ¡interest rate to suit your needs
-	Home Loans
-	Land loans
-	Construction
-	Personal loans
-	Commercial loans
PREMIUM LOANS. LOW RATES.
@ 133 455
ROYAL

MpiiiS Offif# 4 Railway Parad« 8ur«cod NSW 21«. 113 455. v
olAintrtbf "AH lojn» iobjcct io iptuwui Krnu. fees tni conditions Wy
GUARDIAN CALLS ASK US HOW MUCH WE CAN SAVE YOU! morto^OE ^B.^T.DN
(Ural Gwfflvi ""' f/* ■:"" " ' wiuiii	AwlriM^	linikf	pvpvQ tjni	'.„V JU ftj^j (.^»JL« r I swrrt*< qt I'l MWI^KJT ' ■ . . Auwihcr
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827 e-mail: VCA@gov.si www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/
Odpravnik poslov: Gregor Kozovinc Druga sekretarka: Božena Forštnarič
Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30 Konzularne ure so od 10.00 do 12.00.
Embassy of Republic of Slovenia PO Box 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608
GENERALNI KONZULAT RS za NSW
Generalni častni konzul: Alfred Brežnik
Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889 E-mail: slovcon@emona.com.au
PO Box 188, COOGEE NSW 2034
►
W
ACTIVE /IIGRATK .COM
Dr Tony Lenko
Registriran migracijski agent MARN 0214093
Svetovanje za vsa področja avstralskega migracijskega zakona.
Pridobivanje poklicnih, delovnih, poslovnih, družinskih in drugih viz.
Tel 07 5578 5155
Email tony@activemigration.com
Web www.ActiveMigration.com
GOJAK & MEATS
SMALL GOODS
220 Burwood Road Burwood NSW 2134 Tel.: (02) 9747 4028
Rojakom v Sydneyu se toplo priporočamo.
VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
Funeral Advice Line 9500 0900
www.tobinbrothers.com.au
Slovencem v Melbournu se priporoča kamnoseško podjetje
LUCIANO VERGA & SONS ALDO AND JOE MEMORIALS P/L 10 Bancell Street Campbellfield VIC 3061 Work: tel. 9359 1179 Home: tel. 9470 4046
ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!
Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact:
KONFIDENT Pty. Ltd. STAN KRNEL
dental prosthetist
specialising in dentures and mouthguards
391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133 Tel.:(03) 9873 0888
Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, z zaupanjem pokličite za prvo brezplačno posvetovanje.
STANKO KRNEL
zobni tehnik specialist
za umetno zobovje in zaščitne proteze
UMRLA JE MARIJA KOŠOROK
Vsem prijateljem in znancem...
Z žalostjo v srcu vas vse obveščam, da naše Marije Košorok ni več. V noči med 24. in 25. majem 2009 se je njen izredno bogat življenjski krog sklenil in plemenito srce ne bije več.
Marija je bila rojena v Gibini v Prlekiji na sedanji hrvaško-slovenski meji 1.5.1924. Na obalo daljne Avstralije je stopila 1959 leta. Njena življenjska pot ni bila nič drugačna kot pot mnogih Slovencev in Slovenk, ki so šli po svetu s trebuhom za kruhom. Svojega moža Lojzeta je srečala v Avstraliji. Lojze in Marija sta postala zakonski par Košorok daleč nazaj, 1.5.1963. Oba, posebno pa Marija, sta bila neutrudna delavca za slovenski živelj v Avstraliji. Včasih dokaj trmasta, vendar vedno nasmejana in odprtega srca, je rada delala na projektih, ki so predstavljali slovensko kulturo in običaje v novi domovini. Spomnimo se samo kmečke ohceti v Wollongongu, mislim, da je to bilo v 70 letih prejšnjega stoletja. Rada je imela otroke in je vedno šivala narodne noše za slovenski podmladek v Sydneyu. Ko so slovenski športniki prišli na pred-olimpijske treninge v Sydney, kjer sta z Lojzetom živela v Marickvilly, je kuhala
NASLOVNA STRAN ZGORAJ:
Mati, domovina, Bog! je naslov uvodnega članka v teh majsko-junijskih Mislih. Naša naslovna stran pa to tudi slikovno potrjuje: Na gornji fotografiji sta starša Marije Anžič in patra Cirila pred skednjem na dvorišču patrove domačije v Velikem Orehku, župnija Stopiče pri Novem mestu v veselem razpoloženju in nazdravljanju življenju. Z leve na desno: Marija Anžič, njena mama , patrov oče Lojze Božič, Marijin oče Miha in patrova mama Marija Božič. MATI -DOMOVINA! Patrova domača župnija Stopiče praznuje letos 300-obletnico ustanovitve.
NASLOVNA STRAN SPODAJ: BOG! Letošnje velikonočno jutro z velikonočno procesijo okoli cerkve Sv. Družine v Adelaidi: Gospod je vstal, Gospod živi! Aleluja! Več berite na strani 5.
NOTRANJA STRAN OVITKA - STRAN 2:
Blagoslov zelenja na cvetno nedeljo, 5. aprila 2009, v Merrylandsu.
Pesem otrok mamicam v Kew, 3. maja 2009. Krst Claudie Anzelc Fisher v Kew, 25.04.2009. Služimo Bogu in ljudem - ministranti s p. Cirilom v Kew. Krst Ayve Emily Jelenic v Kew, 09.05.2009. Jože in Jana Čeh, Jože Gjerek in Lojze Jerič pred kapelico v Marian Valley v Queenslandu. JANA ČEH je 8. maja 2009 praznovala svoj 70. rojstni dan. Veliko lepih prazničnih in veselih trenutkov so ji pripravili njeni prijatelji in seveda njeni otroci in vnuki. Pridružujemo se čestitkam z dobrimi željami, da jo Bog na priprošnjo Marije Pomagaj blagoslavlja in varuje njo, Jožeta in vso razširjeno družino. Bog živi!
In še dva utrinka iz Adelaide: Velikonočna procesija - levo
in pekla zanje. Našemu srebrnemu olimpijcu v kajakaštvu, Andražu Vehovarju, je za rojstni dan pripravila eno izmed svojih znanih tort - pavlova.
Leta 2000 pa sta Košoroka pričela misliti na povratek v domovino. Domači in vaščani Gibine in Razkrižja so ju lepo sprejeli in postala sta del občine Razkrižje. Datum 1. maj je bil za Marijo vedno pomemben: rodila se je 1 maja 1924, v Avstralijo je prispela 1. maja 1959; poročila se je 1. maja 1963. Tudi vrnila sta se 1. maja 2003. In komaj nekaj tednov nazaj, 1. maja letos, smo skupaj slavili njen 85. rojstni dan. Smejali smo se in obujali spomine na vse tiste dobre in včasih zapletene in neprijetne reči, ki jih je nam izseljencem življenje delilo na naši poti v daljni Avstraliji. Sedaj bo mirno počivala v svoji zemlji, pod slovenskim soncem v Razkrižju, kar je tudi bila njena želja.
Peter J. Česnik, Ljubljana
Sožalje Lojzetu Košoroku ter ostalim sorodnikom tudi iz Avstralije, kjer sta preživela med svojimi toliko lepih ustvarjalnih let. Naj pokojna Marija, ki je pred 50 leti prispela v Avstralijo, sedaj najde večno srečo na Obali Večnosti pri svojemu Stvarniku.	p. Ciril
in marijanska procesija v družbi različnih narodov v South Parklands, 17. maja 2009. STRAN 46:
Lojze Jerič se je po dolgem času zopet srečal s svojim bratrancem Brunom Zavnikom in njegovo ženo Mirko v Buderimu.
Materinski dan v nedeljo, 10. maja 2009, v dvorani slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu: Roza in Jože s pesmijo in glasbo. Mlada mamica Natasha Jones roj. Martinčič, najstarejša mama Sonja Lorbek in mama leta Kathy Nation.
Desna fotografija na sredini: Z družino VOGRIN: očetom Janezom, sinom dr. Simonom in mamo Marinko na praznovanju rojstnega dne IVANKE SPEVAN. Nazdravili smo Ivanki in seveda dr. Simonu za vse njegove uspehe v poklicu.
PREDZADNJA STRAN OVITKA - STRAN 47:
Mlado veselje v Merrylandsu: Diana Mikuletič pripenja šopke mamicam.
TONE in TONČKA STARIHA sta si ob praznovanju zlate poroke med svojimi otroki in njihovimi družinami ter med prijatelji podelila »zlat« poljub ljubezni in zvestobe. Draga dobra, zlata Merrylandčana: Bog vaju blagoslavljaj in še dolgo ohranjaj med Vajinimi najdražjimi. Dejan Lukežič vodi molitev ob podpori mame in očeta. Tretja delovna skupina v Merrylandsu in nato spodaj še druga delovna skupina.
Hčerka Jožefe Črnagoj - Kristina z možem Dannijem in spodaj levo Jožefa Črnagoj s prijatelji iz Queenslanda. Vesele tri generacije Jožeta Štolfa in Danile roj. Bole iz Melbourna.
SPOROČILA FOTOGRAFIJ:
ZADNJA STRAN OVITKA - STRAN 48:
Učiteljici Slomškove šole v Merrylandsu: Renee in Jana Letnar.
Čestitke in slovo: V Slovenijo sta se vrnila Mimica in Ivan Lapuh, Franc Maver je dopolnil 70 let, Stane Debelak 75, Olga Bogovič 60, Vida Valenčič 80 let, Majda Brožič 60, Helena Leber ter Katarina in njen oče Tone Vrisk pa so tudi praznovali svoje rojstne dneve v bližini nedelje, 17. maja 2009, ko smo nazdravljali med družinskim kosilom v Kew. Več na strani 24.
Čestitke vsem slavljencem: Naj Vas in vse Vaše blagoslavlja dobri Bog! Mimici in Ivanu Lapuhu ter njuni hčerki Lidiji, ki že več let dela v Sloveniji, pa vso srečo v domovini. Nastop otrok za materinski dan v Merrylandsu: Georgia Bavčar, Daniel Pondelak, Dejan Lukežič, Noah Skubla, Mateja Lukežič, Katie Stariha. Krst Monique Simone Jakša v Kew, 30.05.2009. OLGA BOGOVIČ, predsednica Društva sv. Eme je 27. maja 2009 praznovala v krogu svoje družine 60. rojstni dan, v soboto, 30. maja, pa je bilo veliko slavje v dvorani pod cerkvijo v Kew, kjer smo se ji zahvalili za njeno požrtvovalno delo ter ji nazdravili, da jo Bog poživlja in ohranja - v svojo čast in naše veselje. Bog živi! HVALA TI, MAMA: Praznovanje materinskega dne v soboto, 9. maja 2009, v dvorani Slovenskega kluba Jadran.
Tritedenski obisk Marije Anžič za letošnjo veliko noč je minil hitro. Vesel večer so ji pripravili mlajši cvetovi skupnosti v Kew, pa tudi »starejša garda« pod budnim očesom p. Bazilija - fotografija desno. MAMICA MOJA, HVALA! je bil odmev praznovanja materinskega dne v Kew v nedeljo, 3. maja 2009. In še pozdrav iz Canberre: Mlada družinica Koštrica.
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Pater Ciril: naslovnica zgoraj, 2, 21, 22, 23, 24, 40, 46, 48. Anne Marie Zupancic: Naslovnica spodaj, 2, 5, 6, 7. Martha Magajna: 2, 8, 10, 11, 12, 15, 16, 17, 47, 48. Simon Grilj: 2, 48. Ing. arhitekt Cveto Robert Mejač: skica Marije Pomagaj za sliko MP v Wollongongu: 4. Štefan Šernek: 9, 14, 15. Pater Darko: 9. Marija Jamšek: 13. Florjan Auser: 16, 42. Joe Vertel: 18. Mirko Cuderman: 19, 20. Marija Anžič: 21, 22, 23. Arhiv družine Tavčar: 25. Lidija Čušin: 28. Meta Lenarčič: 29. Marija Iskra: 29, 30, 48. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu: 31. Anica Markič: 32, 33, 34, 35. Danila Štolfa: 47. Barbara Brožič: 48.
Hvala vsem sodelavcem Misli!
AAisli Xkoug+s - Božje in človeške - ,A/Visi i Xkoug+s - Božje in človeške
Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič OFM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Ljubljana | Naročnina in naslovi: Angelca Veedetz | Tipkanje rokopisov, skeniranje in tisk naslovov: Draga Gelt OAM | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za leto 2009 je 40 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 80 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI.	ISSN 1443-8364