[državna\
Poštarina pfeo&^^KJIUKlUlZlieil)	Posamezno Stev. Din 0°50.
Štev. 1. \viiUBUANi/ y Ljubljani, v petek dne 6. ianuaria 1922.	Leto V.
Oglasi:
2a 1 mm X 60 icssratuega stolpiča mali Din 0*20, uradni D 0'3Q poslano, posmrtnice i. reklame D 0*50-Večkratne objave popust,
izhaja vsak petek.
Upravništvo „3 omcvine" v Ljubljani Preže nova al. 54, Uredništvo „Domovine". Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnica:
Mesečno Din 1'—, četrtletno Din 3*—, pol' letno Din , celoletno Bin 12.—.
Kako sodijo o demokratskih vaditeljih
Mnenjje srbskega lista o ministru dr. Žerjavu.
«Beogradski Dnevnik«, izven-strankarski list, kri je znan po tem, da je napadal žže razne vodilne može brez razlikce strank, je imel te dni uvodnik, v katerem se peča z ministrom dr. Žierjavom. Navzlic temu, da list ni rposebno prijazen demokratom, je rnjegova sodba o dr. Žerjavu zelo p>rijazna. Iz vsega članka posnemamto sledeče:
«V naši državi i imamo nesporno tri nadarjene držiavnike: prvi je Svetozar PribičeAvič, drugi Voji-Jav Marinkovič, (tretji dr. Gregor Žerjav. (Vsi trije demokrati. Op. ured.)
Pribičevič (minister prosvete) je odličen govornik, velik taktik in mož odločne vcolje. Marinkovič (notranji minister) je istotako prvovrstni-govornik:, ali ima manj energije nego PrilbičevJč, je tudi lanj borben toda boljši pozna-
jlec gospodarskih in finančnih vprašanj.
Tretji naš veliki državnik je minister za socialno skrbstvo doktor Gregor Žerjav. Njjegov vpliv je velik in postaja dnievno večji, tako da bi se skoro moglo reči, da je Žerjav najvplivnejša osebnost med našimi parlamentarci, to je človek, ki se najjačje občuti v našem parlamentarnem življenju.
Ta njegov vpliv prihaja od njegove jake prirodne inteligence, od njegove visoke politične naobraz-be in zlasti od njegove neobičajne delavnosti, ki je naravnost feno-menalna, čeprav je dr. Žerjav slabega zdravja.
Kot dijak je bil dr. Žerjav politično zelo delaven. On ima največje zasluge pri organizaciji napredne omladine. Iz vedel je organizacijo slovenske visokošolske omladine na Dunaju, v Gradcu in v Pragi (narodno-radikalno dija-Štvo. Op.) ter je osnoval mesečnik pod imenom «Omladina». List je urejevai dalje časa dr. Albert Kramer.
Dr. Žerjav je istočasno započet-nik jugoslovanskega pokrcta med omladino. Leta 1904. je bil dr. Žerjav v Beogradu pri kronanju kralja Petra kot zastopnik slovenske omladine in od takrat je on naj-vnetejši apostol jugoslovanske ideje.
Dr. Žerjav se je po končanih študijah posvetil gospodarskim vprašanjem in na tem polju je delal kot organizator in publicist, toda bolezen na pljučih ga je pri-' silila, da je delo za nekaj časa opustil in se podal v svrho zdvav-ljenja v Egipt. Po povratku se jo nastanil v Gorici, kjer je deloval na gospodarskem in političnem polju, pozneje pa se je preselil v Trst, kjer ga je zatekla tudi vojna.
Sedaj se je začelo za njega trpljenje. Ker je bil poznan kot jugoslovanski iredentist, je bil aretiran.
Zaprli so ga na ljubljanskem gradu. Zaradi bolezni so ga potem samo konfinirali. Konino je moral k vojakom, od koder so ga ou-pustili tudi zaradi bolezni.
Nastanil se je v Gradcu in tu so se okoli njega začeli zbirati jugoslovanski uporniki. Tu se začenja pravo sistematično delo jugoslovanske iredente (jugoslovanskih neodrešencev).
Ko je bil 1917 otvorjen parlament na Dunaju, je bil dr. Žerjav tam kot novinarski dopisnik, in tedaj je dr. Žerjav odigral zgodovinsko vlogo prvovrstnega značaja.
Postavljen za glavnega tajnika Jugoslovanskega kluba *je dajal smer politiki tega kluba v revolucionarnem zmislu v zvezi s Čehi.
Dr. Žerjav je bil torej duša slovenske revolucije, ki se je pripravljala z Dunaja. Tik pred zlomom monarhije je dr. Žerjav odšel z dr. Korošcem in dr, Cingrijo v Ženevo. To je bila dclegacija Jugoslovanskega kluba, ki je imela važno politično misijo. Revolucija je to misijo prehitela.
Po zlomu monarhije se je stvo-rila v Ljubljani prva deželna vlada, Dr. Žerjav je postal njen podpredsednik. Kesneje pod demo-kratsko-socialistično vlado je bil dr. Žerjav predsednik iste pokrajinske vlade v Ljubljani.
Dr. Gregor Žerjav, ki je dobil mandat za ustavotvorno skupščino v kranjskem okrožju, je danes vodja slovenskega krila demokratske stranke, kateri pripada najboljša slovenska inteligenca, dočim na deželi prevladujejo klerikalni in samostojni kmetje, in to zaradi tega — omenja člankar — ker ni slovenska demokratska inteligenca dovolj agilna in ni šla dovolj med kmetsko prebivalstvo. Ni dovolj, delati po uredništvih in po pisarnah. Treba je občevati z ljudstvom neposredno potom žive besede, treba je neprestano buditi in dajati navodila,. Samo tako bi se dali ugnati klerikalci in komunisti, ki so veliki mojstri v političnem obdelovanju množice.
Pri današnjih razmerah bi bila velika korist za državo in njeno edinstvo, ako bi se demokratska stranka v Sloveniji ojačila in to bi bilo prav tudi zaradi dr. Žerjava, ki je eden najzasluženejših in nesporno najnadarjenejši politični sin SIovenije.»
Tako se glasi v glavnem članek «Beogradskega Dnevnika«. Zanimivo je, da pozna člankar precej dobro naše razmere. Neumorna delavnčst dr. Žerjava je napotila srbskega časnikarja, da je posvetil dr. Žerjavu par prijaznih besed. Bolj kot žalibog mi sami, ki imamo od dr. Žerjavovega dela največ koristi, zna ceniti njegovo de-
lo Srb, ki niniti pristaš iste stranke kot dr. Žerjav. Dr. Zerjavova delavnost je tolika, da niti ne pazi na svoje zdravje, ki je zelo rahlo. Kakor se poroča, je pred dnevi obolel dr. Žerjav vsled neumornega dela za pljučnico.
Njegova delavnost in energija je zelo napoti klerikalcem, ki ga napadajo neprestano, ker vedo, da je moč dela najnevarnejši nasprotnik. Klerikalci na tihem priznavajo njegovo uspešno delo za državo in narodne koristi, toda v časopisju ga napadajo, da bi ga s tem pri ljudstvu očrnili in da bi nahujskano in zaslepljeno preprosto ljudstvo ne videlo koristi, ki jih ima po posredovanju dr. Žerjava. Zgodovina bo pravičnejše presodila njegovo in demokratske stranke delo. V prihodnosti bodo tudi klerikalci, katerih bo takrat že brez dvoma manjše število, pravično in objektivno cenili pomen današnje demokratske stranke za državo.
H koncu naj se še vrnemo na izjavo srbskega časnikarja, da gre naša inteligenca premalo med kmetsko prebivalstvo. To je žalibog resnica. Inteligenca po vseh krajih Slovenije, zapomni si ta opomin! Med našim najpreprostejšim prebivalstvom jih je zelo mnogo, ki so odločno našega demokratskega mišljenja, toda nikogar ni, da bi te naše zveste pristaše organiziral in utrjeval v naši misli. Zbudite se iz spanja! Na delo za demokratsko stranko, ki je stranka, stoječa odločno na stališču edinstvene države in ki je stranka dela za ljudstvo ter ostane stranka trajnega neumornega dela, pa naj besnijo ter rohnijo proti njej vsi separatisti, avtono-misti in razni temni elementi, ki bi radi spravili naš narod v nesrečo. Pojdite med ljudstvo in ga učite, da ne bo nasedalo obrekovanjem, ki jih širijo o demokratih oni, ki vsled omejenosti, zlobnesti ali nevednosti pripravljajo narodu nesrečo.
Pred novimi volitvami
Sedanja vlada ne bo dolgega veka, ona je sestavljena samo za silo, ker drugega izhoda ni bilo. Združiti so še morale stranke, ki imajo enake naloge o ureditvi države in kakor hitro bo ta ureditev izvršena, bo prišel čas, ko stopijo na površje zopet vprašanja, ki stranke, iz katerih je vlada sestavljena — razdružujejo in ker bo do takrat že sprejet volilni red, moramo računati z novimi volitvami, ki morda ustvarijo nov položaj.
Naša država bo začela resnično napredovati šele potem, ko bo njena zakonodajna skupščina mogla neovirano delati. Danes je to delo ovirano, ker je v skupščini preveč malih strank, od velikih strank pa nobena ni tako močna, da bi imela sama za sebe večino nad vsemi drugimi strankami. Male stranke sploh ne pridejo v poštev in tihi boj, ki se včasih pojavi tudi v javnosti, se vrši med radikalci in demo-
krati in v znamenju tega boja se bo vršil tudi prihodnji volilni boj. Male stranke ne bodo prišle toliko v poštev, glasovi, oddani za male stranke, ne bodo čisto nič odločevali o državni politiki, poslanci malih strank lahko samo ovirajo delo, odločevati v politiki ne morejo.
Omenjamo to radi tega, ker je pri nas še dosti ljudi, ki verujejo klerikalcem, da 1 odo oni, ako bodo izvoljeni, spremenili in zboljšali razmere. To jo prazno farbanje ljudstva, ker samo one stranke morejo priti do odločilno moči, ki so razširjene po celi državi. Ako bi slovenski volilci glasovali vsi za klerikalne kandidate, bi dosegli s tem samo to, da Slovenci v vladi sploh ne bi bili zastopani, od česar bi imeli, seveda, veliko škodo. Tudi skupno s svojimi hrvatskimi klerikalnimi zavezniki so klerikalci še vedno veliko preslabi, da bi prišli do odločilnega vpliva na državno politiko in pri nas, kjer radikalcev ni, pridejo demokrati edini v poštev kot velika in močna stranka, ki je razširjena po celi državi in je tako močna, da se mora z njo računati v vsakem slučaju.
Boj se bo vršil v glavnem med starimi radikalci, ki so nasprotni napredku, in med demokrati, ki hočejo napredek v vsakem oziru, na vseh poljih državnega življenja. Radikalci so stranka preteklosti, demokrati stranka bodočnosti, ker v njenih vrstah se zbira vse ono, kar resn>5no napredno misli, vse ono, kar hoče imeti res ljudsko, pravično vlado. Na Slovenskem nastopa proti demokratom rimski kle-rikalizem in volitve bodo pokazale: ali je ljudstvo še vedno tako zaverovano v duhovščino, da gre za njo čez drn in strn, ali je pa že odprlo oči in uvideva, da od duhovniške politike nima pričakovati nič dobrega, da je njegova rešitev samo v močni drmokratski stranki, ki je razširjena od Triglava doli do Ohridskega jezera in Vardarja.
Ako slovenski volilci obrnejo hrbet klerikalcem in glasujejo za kandidate demokratske stranke, ojačijo s tem to res ljudsko stranko proti starokopit-nim radikaleem. Čim močnejša pride v novo narodno skupščino demokratska stranka, tem prej se bodo uredile in zboljšale razmere v državi in zato dela na zboljšanje teh razmer vsak posameznik, ki se postavi odločno na stras. one politične skupine, ki ima resno va-ljo, razmere urediti in zboljšati.
Za to se bo šlo pri volitvah. Ne «za, klerikalce ali liberalce«, temveč za mejčno demokratsko stranko, ali pa za slabo klerikalno stranko, ki nič no premore niti ko bi zmagala na Slovenskem. Upamo, da je naše ljudstvo še toliko zrelo, da bo znalo odpraviti klerikalne hujskače in se bo postavilo v vrste onih, ki hočejo delati in ne samo govoriti, v vrste onih, ki hočejo močno enotno državo, v kateri bomo lahko na vseh poljih napredovali in ne v vrste onih, ki bi radi državo razkopali na več manjših državic, v katerih bi bil vsak napredek nemogoč. Danes smo takointako že tako daleč, da niti misliti ni na kako razkosanje, misel močne in enotne države je zmagala, ker se oklepa te misli velika večina jugoslovanskega naroda, in klerikalci, posebno pa še oni, ki klerikalcem bledijo so v veliki zmoti, ako še sanjajo o razkosanju.
Zato. je pričakovati, da bodo pomenile prihodnje volitve — konec kleri-alizma.
Politični pregled
Ko se je sestavljala nova vlada, so demokrati odločno nasprotovali temu, da bi general 2ečevič ostal še dalje vojni minister. Radi tega vlada več dni ni bila popolna in se ie spo-polnila še-le sedaj, ko je imenovan za vojnega ministra general Vasič. Tako je sedaj
nova Pašičeva vlada popolna, izvršile se bedo pa še nekatere spremembe, ker je ministrski predsednik Pašič preobložen z delom in ne more voditi tudi zunanjega ministrstva. Radikalci bi radi spravili na to mesto nekdanjega finančnega ministra dr. Ninčiča, čemur odločno nasprotujejo demokrati, muslimani in samostojni kmetje, ker dr. Ninčič za to mesio ni dovolj sposoben. Demokrati zahtevajo sploh velike in da-lekosežne spremembe v naši diplomaciji, ki se do sedaj ni posebno izkazala. Bil bi res že skrajni čas, da se naša diplomacija temeljito pre-osnuje.
V narodni skupščini je na dnevnem redu državni proračun in dela se z vso silo na tem, da se doseže čim večje
zmanjšanje državnih izdatkov, da se doseže toliko potrebno ravnotežje v proračunu. Uradnikov je veliko predeč in njihovo število se hoče skrčiti na najnižjo mero. To je pravilno, ker vse delo bi izvršilo lahko tudi manjše število uradnikov, samo sposobni bi morali biti vsi uradniki. Zato se tudi odpušča samo one, ki niso dovolj sposobni za službo.
Naši odnošaji z Italijo so zopet zelo napeti" Italijanska vlada bi hotela na vsak način skleniti z našo državo trgovinsko pogodbo, drži pa v svojih rokah še vedno velik del nam priznanega ozemlja. Zato se je naša vlada postavila na edino pravilno stališče, da se z Italijo ne vpušča v nobena trgovinska pogajanja vse dotlej,
dokler Italija ne zapusti našega ozemlja,
na katerem nima od dneva, ko je bila ratificirana rapallska pogodba, ničesar iskati. To edino pravilno sta-
lišče naše vlade moramo samo odobravati, ker samo na ta način bo Italija primorana zapustiti tudi preostali del naše Dalmacije in mesto Sušak.
Italija je vedno nesramna, pa bo zato tudi kaznovana in se ji zdaj prav slabo godi. Gospodarsko propada vedno bolj, kar se vidi iz
poloma velike italijanske banke «Banca italiana di Sconto», največjega in vajmočnejšega italijanskega denarnega zavoda, ki je te dni moral ustaviti plačila. Ako propadajo taki veliki denarni zavodi, potem gospodarske razmere ne morejo biti dobre.
Tudi v zunanji politiki doživlja Italija neuspehe. Hotela je voditi v srednji Evropi prvo besedo in obkrožiti Jugoslavijo s samimi sovražniki. Zdi se pa, da ima za srednjeevropske države
mala antanta večjo privlačno moč od Italije
in da se ustvari s časom v srednji Evropi močna gospodarska zveza, ki ne bo od Italije čisto nič odvisna. To Italijane zelo boli in začeli so se že javno ponujati Nemcem in jih opozarjati, da je samo njihova zasluga, da je ostala Šlezija in Koroška v nemški posesti. To je sicer splošno znano, ampak Nemci ne morejo pozabiti južne Tirolske, ki so jo Italijani ravnotako zasužnili kot naše Primorje. S svojo neiskreno, zahrbtno politiko so izgubili Italijani vse simpatije v srednji Evropi. Nemci se že približujejo Slovanom in tudi Madžarjem ne bo preostalo drugega in prej ali slej bodo izpre-videli, da jih Italijani samo izkoriščajo.
V Cannesu se sestane te dni nova konferenca, na kateri hočejo velike sile razpravljati o gospodarski obnovitvi Evrope, ampak najbrže se bo šlo samo za to, ali zmaga glede Nemčije angleško ali francosko stališče. Angleži hočejo biti nasproti Nemčiji v vprašanju vojne odškodnine bolj odjenlji-vi, Francozi pa nočejo odnehati niti za las od svojih zahtev, ki so take, da mora Nemčija popolnoma propa-
Vera in politika
Kadar piše «Domoljub» ali kak drug klerikalen list o nasprotnih strankah, govori vedno, da so te brezverske.
Toda kedaj in kje pa napredni listi pridigajo brezverstvo? Kdo in zakaj naj bi agitiral za brezverstvo? Kakšen «vic» bi imelo odvajati ljudi od vere? Saj to vendar ni brezver-sko, ako zahtevamo, da bodi duhovnik pošten. Tudi je naša dolžnost, da svarimo pred takimi duhovniki, kot je n. pr. župnik Magajna, ki je opravljal še vedno službo božjo in govoril z bogom, dasi se mu je dokazal najostudnejši sodomski greh. Tudi to ni boj proti veri, ako se borimo proti preveliki biri, pod katero trpijo zlasti letos mali kmetje. Zakaj naj bi imel na račun kmetovega stradanja duhovnik, ki tako vneto pridi-guje o onih prelepih nebesih, nebesa že na tej zemlji. Sveto pismo uči, da se z nebesami na tem svetu ne Služijo nebesa po smrti, večina katoliških duhovnikov pa se za to ne zmeni in uživa in pije na tem svetu tako, kakor si ne more privoščiti večina naših kmetov. To ni boj proti veri, ako trdimo, da je tak duhovnik zelo slab duhovnik, in ako trdimo, da duhovniku niso nič bolj zagotovljena nebesa, kot komu drugemu. Ta bi bila lepa, da bi duhovnik, ki dobro pije in je, a malo trpi, imel že kar zagotovljen sedež v nebesih, do-čim bi se moral naš kmet, ki gara in gara, za nebesa na onem svetu mnogo bolj potruditi. Naši duhovniki danes niso več tisti sveti ljudje, ki so nekdaj slabo živeli, se mnogo postili in mnogo trpeli.
Vse to ne pomeni boj proti veri. Pač pa se borimo za to, da se vera v politiko ne meša, ker so politične stranke posvetne stranke, ki se pečajo s posvetnimi zadevami in interesi, vera pa se ne» uči v cerkvi, kamor zopet ne spadajo politične strankarske zadeve.
Stranke se sestavljajo po drugih državah navadno iz ljudi skupnih posvetnih interesov in v takih strankah te ne vprašajo no veri. Ravno tako kot se ne ustanavljajo društva i
Lesov Milan:
Ztodel v risu«
Pod gozdnatim hribom je stala majhna Kalinova kmetija. Njena streha je kazala tu in tam lesena rebra, pred pragom so se valjale svinje v gnojnici, na kupu gnoja je ležala rjava sekira in razkrojen koš, v veži so dremale kokoši in delale nesnago in v hlevu, ki je že na pol zlezel v zemljo, je mukala sestradana krava.
Gospodar Kalin je bil sicer v najboljših letih, toda mislil je na vse drugo, samo na kmetijo ne, delal je vse drugo, samo na polju in v hlevu ne. Postavil je ob vodi iz par kamnov in tramov napol izdelan mlin, iz svinjaka je napravil malo kovačnico, v kateri pa razen meha ni bilo ničesar, pod mlinom je postavil žago, ki pa je rezala za silo samo eno popoldne, potem pa obstala na veke.
Tako je gospodaril Kalin in lezel v dolgove. Njegova iznajdljiva glava pa je neprestano iskala izhoda iz teh rev in težav ter je nazadnje sklenila, da je treba poklicati samo hudobo v ris, da prinese potrebnega denarja na mernike, kakor se je po pripovesti starih ljudi baje že zgodilo velikokrat in se godi še dandanes.
Žena njegova, ki se je ukvarjala s celo kopo otrok, je bila takoj vneta za to namero in je izrazila
čevljarjev, mizarjev, uradnikov itd. zato, da bi se hodili tja učit očenaš moliti, temveč zato, da se pogovorijo o svojih skupnih stanovskih interesih. Katoliški čevlji se prav nič ne ločijo od protestantovskih ali brezverskih.
V najsvobodomiselnejših državah ne ovirajo nikogar v izvrševanju svojih verskih dolžnosti, vendar pa v teh državah ne marajo siliti nikogar, naj se drži te ali one vere ter njenih zahtev, ker vedo, da je prisiljena stvar brez pomena. Človek, ki ne verjame, lahko hodi vsak dan v cerkev, pa mu ne bo to šteto v zaslugo za nebesa.
Ponovno povdarjamo, da ni naš namen boriti se proti cerkvi, ki je potrebna, toda mi se bomo borili odločno in vstrajno za to, da se ne bo zlorabljala cerkev v politične svrhe kake stranke in da se ne bo poneumnjevalo naše preprosto in nevedno ljudstvo po duhovnikih, ki vsak po svoje zvito omamljajo in plašijo priproste malo premišljajoče ljudi s pobožnimi pravljicami in strahovi. Navedli bi lahko celo vrsto pridig raznih duhovnikov o eni in isti stvari in iz teh pridig bi se videlo, da je vsak duhovnik razlagal eno in isto zadevo po svoje in se trudil kot kak politični agitator, da jo opiše prosto po svoje čim groz-nejše ali čim svetejše. Razlika med temi razlagami je tolika, da lahko rečemo, da uči v sedanjih časih žali-bog skoro vsak duhovnik svojo vero — seveda, ker mu ni za vero, temveč le za to, da s pomočjo vere čim učinkovitejše agitira za svojo stranko. Le redke duhovniške izjeme se ne ozirajo na stranke in učijo in razlagajo Kristusove nauke tako, kot je prav.
Zato lahko rečemo h koncu: Mi se borimo za pravo vero, katera se ne sme zlorabljati v politične svrhe in ki naj služi v to, da bo imel naš narod v moralnem oziru kaj od nje. Zato tudi boj klerikalnemu tisku, ki piše podivjano in nima s krščanskimi nauki nič skupnega.
Naročajte in širite ..Domovino" S
samo strah, kako bi se zlodej po-te-i, ko je storil svojo dolžnost in nasul. denarja, spravil spet nazaj v pekel.
«To je res treba dobro premisliti)), je menil Kalin, «toda najti moram samo pravega človeka, ki se popolnoma razume na klicanje v ris in v zagovarjanje kosmatina, potem ne bo sile.»
In takega čarovnika je usoda zanesla nekega jesenskega popoldne v Kalinov dom. Bil je to pro-sjak in bosjak Tone Kobilar, ki je baje obhodil vse dežele od ogrske planjave pa notri do morja. Prinašal je neznanske novice, goro-stasne dogodbe iz daljnjih krajev, poznal je neverjetno zgodovino minulih dni, prerokoval je še ne-verjetnejšo prihodnost.
Kalin pa ga je poslušal kakor sveti evangelij, in ko sta zvečer sedela s Kobilarjem za pečjo, ki je bila zaradi pozne jeseni že toplo zakurjena, je narahlo jel napelja-vati pogovor na denar in zaklade, ki so pod vragovo oblastjo. Z nenavadno bistroumnostjo in dobrim nosom je izkušeni Tone takoj zavohal, kam pes taco moli ter je s priznanja vredno zvitostjo — obmolknil. To je bilo olje v Kalinove ognjene želje. Silil je v bosjaka in ga hvalil.
«Ti si prepotoval toliko sveta kakor malokdo in tudi veš stvari, ki so malokomu znane», je dejal.
«Res je to», je odgovoril Tone, «a vse ni za vse.» Pogledal je pomenljivo na otroke in ženo, ki so plaho zijali v njega: «Midva se še lahko kaj pomeniva po večerji.»
Zadnjo besedo je izgovoril s poudarkom in izrazito in čuditi se moramo, da je Kalin to bliskovito razumel, poklical ženo v kuhinjo ter ji dajal tam tajna naročila.
Kobilarja njegova zvita osnova in premišljene besede niso varale: na mizo je prišla obila in dobra večerja. Jedel je, da si je moral pas odpenjati, vmes pa hvalil dobro gospodinjo, ki ubogih popotnih siromakov ne zaničuje, za kar jo čaka obilo sreče. In resno je poki-mal s svojo sivo glavo, da se je radovedni ženski od radosti topilo srce. Ni ji tilo žal mesene klobase, ki jo je bila skuhala in dala Kobi-larju, ni ji bilo žal bele zabele, katere je dala nekaj žlic več kakor navadno v kislo zelje; saj ji bc to vse obilo povrnjeno, kakor ji je namigaval njen mož prej v kuhinji in kakor je tudi sama posnemala po bosjakovem tajnem govorjenju. Otroci so pospali na široki peči in gospodinja je odšla s prazno posodo v kuhinjo, da jo omije in pospravi.
«Dobri ljudje ste v tej hiši», je dejal prosjak Tone, «in dobro se vam godi, vsega imata dovolj.»
«Ne tožim», meni Kalin, «ko bi le za denar ne bilo tako hudo.»
«Kaj denar! Še iz zemlje se ga nakoplje, kdor ima dosti poguma in ne pozna strahu; seveda je treba še marsikaj, česar ne zna vsak,» modruje Kobilar.
«Strahu ne poznam ne poznam; ko bi le drugo vse vedel in znal.» pravi gospodar.
«Treba je srca, katerega ne pretrese nobena pošast, nobena prikazen, naj je še tako strašna, treba je ušes, katerih ne presune noben glas, noben peklenski krik in stok in nobeno smrtno zdihovanje!» je počasi in z votlim glasom pripovedoval Tone.
Kalinu so hoteli že lasje vstajati na glavi in široko je odpiral usta in oči.
«Pa vse to bi prestal jaz in sem že prestal« — tu je berač nekoliko prenehal, da se ga je Kalin zijaje nagledal — «samo ko bi se dobil pravi kraj in vse potrebno, kar se ne najde za vsakim plotom.»
«Ali misliš, da ni blizu takega kraja?» je vprašal gospodar.
Tone je tiho in naporno gledal na mizo ter šepetaje govoril dalje:
«Pojdi na samoten kraj, kjer si v poletni noči videl med drevjem plesati zelene luči, napravi ris, stopi vanj v imenu sv. Trojice, položi na zemljo darove in izgovori za-kletvo ali zarotitev, in odprejo se ti vsi zakladi pod teboj!»
Kalin si ni upal dihati. Divje veselje in hrepenenje po denarju, po
•ti, ako se v Parizu vsaj malo ne odneha. Propast Nemčije pa ne bi bila v korist Evrope, to že uvidevajo Angleži in s časom bodo to sprevideli tudi Francozi. Evrope gospodarsko ne bodo povzdignili s konferencami, gospodarska povzdiga posameznih držav je odvisna od njih samih, od dela in varčevanja.
Rusija se prav živahno giblje in prav jadnio
zapušča komunizem,
%
ki jo je dovedel v nesrečo. Sedaj je preustrojena celo ruska armada — po starem vzorcu. Disciplina je zopet upeljana, vojaški sveti se smejo brigati samo še za prehrano in podobno, v poveljevanje se pa ne smejo čisto nič vmešavati in vsaka nepokorščina nasproti predpostavljenim bo strogo kaznovana. Tudi sicer so boljševiki v marsičem odnehali od svojih komunističnih nazorov in od komunizma bo kmalu ostala samo — ničla in popolni gospodarski propad, iz katerega se bo Rusija samo z veliko težavo dvignila. Ona bo še mogočna in silna, ampak takrat ne bo boljševikov nikjer več.
Dopisi
Dolenji Logatcc. V naši občini župani že od leta 1912. hud klerikalec Jakob Slave. Ko so leta 1918. Logatec r&sodli Italijani, so ti Slavca odstaviii, no radi narodnosti, temveč le radi nesposobnosti; ko bo pa februarja lani zajedli Logatec Jugoslovani, so nam na, podlog našega okrajnega glavarstva postavili zopet Slavca za geren-ta, To pa izgleda, kot da v naši občini no bi imeli bolj sposobnega človeka. kot je ta. Mi smo dosedaj s tem človekom imeli nadnaravno potrpljenje, ki pa je zadnji čas jelo popuščati. Za leto 1922. si je naš gerent, ki zelo ljubi vinsko kapljico, za svojo nagrado preračunal nič manj kot 46.000 K. Občinsko hišo in zemljišča ima v najemu že 10 let brez javne dražbe, kar bi lahko neslo občini nad 10.000 K letne najemnino, on pa plača le borili 2500 kron itd., itd. Ker je zadnji čas postil prodrzen, smo zaprosili pokrajinsko vlado, da uvede preiskavo proti ge-rentu Slavcu sploh glede njegovega gospodarstva pri naši občini. — Do-vidova.
Poljane nad Škoijo Loko. Letni občni zbor Kmetskega bralnega društva v Poljanah se vrši v nedeljo, 8. t. m. popoldne od 2. (14.) uri v društvenih prostorih pri Pononovcu, stara hiša, z navadnim dnevnim redom. Člani, udeležite se v polnem številu, da se potraz-govorimo o tem in onem ter ukrenemo vse potrebno, da so društvo še bolj povzdigne. Pridobivajte in prigovarjajte posebno mladim fantom in dekletom, da pristopijo k društvu, kjer je na razpolago jako velika knjižnica z nad 300 knjigami zabavno - vesele in znanstvene vsebine. Dalje ima društvo jako močan in dobro izvežband tamburaški zbor pod vodstvom učitelja Gostiča, ki bo, kakor doslej, tudi v prihodnje vršil v primernem času zabavne priredbe. Skrbeti bo nam počasi tudi za svoje prostore. Seveda, jutri ali čez leto dni še to ni mogoče, a pripravljati in zbirati jo treba pričeti z geslom: Iz malega zraste veliko! — V nedeljo naj nihče ne zamudi!
Trbovlje. (Sadovi klerikalne vzgoje.) Na Sveti dan so se v hribih nad Trbovljam stepli fantje duhovniških podrepnikov, čekmoštrov itd. Dopoldne so bili pri treh mašah., potem so se po živinsko napili, eden je že popoldne vpil po cestah: «K ... e vkup, fant ma dnar!» Drugemu Sv. naredili z nožem dve luknji v hrbet. Kdaj se zgodi med pravoslavnimi Srbi kaj takega? Naša «katoliška» stranka pa svojim vse dovoljuje, samo da so za Korošca.
*
Bela cerkev na Dolenjskem. Bela cerkev bi se morala imenovati pravzaprav «Črna cerkev«, kajti že dolgo časa je popolnoma črna. Bela je bila posebno, ko jo še živel pokojni gosp. Majzel. Ko je prišel k nam sedanji g. župnik lačen, je bil krotak in ponižen kot božja ovca. Bili smo ga veseli, misleč, da bo vreden naslednik svojega prednika, pokojnega župnika g. K. Ko pa se je najedel, so mu začeli rasti rožički, kateri so se mu počasi razviii v prave jelenove rogove. Slabo so nam izpadle državnozborske volitve, ravno-tako občinske. Prišle so volitve v cestni odbor, krajni šolski svet, črno vse črno! Najbolj črna je pa naša uboga šola. Gosp. nadučitelj Zagorc je bil pri nas od 1. 1908. do 1. 1919. Bili smo z njim prav zadovoljnimi on z nami. Otroci so se pod njegovim vodstvom zares nekaj naučili. Odkar pa je on odšel, smo pa že imeli 4 ali 5 učnih moči, in sedaj, odkar je g. župnik šolski
predsednik, že skoro dva meseca nobenega. Otroci naši pa gredo v črno, črno temo. Obračamo se do merodaj-nih gospodov v Ljubljani ter jim kličemo: Dajte nam učitelja, učitelja-So-kola, ki nam bo pomagal razganjati temo, v katero se zavija nekdaj tako
slavna Bela cerkev.
*
Gorenja vas v Poljanski dolini. V
našem sokolskem domu se je pričelo prav živahno življenje. Komaj je bil dom znotraj za silo dovršen, se je prešlo takoj na prosvetno delo. Sokol Gorenja vas-Poljane, jedva ustanovljen, se je zavedal takoj svojega zvanja, da je treba narod prosvetno povzdigniti, ga izobraziti in vzgojiti v narodnem duhu, razvijajoč vse moči ne samo v zahtevah, ampak tudi v dolžnostih do naše svobodne domovine. V ta namen se je pričelo s primernimi in vzgojnimi predstavami. Na Štefanovo se je uprizoril »Rodoljub iz Amerike«, na Silve-strovo «Dan sodbe«, Novega leta dan pa se je prva igra ponovila. Na Štefanovo se je kar trlo ljudi in naš so-kolski dom je bil skoraj že premajhen. Tudi zadnji predstavi je bila udeležba prav dobra. Igralo so je nad vse pričakovanje dobro, posebno še, če se pomisli na sedanji nedostatni oder, ki je v teh prostorih le za silo. Pohvaliti se morajo vsi igralci, njihov trud, požrtvovalnost in vnema, s katero so igrali. Bodi jim na tem mestu izrečena najtoplejša hvala. Omeniti treba še trbi-ški pevski mešani zbor pod vodstvom učitelja Zirkelbacha. V takih krajih, pri takih ljudeh spraviti skupaj pevski zbor brez vsakih pripomočkov, veste, je to vse druga zasluga in priznanje kot v krajih, mestih in trgih, kjer je ves drugi materijal. Ta trud in požrtvovalnost sfe ne da poplačati, četudi niso uspehi tisti kot drugod z izbranimi pevci: Poleg tega je omeniti še poljanski tamburaški zbor,- ki je prireditev dokaj povzdignil, pod vodstvom učitelja' Gostiča. Naše poročilo bi no bilo popolno, ko bi ne omenjali še g. kapetana Mladenoviča, komandirja obmejnih čet, in njegove gospe, ki ne le, da posetita vse naše prireditve, tudi drugače gresta povsod in v vsem na roko. Nazadnje pa tudi priznanje vsem mnogobrojnim obiskovalcem, ker s tem pokažete, da je vam res za napredek, po čemer Sokol hrepeni in jo tudi to njegova prva in najvažnejša naloga. Šo vse kaj drugega bo, ko bo dom znotraj in zunaj dodelan ter z vsem potrebnim, opravo, odrom in drugim o-premljen. K temu naj pripomore vsak po svojih močeh!
zlatu in srebru mu je rojilo po razburjeni glavi in radostno je za-vpil:
«Veni za tak kraj!«
Kobilar ga je resno in pozorno pogledal: «Kje?»
«Tu nad mojim domom, komaj dva streljaja, v brezju ob mokrot-nem travniku pod Laznikovo le-so», je viharno pripovedoval gospodar, «tam sem videl na kresni večer in na Veliko gospojnico, ko sem prihajal pozno od Laznika, vse polno drobnih zelenih lučic in v sredi za pol metra dolg ognjen jezik!»
«Blagor tebi in tvojim!» je vell-časno izpregovoril zdaj Kobilar in se potopil v pomenljiv molk. Gospodar pa je nemirno čakal, kaj bo slišal dalje.
«Ali imate pri hiši črnega petelina ?» je vprašal berač.
«Pa res ga imamo!» je vzkliknil Kalin.
«Ki nima nobenega belega peresa?» je poizvedoval prvi.
«Tega ne vem zagotovo,® je malodušno priznaval drugi. «Pa ga lahko drugje dobimo«, je dostavil.
«Dobro! Jutri ga ogledava. Če dobiva popolnoma črnega petelina in pripravite, kar je treba, potem vam pomagam do zaklada,* je ugotovil.
Po Kalinovem zagotovilu vedne hvaležnosti in radodarnosti sta se odpravila spat. Kalin je svoji ženi
še dolgo razlagal neizmerno srečo, ki čaka njuno hišo in snovala sta pozno v noč zlate gradove v svojih mislih. Kobilar pa je po 'dobri in obilni večerji sladko zaspal na slamnati postelji ter sanjal o samih klobasah in pečenih petelinih.
Drugo jutro so ugotovili, da je Kalinov petelin popolnoma črn. Kobilar je pri zaprtih durih naročil, naj ga posebno dobro hranijo, naj zoblje samo koruzo in kruli, proti novemu letu pa ga naj z mlekom izpitajo, da se odebeli do kraja. Na Silvestrov večer pa naj ga spečejo po vseh pravilih ženske umetnosti v lončeni posodi in naj oskrbe liter najboljega vina.
«Tedaj pridem, prinesem Kolo-mona s seboj in vi boste obhajali drugi dan veselo novo leto, kakor še nikoli!* je dostavil ter se poslovil, bogato obdarovan od Kalina.
Dasi je Tone Kobilar izrekel željo, naj ostane dogovor tajen, je vendar vedela o tem skoro vsa soseska. Nekateri so se smejali, drugi so Kalina zavidali. Ta pa je vestno n vztrajno pital črnega petelina, da je bil ves v mast zalit, ko se je nagibalo leto h kraju.
Na Silvestrovo o mraku je mahal Kalinov sosed Laznik po cesti v dolini proti domu. Na ovinku zagleda pred seboj popotnega tujega človeka v ponošeni obleki.
«To je gotovo Kalinov čarovnik,* si misli, ker je tudi slišal govorico o tem in ker je bil zadnji dan v letu. 'Stopi nekoliko hitreje, ga dojde in ogovori:
«Ali tudi v hribe?«
«Tudi, tudi,» je hitel tuji mož in korakal poleg Laznika.
Ta si je ogledal sopotnika in videl, da je še precej trden in zdrav človek zvitega obraza.
«Kaiinovi vas že težko čakajo,« je rekel.
Tujec je pozorno nastavil ušesa in dejal: «Tako, tako!» in spet umolknil. A zgovorni Laznik je pravil in pozvedova! dalje, prebrisani popotnik pa je polagoma izvedel vse, kar je bilo dogovorjeno na Kalinovem za danes. Na razpotju mu je Laznik še rekel: «Zdaj pa lahko noč! Vi greste tu gor proti Kalinu, jaz imam pa tod bliže» ter izginil za ovinkom.
Popotnik je nekoliko postal, se zamislil ter krenil proti Kalinovi hiši, ki se je že videla izza drevja. Med potjo si je hitro osnoval vso zadevo, kajti on je takoj uganil, da bi se dalo tu nekaj izpeljati v lastno korist in zabavo. Muzal se je in urno stopal v breg.
«Bog vam daj dober večer!» je pozdravil, ko je stopil v prostorno sobo, kjer so bili vsi Kalinovi zbrani okoli tople peči.
«Bog daj!» so odzdravili in zvedavo gledali neznanega popotnika.
Gospodarstvo
KOLIKO JE ŽIVINE V SLOVENIJI.
Po štetju z dne 31. januarja 1921.
je bilo v Sloveniji sledeče stanje živine:
Vsa Slovenija skupaj (brez logaškega okrožja, ki je bilo za časa štetja še okupirano po Italijanih) ima goveje živine 478.105 glav, 16 bivolov, 58.438 konj, 128 mezgov in mul ter 381 oslov. Prašičev se je naštelo 302.581, ovac 75.008, a koz 23.610.
Rezultati glede perutnine so sledeči: kokoši 1,010.564, gosi 14.988, rac 12.849, pur 17.421, torej vse perutnine skupaj 1,055.822.
Naštelo se je naposled 59.502 panjev čebel.
Kar se tiče rezultatov po okrajih, se je naštelo največ goved v okrajnih glavarstvih Murska Sobota (54.003 glav), Maribor (47.769 glav) in Ptuj (43.323 glav); konj največ v glavarstvu Ljubljanska okolica (6030), Ptuj (5828) in Murska Sobota (5314); svinj največ v glavarstvu Murska Sobota (41.940) Ptuj (39.173) in Maribor (39.120); ovac največ Slovenjgradec 13.031, Radovljica (8171) in Prevalje v Mežiški dolini (7096); koz največ Maribor (3356), Slovenjgradec (3141) in Radovljica (3087). Perutnine izkazujejo največ okr. glavarstva Murska Sobota (149.200), Ptuj (122.142) in Maribor (105.974) in čebeisklh panjev največ Murska Sobota (4932), Ljubljanska okolica (4927) in Maribor (4245).
LJUBLJANSKI VELIKI SEJEM.
(Od 2. do II. septembra 1922.)
Drugi vzorčni veliki sejem se priredi v Ljubljani letos od 2. do 11. septembra. Velikanski uspehi razstavljalcev lanskega sejma, njih izražene želje ob zatvoritvi kakor tudi dosedanje živo zanimanje domačinov in inozemstva jamči, da bo tudi letošnja prireditev zadovoljila udeležence. Z gotovostjo pa se more že sedaj uvideti, da bo sedanji prostor za prihodnji sejem, ki se bo moral staviti na veliko širšo podlago, dosti premajhen.
—---1----r-rr--» —r> umimnbl
«Ali je tu pri Kalinu?« je vprašal in nadaljeval, ko so mu potrdili: «Moj prijatelj Tone Kobilar je bolan in ne more priti, kakor ste se zmenili, zato je poslal mene, ker sem se pri njem učil in znam vse kakor on!«
Kalin si je oddahnil, ko je slišal zadnje besede. Tujec je moral sesti za mizo in dobro so ga pogostili. V hiši je bilo vse nekako svečano in tiho, kajti vse je živelo v nadi velikih dogodkov. Tudi tujec je kazal nekako resno in tajnostno lice, pokorno gledal vse okoli sebe ter naposled po večerji vprašal:
«Ali imate vse pripravljeno?«
«Vse, vse«, je hitel šepetaje praviti Kalin, «samo petelin še ni gotov, se še peče.« Zadovoljno je prikimal tujec ter jel pripovedovati, kod po svetu sta že hodila s Kobilarjem, kaj doživela, koliko ljudi osrečila, sama pa ostala uboga, ker je tako namenjeno in zapisano v Kolomonu, da čarovnik dela za tujo srečo. Hvaležno in udano ga je gledal gospodar in ko je slišal ime «Kolomon» ga je pretreslo neko strahotno spoštovanje do neznanca in na tiho je vprašal:
«Ali imate tiste bukvice?«
«Seveda, seveda;toda nikdo razen mene jih nocoj ne sme videti, da ne izgubijo tajne sile. Ali je vino pripravljeno?«
«Najbolje, kar sem ga mogel dobiti v mestu.« 1
Storili so se že koraki, da se bo moglo sejmišče primeroma povečati. Ljubljana je videla dalekosež-ni pomen te svoje prireditve, na katero je lahko ponosna in bo gotovo podpirala prireditelje v njih stremljenju, vzdržati sejem tudi letos na višku.
Danes že pozivamo industrijo, obrtnike in veletrgovce vse kraljevine, da se udeleže sejma v kar največjem številu kot razstavljalci. Ta prilika pa je za pridobitne kroge, ki se udeleže sejma kot razstavljalci, še posebnega pomena, ker si ne prihranijo samo visokih stroškov za potnike, dopisovanje in iskanje odjemalcev, ampak morejo v nekaj sejmskih dneh pridobiti z lahkoto naročila, ki jih zaposlujejo mesece in mesece.
Koncem meseca januarja bo pričel sejmski urad, ki posluje trajno na sejmišču ob Gosposvetski cesti, razpošiljati interesentom vabila, sejmske rede in prijavnice ter daje že se~daj vse potrebne informacije o letošnji prireditvi.
TRGOVINA Z ŽITOM.
V	tednu pred novim letom se je žito precej ponujalo, toda povpraševanje po njem je bilo srednje. Zaradi ukinjenega tovornega prometa na železnicah je prevažanje blaga v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini onemogočeno. Vsled tega kakor tudi vsled poslabšanja naše denarne vrednosti so cene žitu zopet narasle.
V	Zagrebu so bile pretekli teden sledeče cene: pšenica 1500 do 1550 kron, stara koruza 1270 K nova koruza 1220 do 1240 K, oves 980 do 990 K, ječmen 1060 K, moka najfinejša 21 do 21.50 K, otrobi 720 K.
Naše cene so tako visoke, da inozemstvo našega blaga sploh ne^ mara kupovati. Ameriška in madžarska žita so mnogo cenejša.
V STISKI ZA KRMO.
Naši živinorejci so prišli v hudo stisko za krmo. Veliko živine se je moralo zaradi tega že odprodati. To je hud udarec za vso našo živinorejo pa tudi sploh za vse kmetijstvo. Če manjka krme, manjka tudi gnoja in slabe posledice tega
se bodo poznale pri našem gospodarstvu še leta in leta. Najhujši udarec je letošnje pomanjkanje krme pred vsem seveda za našo živinorejo, ki se je komaj opomogla po vojni, pa mora zopet in znova v težko krizo.
Pa tudi ta udarec moramo in bomo preboleli! Treba je, da smo sedaj s to krmo, ki jo imamo, skrajno varčni. Vsak previden gospodar je napravil že jeseni račun, kako bo izhajal s pridelano krmo in koliko živine bo mogel prerediti do nove košnje in prve paše. Na vsak način mora sedaj gledati, da si ohrani najpotrebnejšo živino in magari, če mora živina tudi nekoliko stradati. V takih letih, ko primanjkuje vsepovsod krme, je naravno, da se mora to tudi pri živini poznati, ki naj dobi le toliko in take krme, kolikor in kakršne je sploh mogoče v takih letih pokla-dati. Naravna posledica je seveda, da nam živina v takih slučajih shujša.
Pri pokladanju krme bodimo torej do skrajnosti varčni. Na vsako bilko krme je paziti, da se prav obrne. Naša varčnost se mora v takih letih zrcaliti v dveh ozirih. Prvič je .treba, da vso zalogo krme prav razdelimo in prav odmerimo in da porabimo za poklada-nje vse, kar je količkaj porabnega za to. Letos bo treba skoro vso slamo porabiti za krmo. In pokla-dati je le toliko krme, da se živina še primerno preživlja in da nam preveč ne shujša. Ob splošnem pomanjkanju ni drugega izhoda! Drugič je pa treba, da smo tudi pri vsakdanjem pokladanju natančni in da dajemo živini le toliko krme, enakomerno dan za dnevom, kolikor jo smemo, oziroma zamoremo sploh pokladati. Za vsako bilko je škoda, če bi se po nepotrebnem zavrgla. Bodimo tedaj bolj pozorni in pazimo, da nam ne bo tako odmerjena krma prihajala iz jasli pod živino in na ta način v gnoj, namesto da jo dobi živina v svoj želodec. V tem oziru se delajo pri nas še veliki pcgre-ški, ker smo — odkrito rečeno — premalo vajeni skrbnega gospo-
«Dobro; kadar bo ura enajst,, zavijie petelina v bel papir ali ro- j bec in ga denite z vinom v malo košaro.»
Marsikaj se je bilo še treba podrobneje pogovoriti; Kalinovi so vpraševali in tujec je gostobesed-1 no dajal natančna pojasnila glede prihodnjih ur.
Tako je hitro minilo in ura na steni je udarila enajst. Vsi otroci so bili še pokonci in gospodinja je uredila košaro. Tujec pa je zbral vse domače okoli sebe ter jim govoril z votlim glasom:
«Ura prihaja! Molite! Molite neprestano, da zmagamo hudobo! Nihče se naj ne gane iz hiše prihodnji dve uri in naj se godi zunaj karkoli, naj tuli vihar, naj udari strela, ali naj se prikaže katerakoli pošast — vi samo molite v dober namen, dokler ne pridem nazaj!»
Nato je pregledal nabasano košaro, jo pokropil z blagoslovljeno vodo, vzel pod pazduho, pozdravil «Hvaljen Jezus!» ter pri zadnjih vratih odkorakal v hrib proti gozdu. Vrata so zaklenili in porinili debeli zapah pred nje ter se zbrali vsi Kalinovi okoli velike mize, pokleknili in na glas molili rožni venec. Strah in groza je bila na njihovih licih, vedno glasneje se je glasila njihova molitev. Zunaj pa je vzdihovaje zapela ostra sapa svojo zimsko pesem. Kalinovemu pastirju so vstajali lasje pokonci. Narahlo se je plazil od peči po ko-
lenih do vrat in ko je zunaj divje zatulil vihar, je planil v vežo ter pri nezadelanem vežnem oknu skočil na piano ter jokaje bežal h dolinskemu sosedu. Ostali so bledih obrazov molili glasneje in glasneje dalje, klicali vse znane in neznane svetnike, jih prosili za varstvo in milost, obljubljali darove in maše, post in pokoro in plaho poslušali vmes vihar, ki se je vzdignil zunaj ter rohnel okoli oglov. Molili so dalje in dalje in otroci so pospali za mizo. Samo gospodar in gospodinja sta neprestano ponavljala besede naprej, dokler ni udarila ura na steni eno.
Tedaj sta nehala, poslušala proti gozdu, kjer je šumelo drevje, po vseh kotih kropila z blagoslovljeno vodo in ker le ni bilo tujca od nikoder, spravila otroke spat, čakala še eno uro in se tudi odpravila po razburljivem dnevu počivat.
Tuji čarovnik je izginil za vedno in Kalinovi ga nikdar niso videli več. Sosed Laznik pa je našel v svojem hlevu drugi dan mehko znezdo v praproti ki je bila pripravljena za steljo, zraven ostanke pečenega petelina in prazen liter v Kalinovi košari. Tam je tuji čarovnik obhajal vesel prihod novega leta.
Kalin pa je bil globoko uverjen, da je tisto noč vzel čarovnika sam zlodej, ker je pečeni petelin imel pod levo perutjo majhno belo peresce.
darstva s krmo, skrbnega in varčnega pokladanja v hlevu. Še vse premalo!
Živino je pa treba kolikor mogoče ohraniti. Boljše je, da nam živina do nove krme shujša kakor da bi se njeno število skrčilo na korist boljši reji. Marsikod dobiva danes živina samo slamo in pleve, samo da se bo preživela čez zimo. V takih slučajih je treba skrbeti, da dobiva vsaj nekaj malega močnih krmic. Pa tudi na sol ne smemo pozabiti, ker se težko prebavna slama veliko bolj izrabi, če pride kaj soli zraven. Vse želodčno delovanje je v tem slučaju bolj krepko. Živali same se pa bolje počutijo, če dobijo nekaj malega soli.
Polagamo vsem živinorejcem na srce, da z vso varčnostjo nadaljujejo letošnje krmljenje in da skušajo po možnosti vzdržati potrebno število živine. V takih slučajih ne smemo imeti pred očmi samo interesov naše živinoreje, ampak tudi interese vsega našega kmetijstva, ki so zlasti po naših krajih v najtesnejši zvezi z obstankom živinoreje.
LETOŠNJA POTREBA UMETNEGA GNOJA.
Najvažnejši pridelek pri našem gospodarstvu je gnoj, ker se po množini in kakovosti gnoja ravnajo vsi drugi pridelki po njivah, po travnikih, vrtovih, vinogradih itd. Zato pa blagor tisti kmetiji, ki pridela dosti gnoja in dobrega gnoja.
Letos nam bo manjkalo domačega gnoja. In to bo hud udarec, ki čak'i našo kmetijo. če ni krme, tudi gnoja ni. Letos se je pa marsikje še to pripetilo', da niso mogli gospodarji napraviti potrebnega nastelja, tako da manjka poleg krme tudi še nastelja.
Pridelali bomo torej vobče manj gnoja Poleg tega bo ta gnoj tudi slabši, namreč manj vreden. Če ni krma dobra, tudi gnoj ne more biti tečen, če pokladamo slamo namesto sena in detelje, je tudi gnoj bolj prazen in pust.
V teh razmerah je potrebno, da si pomagamo na kmetih z umetnimi gno-j.li. Nadomestiti moramo z njimi primanjkljaj hlevskega gnoja, nadomestiti pa tudi manjkujoče redilne snovi, ki jih letos zaradi slabe krme ne 'oo v hlevskem gnoju.
Res je, da so umetna gnoiila draga in da jih je težko kupovati malemu posestniku. Toda še dražje je, če pustimo njive in travnike premalo gnojene in če nam zaradi tega trpi prihodnja letina, prihodnji pridelki.
Res je tudi to, da ne znamo z umetnimi gnojili v vsakem slučaju tako ravnati, kakor bi bilo treba, da se uspehi povsem zasigurajo. Tudi to je res! Vendar nas to ne sme odvračati od umetnega gnojenja, zlasti letos ne, ker so umetna gnojila ravno tako preizkušena in tako dobra, da jih lahko rabimo z vsem zaupanjem za izboljšanje zemljine rodovitosti in s tem vred tudi za izboljšanje naših pridelkov. Potrebni pouk pa prinašajo strokovni in drugi listi, tako da se lahko do dobrega poučimo, kako je umetna gnojila rabiti.
Za danes opozarjamo vse naše gospodarje na potrebo letošnjega umetnega gnojenja, ker se je treba za nakup pravočasno pobrigati, da ne ostanemo nazadnje praznih rok.
Če smo do sedaj pri nas in po drugih deželah dosegli tako lepe uspehe z umetnimi gnojili, jih bomo gotovo tudi zanaprej in je prav letos nujna potreba, da se skušamo z njimi pomagati in spraviti naše poljedelstvo vzlic pomanjkanja domačega gnoja na noge.
= Bankovci v prometa. Dne 22.
decembra je bilo v naši državi za 4 milijarde 598 milijonov 50 tisoč 815 dinarjev papirnatega denarja v prometu. Od 15. do 22. decembra se je množina papirnatega denarja zmanjšala za 22 milijonov 451 tisoč 440 dinarjev.
—	Koliko imamo denarnih zavodov v naši državi. V naši državi je 438 delniških denarnih zavodov in 730 zadrug. Največji del teh zavodov odpade na Hrvatsko in sicer 198. V celi državi imamo samo tri denarne zavode s premoženjem od 200 milijonov kron in vsi trije imajo svoje sedeže v Zagrebu. Za Hrvatsko prid« Vojvodina, kjer je 105 denarnih zavodov, potem Bosna z 53, Srbija z 47, od teh 19 v samem Beogradu, Dalmacja z 8, Slovenija s 7, ki pa ima najbolj razvito zadružništvo in največ hranilnic in posojilnic. V Črni gori sta samo dva denarna zavoda.
= Sejmi za govejo živino in svinje v Ljubljani se ne vršijo. Zaradi kužne bolezni slinovke in parkljevke se sejmi za govejo živino in prašiče v Ljubljani do preklica ukinjajo, do-čim se sejmi za konje vrše.
= Tržne cene živini v zagrebški županiji na sejmih od 21. do 27. decembra za 1 kg žive teže: voli 18 do 28 K, biki 14 do 18 K, krave 12 do
18	K, junice 16 do 20 K, teleta 18 do 24 K, debele svinje 42 do 54 K, mr-šave svinje 36 do 46 K.
= Na zadnjem sejma v Maribora so bile sledeče cene za 1 kg žive teže: debeli voli od 20 do 25 K, pol-debeli voli 15 do 18 K, plemenski voli 11 do 15 K, biki za klanje 13 do 14 K, klavne krave debele 16 do
19	K, plemenske krave 10 do 14 K, molzne krave 12 do 18 K, breje krave 12 do 18 K, mlada živina 13 do 15 K, krave za klobasarje 8 do 10 K.
= Vinske cene v ormoški okolici. Vinska trgovina v ormoški okolici je zelo živahna. Kupcev je posebno veliko iz Ljubljane in ostalih krajev Kranjske. Slabše vrste vina se prodajajo liter po 20 do 22 K, srednja po 22 do 26 K, finejša sortirana po 26 do 32 K, najboljša pa po 38 K.
—	Proizvodnja soli v naši državi. V solnem rudniku v Kreki (Bosna) se prideluje dnevno 200 vagonov soli Rudnik bi dajal lahko do 500 vagonov soli dnevno, s čemur bi bila krita polovica potrebe v naši državi.
= Nove cene soli. Po odloku
uprave monopolov so določene za sol te-le cene, loco skladišče soli v Ljubljani, in sicer za 100 kilogramov: angleška sol 170 Din, kamena drobna sol 170 Din, morska bela sol 160 Din, morski siva sol 150 Din in industrijska sol 62 Din. To so cene brez vreč. Vreče po nabavni ceni.
= Semensko žito za siromašae kraje. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je "oslalo v siromašne kraje 30.000 kg ječmena in pšenice, da se kot seme razdeli med revne poljedelce.
= Ljubljanski sejem s kožuho-vino. Tvrdka «Balkan* poroča: Pavlovi ljubljanski sejmi za kožuhovino, ki so se vsakoletno vršili v prostorih ljubljanskih javnih skladišč, so nekdaj zelo sloveli. Udeleževali so se jih ne le domači kožuhovinarji, ampak so pošiljale nanj svoje zastopnike tudi največje nemške, italijanske in francoske tvrdke s kožuhovino. Na žalost so ti sejmi med vojno zaspali. Ker slovi baš Slovenija, odnosno vsa Jugoslavija po svoji kožuhovini in je Ljubljana kot ustvarjena za trgovsko posrednico med severoza-padnim in jugovzhodnim trgovskim svetom,, oživi «Balkan» delniška družba za mednarodne transporte, te sejme zopet v svojih javnih sklar diščih v Ljubljani, Dunajska cesta 33. Prvi tak sejem se bo vršil 23. januarja 1922., t. j. tretji pondeljek po sv. Treh kraljih. Nanj opozarjamo vse posestnike kožuhovine in trgovce. Prodajalci, ki bi imeli tako malo kož, da bi se jim ne izplačalo priti samim v mesto, prevzame prodajo «Balkan» po lastnih komisijonarjih-
strokovnjakih za najvišjo dnevno ceno. Tako blago pa mora dospeti v «BaIkan» najkesneje do 21. januarja. Na posamezne kože naj bodo pritrjeni lističi z imenom lastnika in z najnižjo zahtevano ceno.
— Seja trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Te dni se je vršila seja trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, na kateri je bil sprejet nov volilni red za trgovsko in obrtno zbornico za celo Slovenijo. Zbornica se imenuje od sedaj: «Zbornica za trgovino, obrt in industrijo» v Ljubljani. Volilni red se je določil po naslednjih načelih: Število zborničnih članov se določi na 48. Polovica njih ostane Kranjski z Ljubljano, ostala polovica mandatov je zagotovljena Štajerski, Koroški in Prek-murju. Zbornico tvorijo trije odseki, in sicer: industrijski, trgovinski in obrtni. Vsak ima po 16 članov, ki se volijo po davčnem merilu v 4 skupinah. Volilna doba je petletna. Volitve so osebne in tajne. Pasivno volilno pravico imajo vsi oni, ki so stari 28 let in imajo dve leti aktivno volilno pravico. Za aktivno volilno pravico se zahteva plačilo pridob-nine. Tudi ženske smejo voliti in morejo biti tudi izvoljene.
= Občeslovensko obrtno društvo v Celju ima dne 12. januarja v svrho izpopolnitve odbora in ustanovitve podpornega sklada izreden občni zbor.
= Strokovna zadruga mizarjev in strugarjev za celjsko sodno okrožje se ustanovi na Treh kraljev dan v Celju.
= Železniške vagone dobimo iz Nemčije. Tekom 15 dni dobimo od Nemčije na račun vojne odškodnine 1000 vagonov.
= Vožnja na železnici se je podražila, in sicer pri osebnem prometu za 15 odstotkov, a za prevažanje blaga za 10 odstotkov.
= Propast velikih bank v Italiji. V Italiji je falirala največja banka «Ban-ca italiana di sconto» (Italijanska es-komptna banka). Za njo so prišle v plačilne težkoče še tri velike banke: Rimska banka, Italijanska trgovska banka in Italijanski kreditni zavod. Italijanska eskomptna banka je imela 95 podružnic, eno tudi v Trstu. Slabe posledice tega poloma bodo za Italijo ogromne, saj se trdi, da znašajo pa-sive (dolgovi) banke preko 1 milijarde lir, kar pomeni nad 1:1 milijard naših kron.
*
= Skrbimo za mrjasce! Dobri mr-jasci so za zboljšanje svinjercje ravno tako potrebni kakor so potrebni dobri biki za povzdigo naše živinoreje. To vemo živinorejci vsi. In vendar, kako malo se skrbi in kako malo se stori od naše strani za rejo mrjascev! Kako malo 6e brigamo za to rejo vzlic temu. tla je svinjereja največjega pomena za mnoge naše kraje. KoliKo dobrega bi so dalo še storiti in koliko več uspeha doseči pri vsej naši svinjereji, če bi se količkaj bolj zavzeli za rejo mrjascev in če bi imeli saj nekoliko več zadružnega duha v sebi? Zal, da se ta reja vse preveč sama sebi prepušča in da je vsa ta reja vse preveč od slučaja in dobre volje posameznih pra-fiičerejcev odvisna. Ce je mrjasec kje v bližini, dobro. Potem je prav in smo zadovoljni. Po njegovi vrednosti dosti ne vprašamo. Glavno je, da je tukaj, naj bo že tak ali pa tak. Ako ga pa ni, potem je pa križ in veliko tarnanje. Ljudje morajo voditi svoje svinje daleč po plemenu in je dotični mrjasec še tako slab in malovreden. Na ta način pa trpi vsa reja. Vprašam torej, ali bi se ne dalo to rejo tako urediti da bi bilo vsem ustreženo? Ali bi sine dalo skrbeti, da bi bili potrebni in dobri mrjasci na razpolago in v zadostnem številu? Gotovo! Ali za to so je treba pobrigati. Imamo kmetijske podružnice in razne zadruge po deželi, ki bi morale prevzeti to naiogo, da pridemo tudi s to rejo naprej in do ne-
kake stalnosti. Dajmo se torej za to rejo zavzeti pri občnih zborih in drugih prilikah in skušajmo jo vendar enkrat privesti do potrebne urejenosti!
Beležke
tira naša ustava. Ljudje na deželi vedno bolj spoznavajo klerikalne sleparije in zato ni čuda, da se čujejo med najzvestejšimi klerikalnimi pristaši govorice, da bi bilo treba osnovati stranko, ki ne bi bila tako klerikalna. Ti ljudje postajajo pametni, toda k naprednim strankam ne marajo še pristopiti, ker so preveč navajeni farovške komande. Mi smo trdno uverjeni, da bomo videli kmalu mnogo teh v naših demokratskih vrstah, saj nove stranke ustanavljati bi ne imelo pomena, ker imamo strank že itak preveč.
Novosti
-h Glavni odbor demokratske stranke je sklenil, da imajo vse strankine organizacije v večjih mestih prirediti vsako leto dne 1. februarja strankine zabave v korist strankinemu fondu.
-j- Razkol v samostojni kmetijski stranki. Iz Celja nam poročajo: Dne 28. decembra se je vršil v Celju v Narodnem domu zbor zaupnikov SKS. celjskega okrožja. Istočasno so se zbrali v Celju v gostilni «Pri an-gelju» zastopniki nove zemljoradni-ške stranke. Na predlog posestnika Mahena iz Trnovelj pri Celju je zapustilo v Narodnem domu nekaj zaupnikov SKS. zborovanje in odšlo na sestanek zemljoradnikov «Pri an-gelju», kjer se je nato pod predsedstvom Mahena vršil zbor slovenske sekcije zemljoradniške stranke. Na zemljoradniškem zborovanju sta govorila dr. Novačan, ki je glavni osno-vatelj slovenske zemljoradniške stranke in izdaja že list «Naša vas», ter Srb Komadinič. Izvolil se je tudi odbor, ki naj končno osnuje slovensko zemljoradniško stranko. — Srbski listi so o tem razkolu samostojne kmetijske stranke mnogo pisali. Kmetijski minister Pucelj zanikuje sedaj v srbskih listih najodločnejše vest o razkolu v SKS. ter pravi, da je celjskemu zborovanju zemljoradnikov prisostvovalo le malo pristašev SKS., ki pa so prisostvovali zborovanju le
iz osebnih interesov.	. , , . , .. , , .„ ,
njak, katero potem nosijo od hiše do
+ Kdo se je valjal ponižno v j hiše, kjer oddado povsod majhen ko-prahu? Ljubljanskemu klerikalnemu j šček, da z njim gospodar podneti bo-«Novemu času» ni ugajalo, ker so ' ' prinesli demokratski listi obširnejše poročilo o izletu našega kralja v
*	Poravnajte zaostalo naročnino!
Naročniki, ki so še dolžni staro naročnino, naj to takoj poravnajo, ker bomo drugače list ustavili. Naročnina je itak tako mala, da jo lahko zmore vsakdo.
*	Naš kralj Slovencem. K novemu letu je poslal pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar Nj. Veličanstvu brzojavno čestitko. Kralj je odgovoril sledeče: Pod prijaznimi utisi, ki sem jih prinesel iz Slovenije, želim, da se sirom te lepe pokrajine v naši državi ve, koliko mi je na srcu njeno blagostanje.
*	Minister za socijalno skrbstvo dr. Žerjav je obolel pred par dnevi na pljučnici, vendar se je stanje njegove bolezni že zboljšalo.
*	Pravoslavni Božič proslavljajo naši bratje pravoslavne vere letos v soboto dne 7. t. m. Proslava Božiča začne s starodavno slovansko božično navado, da prinese iz bližnje šume na preddan Božiča drevo, ki ga imenujejo bad-
Kamniško Bistrico, češ da se mu j gabi «bizantinsko mahanje z repom», kar bi se reklo z drugimi besedami, da mu ne ugaja spoštljivo pisanje o kralju. Tako pišejo tisti klerikalci, ki so se valjali svoječasno ponižno v prahu pred tujcem-trinogom Habs-buržanom, ki nas je zaničeval in zatiral. Marsikdo od naših čitalcev se bo še spominjal, kakih najvdanejših in najponižnejših besed so se posluževali klerikalni iisti «Slovenec», «Domoljub» itd. o vsaki priliki, kadar je bil kak god, rojstni dan itd. cesarja ali cesarice. Pred tujcem,
našim zatiralcem, so ležali na trebu- v m. p.!
žični ogenj. To donošenje badniaka se vrši z velikimi slovesnostmi, pripeljejo !?a na okinčanem vozu, ki ga spremljajo jahači. Na božični dan zjutraj se vjše splošna častitanja med rodbinami in znanci s pozdravom: «Hristos se rodi». — V Ljubljani in Mariboru, kjer se nabada veliko pravnoslavnih rodbin se proslavi donošenje badnjaka slovesno s sodelovanjem vojaštva. Vsem pravoslavnim naše iskrene čestitke in vesele praznike! Hristos se rodi!
* Umrl je v Ljubljani v visoki starosti 82 let poštni blagajnik v pokoju g. Rajko Arce, stric ge. Franje Tavčarjeve. Vse svoje premoženje je zapustil «Dramatičnemu društvu» v Ljubljani. Pokojnik je bil plemenitega značaja in navdušen Slovan. N.
hu, kralju naše krvi, čutečemu bratsko z nami, pa ne privoščijo niti zasluženih spoštljivih izrazov.
+ Za novo stranko? Na deželi so s klerikalci vedno bolj nezadovoljni. Toliko imajo poslancev v Beogradu, a vendar še niso dali ene brihtne cd
Umrl je prekmurski župnik Štefan Kuhar.
* Nove tobačne cene. Vest, katero smo zadnjič prinesli, da se cene tobaku ne bodo povišale, se je izkazala žal za neresnično, Posneli smo jo po drugih listih. Povišale so se
koristnega ne za ta ne za oni sloj, zlasti tudi ne za kmeta in obrtnika. «DomoIjub» se včasih sicer pohvali, kako da delajo, toda uspehov ni videti. Samo agitirajo ti klerikalci povsod in te lovijo na strankine lima-nice s tem, da pravijo, kako so verni in katoliški. Kaj so neki oni vzeli vero v zakup? Tudi drugi imajo vero, ne samo oni. Nadalje slepijo klerikalci ljudi z avtonomijo. Zakaj jo neki pridigajo in zahtevajo? Kaj bodo potem leteli kar pečeni golobi v usta, če bi jo imeli? O ne, ravno nasprotno. Avtonomija bi zahtevala mnogo več davkov, ker bi bilo treba več uradništva. Zakaj bi morali imeti avtonomijo? Če smo v eni državi, je vendar najpametnejše, če se ne ločimo Srbi, Hrvati in Slovenci preveč med sabo, ker bomo le tako imeli vsi enake pravice in dolžnosti, kar je popolnoma prav. Da se bo lahko vsako pleme v državi prav enako upoštevalo, za to nam garan-
sebe in niso naredili niti najmanj cene tobaku sledeče: I. Tobak:
• • Najfinejši turški tobak od 180 na 200 Din za 1 kg; srednjefini turški tobak od 60 na 65 Din za 1 kg; najfinejši ogrski od 35 na 50 Din za 1 kg; domači tobak od 30 na 40 Din za lkg. II. Cigarete: Egiptovske od 220 na 250 Din za 1000 komadov; Moeris od 180 do 200 Din za 1000 komadov; Šport od 100 na 110 Din za 1000 komadov; Ogrske od 50 na 65 Din za 1000 komadov. III. Tobak za žvečenje: Šibike cd 40 na 50 Din za 1 kg in Klobase od 40 na 50 Din za 1 kg.
* Pregled invalidov. Vsi oni, ki doslej še niso bili pri invalidskem pregledu, bodisi da se niso pravočasno priglasili in ki se smatrajo zares za vojne invalide, naj se priglase za naknadni invalidski pregled pri občinskih uradih svojega bivališča. I< zglasitvi je prinesli vse vojaške listine. V Ljubljani stanujoči naj se čim prej zglase v vojaškem uradu v «Mestnem domu».
*	Invalidom, in vdovam delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani naj služi v vednost, da se po-čenši s 1. januarjem rente in dra-ginjske doklade nakazujejo: a) do 100 K, vštevši draginjsko doklado, za 6 mescev v naprej, b) do 200 K, vštevši draginjsko doklado, za 3 mesece v naprej, c) nad 200 K, vštevši draginjsko doklado, pa vsakome-sečno.
*	Izseljevanje iz Jugoslavije v Ameriko, Po odredbi Zedinjenih držav se je smelo lani izseliti iz Jugoslavije v Ameriko 6405 oseb. Preselilo se je iz Jugoslavije meseca junija 1133, meeo-ca julija 1403 oseb, avgusta 1310, septembra 1238, oktobra 200 in do 15. novembra 1121. Tako je število 6405 bilo doseženo.
*	Knjigovodstveni tečaj se otvori v Novem mestu dne 15. t. m.
*	Obsojen klerikalni odvetnik. V
Mariboru je bil obsojen na 400 K globe klerikalni advokat dr. Lesko-var, ker je žalil odvetnika dr. Irgoli-ča z očitkom, da je spravil Mestno hranilnico na rob propada.
*	Stare obrabljene bankovce so sežgali v Beogradu, in sicer 5dinar-ske v znesku 43,950.000, 50dinarske v znesku 8,890.000, skupaj za 52,840.000 dinarjev. Uničenju so prisostvovali uradniki Narodne banke in finančnega ministrstva.
*	Italijanski «blagoslov» v zasedenem ozemlju. V zasedenem ozemlju je sedaj zaprtih 40 tovarn. Ribiška industrija je prejšnje čase zaposlovala okoli 8000 delavcev in dajala na leto raznovrstnega blaga za 100.000 metrskih stotov. Sedaj pa vse to delo počiva in vlada se ne zmeni za to, da bi oživila ta stara podjetja. Industrija hira sploh po vsej Italiji, zato pa je v Italiji v zasedenem ozemlju okoli enega milijona nezaposlenih.
*	Naši vojni ujetniki v Rusiji.
«Slovenskemu rdečemu križu» se je sporočilo, da je leta 1920. v Novo-Nikolajevskem (gub. Tomska) v Sibiriji umrlo na tifusu več jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Med temi sta bila Slovenca podčastnik Mihael Dubravec od 37. topniškega polka, 43 let star, iz Tolmina in Jakob Dolenc od 10. trenske divizije, 30 let star, doma iz Studenca. Sorodniki teh dveh umrlih vojnih ujetnikov se tem potom o tem obveščajo s pripombo, da jim «Slovenski rdeči križ» v Ljubljani, Mestni trg št. 11, lahko preskrbi mrliške liste, ako temu za to vpošljejo 50 kron. Dalje se naznanja, da so se ob priliki železniške nesreče pri transportu invalidov 4 km od Ekaterinburga na Uralu dne 30. septembra 1920. ponesrečili ti-le Slovenci: Brumek ali Sumer Fran, sin Ignacija, od 27. domobranskega polka iz Št. Ruperta in Fischl Ignacij, sin Ivana od 15. H. I. polka, 47 let star, iz Rastoke-Privide (?). Glede teh se ne morejo preskrbeti mrliški listi. V mestu Vladivostoku je ostal krojač Bohinc, 35 let star. V mesiu Sajgonu, francoske kolonije Ir.do-Kine, je v mestni bolnici umrl dne 25. marca 1921. Lovrenc Piskal, 25 let star, rodom iz Maribora.
*	Kurja kuga se širi ponekod po deželi in napravi med perotnino mnogo škode.
*	Pri Sv. Juriju ob Pesnici je umrla ga. Ada Čehova, žena zdravnika dr. Čeha.
*	Na Grosupljem se je na kolodvoru ponesrečil 2 lletni dijak eks-portne akademije na Dunaju Josip Bradač. Med vožnjo mu je postalo ponovno slabo. Prišedši na Grosuplje, se je hotel v restavraciji malo pokrepčati. Ko je stopil na vozne stopnice še predno se je ustavil vlak, ga je zopet tako močno napadla slabost, da je izgubil zavest in padel pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	V Vitanju pri Celju se bo osnovala Narodna Čitalnica za trg in oko-fico.
*	V Trbovljah se je po nesreči vžgala obleka premogarjevi hčerki Sofiji CHavačevi. Zadobila je hude opekline.
*	Komunisti v Ajdovščini so v svoji zadrugi tako gospodarili, da je pri-mankljaj* 54.000 lir.
*	Zadnji, ki je bil aretiran lanskega leta v .Ljubljani, je bil Strniša Lovrenc. Prijel ga je detektiv Jamšek na Silvestrov večer ob 8. uri zvečer radi tatvine.
*	Vdik vlom pri Sv. Duhu pri Krškem. Dne 24. decembra je bilo vlomljeno v shrambo gostilničarja Alojzija Gorenca pri Sv. Duhu. Tat je vlomil skozi okno in odnesel kovček, v katerem je bilo okoli sedem in pol kilograma srebrnega denarja, 28 zlatnikov, razne druge dragocenosti fcr večja množina obleke in perila, škoda znaša nad 100.000 kron. Tat je brez sledu izginil.
*	Žena ubila moža. V Dobromdocu v Dalmaciji, je navalila neka Antula Pekas s kamnom na svojega moža, ga udarila na tilnik, da je padel v nezavest. Nezavestnega je potem tako dolgo obdelovala s kamnom, da ga je umorila. «Ljubezniva» ženka je aretirana.
*	Volkovi se pojavljajo že dalje časa v gozdovih graščine Snežnik.
Sveti trije kralji
(Iz francoščine.)
Sveti trije kralji Gašper, Melhijor m Boltežar so šli iskat malega Je-zusčka. Ker pa niso poznali ceste v Betlehem, so zašli in prišli skozi gozd do vasi, ravno ko je zahajalo solnce. Bili so utrujeni in roke so imeli vse boleče od nošenja posod z dišeč>mi mazili, ki so jih nesli Je-zusčku. JPoleg tega pa so bili lačni in žejni. Zaviji so torej pred vrata prve hiše v vasi, da bi prosili za prenočišče. :
Ta hiša, stoječa koncem gozda, je bila lastnina drvarja Flerjota. Živel je tam jako siromašno s svojo ženo in štirimi otroci.
Hišica je bila lesena. Streho je imela iz ilovice in mahu, ob velikem deževju je voda kar curljala skozi. Trije kralji, vsi izmučeni, so potrkali na vrata, m kp je drvar odprl, so ga prosili, da bi jim dal večerje in prenočišča.
«Dragi. moji», reče Flerjot, «imam samo et\6 posteljo zase ter ženo in ležišče z'% otroke. Za večerjo bi vam mogel ponuditi le krompirja, vode in ovsenegjt kruha. Pa le vstopite, ako niste ppsebno izbirčni, vam rad postrežem,'*",',' „ ,
Kralji so. vstopili. Dobili so krompirja, ki^So ga jedli z veliko slastjo, in drvar z (že'no sta jim odsopila svojo posteljo,' na kateri so spali prav sladko.' Skrrio Gašper je bil hudo stisnjeh ! sredi med koščenim Bolte-žarjem frt; dbtgim Melhijorjem.
Zjutraj' zgodaj, preden so se odpravili ;na ^St, 'je Boltežar, ki je bil najbolj'dobrega srca izmed njih, rekel Flerjotu-:1 «Nekaj ti dam v zahvalo zA" gosoljubnost.«
«Prav. radi smo vas prenočili in ne zahtevamo, ničesar«, je odgovoril drvar, pajje vendarle iztegnil roko.
«Denarja., :Tumam», je odgovoril BoItežaE,i-i«a hočem ti dati spomin, ki je mn^g?, vreden.«
SegeL je -v- svojo mošnjo, izvlekel piščalkor.ter»jo dal Flerjotu. Ker pa se je Flepjot, prevaran v svojem pričakovanj^ kislo držal, je nadaljeval:
«Ako. boš; imel kako. željo, samo zapiskaj na to piščalko in takoj boš uslišan. Vzemi, ne zlorabljaj jo in nikdar fie„ odred božjega daru in gostoljubnosti revnim ljudem.«
yCt:T V. ' .
Ko so bili sv. trije kralji izginili na ovinku, je Flerijot, posmehljivo rekel svoji ženi:
«Lahko bi nam dali kaj koristnejšega, nego to piščalko. Kljub temu zapiskam nanjo, da bom videl, če se niso norčevali iz nas.« In zakllcal je: «Imel bi rad belega kruha, pečenko in steklenico dobrega vina!«
V svoje začudenje je takoj ugledal na mizi, lepo pogrnjeni s čednim prtom, hlebec kruha, vino in zaželjeno pečenko.
S tem pa se Flerjot še nI zadovoljil, ampak si je poželel vsega, kar mu je prišlo na misel. Igral je na piščalko od ranega jutra do večera. Takoj je imel novo obleko za ženo in otroke, denarja polne žepe, bogato obloženo mizo, in ker je bilo treba samo poželeti kaj, da je bilo takoj tukaj, je v kratkem času postal bogataš, kakršnega ni bilo daleč naokrog. Namesto napol podrte koče si je postavil krasen gradič, katerega je opravil z dragoceno opravo. Ko je bilo vse to urejeno, je priredil veliko gostijo. Okrog bogato obložene mize, na kateri je kar žarelo srebrne posode in luči, je povabil vse mestne mogotce. Sam je sedel na gornji konec z ženo, ki je bila nalepotičena kot kraljičina. Godci, ki so bili nameščeni na vzvišenem odru, pa so kratkočasili goste z najveselejŠimi pesmimi. Da bi slavnostna gostija ne bila motena, je naročil svojim ljudem, naj nikakor ne spuste na dvorišče kakih vsiljivcev ali beračev, k vratom pa je celo postavil dva hrusta s palicami, da bi odganjala vse postopače iz okolice.
Povabljeni gostje, prepričani, da jih nihče ne bo motil, so si vsega privoščili v polni meri.
Tisti večer pa so se modri sv. trije kralji, potem ko so b:!i svoja darila položili k nogam Jez-isčka, vračali iz Betlehema. Ko so prišli iz gozda, so spoznali vasico, kjer so prenočevali, ugledali ves razsvetljeni gradič, in Gašper je zbadljvo rekel Boltežar ju :
«Rad bi vedel, ako mož ni zlorabil tvoje piščalke in če ni prelomil svoje obljube, odkar je bogat, da bo milosten s siromaki.*
Zamenjali so svoja krasna oblačila za cunje ter šli v gradič prosit prenočišča. A bili so slabo sprejeti. Flerjot je pogledal skozi okno in videč prosjake ukazal, naj izpuste pse nanje, tako da so se hitro odstranili.
«To sem slutil!« je rekel nezaupni Gašper, katerega je ugriznil pes v nogo.
«Dobro», je dejal velikan Melhijor, «naj izve, kaj je jeza treh kraljev!«
Medtem so se gostje veselo gostili dalje. Bili so ravno pri prigrizku in Flerjot je ravno nameraval razrezati velikanski kolač, ko je bilo na dvorišču slišati ropotanje poštnega voza, ki so ga peljali štirje konji. Flerjot je znova pogledal skozi okno in videč, da še prihajajo odlični gostje, ukazal, naj jih sprejmejo slovesno. Sam jih je šel z bakljo v roki sprejet. Tu pa je zagledal tri kralje modrijane, oblečene v baržun in dragulje. Flerjot, ki je spoznal svoje bivše goste, jih je s prijaznimi pozdravi pozval k mizi.
«Hvala!» je odgovoril Boltežar kratko, «ne jemo pri človeku, ki neprijazno sprejema reveže.«
«Hvala lepa, da tako izpolnjuješ obljubo!« je kričal Melhijor s silnim glasom.
«Ti ščuješ pse na reveže!« je dodal Gašper ter si drgnil nogo, «Ie počakaj, zaigram ti pesem, katere doslej še nisi čul.»
Potegnil je iz žepa piščalko, podobno tisti, katero so dali Flerjotu, ter začel grozno piskati. Kot bi mignil, je izginila miza, gostje, gradič in vse drugo, drvar pa se je zopet čutil samotnega in revnega na kraju go-
zda pred svojo na pol podrto kočo z ženo in raztrganimi otroci.
«Sreča, da mi je ostala še piščalka,« si je mislil, toda zaman jo je iskal po raztrganih žepih; izginila je
s sv. tremi kralji vred.
• • •
Od takrat imajo ljudje navado, kadar režejo potico o sv. treh kraljih, da dajo skrbno na stran kos za reveže.
VAŽNO OPOZORILO ZA VOJNE INVALIDE, VDOVE IN SIROTE ZARADI DODATKOV K POKOJNINAM.
Po členu 21. zakona o invalidih z dne 15. decembra 1921. se je ustavilo s 1. januarjem 1922. izplačevanje dodatkov k pokojninam: 1.) za invalide, ki jim je bilo povodom zadnjega pregleda priznano manj kakor 50 % invalidnosti, in sicer za njihovo osebo in za otroke; 2.) za vse invalide dodatek za dva otroka, tako da jim ostane le za tretjega in nadaljnje otroke izpod dopolnjenega 16. leta; 3.) za vse vdove brez otrok, ki so mlajše kakor 45 let in sposobne za delo; morebitno nesposobnost morajo dokazati z nekolkovanim spričevalom, ki ga izda brezplačno uradni zdravnik; 4.) za vse invalide brez ozira na odstotke in število otrok ter za vse vdove brez ozira na število otrok, ako plačujejo več kakor 30 dinarjev neposrednega'* davka (po odmeri davkov za financijsko leto 1920/21).
Ker bo treba na temelju tega zakona na novo pregledati in popraviti vsa nakazila invalidom, vdovam in sirotam, ki so že bila pripravljena za izplačilo dne 1. januarja 1922, ne bodo mogli poščni uradi dostaviti zneskov kakor običajno v prvih dneh januarja. Vse prizadete stranke naj upoštevajo, da je s to spremembo združeno ogromno delo, ki bo izplačevanje zavleklo za nekaj časa. Vsakdo naj o tem obvesti svoje znance invalide in vdove in jim priporoča, naj opuste vsako pismeno in osebno pritožbo v Ljubljani. Uradi bodo skrbeli za to, da se bodo pokojninski prejemki v smislu gorej ozna- j čenega zakona kar najhitreje nakazali.
Čltajte i;i širite «Domovino», a klerikalne liste kot so «Domoljub«, «Slovenski Gospodar«, «Straža» itd. pa zavrnite! Klerikalni listi liočejo ljudi samo oropati samostojnega zdravega mišljenja, da bi jih napravili za svoje slepo orodje. Kdor je mož, ki misli s svojo ne s farovško glavo, bo klerikalne liste zavrni!. Potuhnjenci, hinavci in bedaki tega gotovo ne bodo storili, kar je popolnoma prav. Takih ljudi mi tako ne potrebujemo; ti naj le ostanejo pri klerikalcih.
Razne zanimivosti
V VLAKU USTRELJEN OPASEN RAZBOJNIK.
Dno 28. decembra je bil ustreljen v zagrebškem vlaku zloglasni razbojnik Jovo Stanisavljevič-Caruga. Na živo glavo tega razbojnika je bila razpisana nagrada 20.000 dinarjev, a na mrtvo pa 10.000 dinarjev. To zadnjo nagraii-do dobi orožnik, ki je ustrelil razbojnika.
O usmrtitvi razbojnika pišejo listi sledeče: Na postaji Kukavica so čakali potniki na zagrebški vlak in med seboj veliko govorili o pogonu za razbojnikom Carugo. Potniki so začeli gledati in kazati na nekega elegantno oblečenega gospoda v čakalnici, da je morda ta prosluli razbojnik. Slučajno jc ta tudi bil.
Računajoč s tem, da vlak ne bo imel zamude in da se neopaženo muza v vlak, je Caruga nestrpno čakal
na prihod vlaka. Vlak pa je imel v B j-kovici nad dve uri zamude in z ostalimi potniki jo stopil v vlak tudi Caruga.
V vozu je bil oddelek orožnikov in med temi tudi orožnik Vungurt, ki je hitro spoznal Carugo. Vungurt je sa-hteval od potnikov potne izkaznice in stopil z isto zahtevo tudi do Caruge. Ta mu je izročil legitimacijo, ki je bila izstavljena na ime Ivana Hlasya, invalida. Ropar je še pristavil pripombo, da mu je izročil to legitimacijo major Knežič iz Požege. Na to ga vpraša o~ rožnik, če ima morda kako prtljago. Caruga mu je pokazal na mal in težfok zaboj. Ko je pretipaval orožnik zaboj-čok, je izsledil v njem kladivec.
Ko je pa Vungurt zahteval, naj Caruga odveze zaboj, je potegnil razbojnik revolver in hotel orožnika ustreliti. Tolovaju je preprečil strel vojak Ristič, ki je sedel tik njega in ga zgrabil za roko. Kljub temu pa je Caruga napel petelina, sprožil, a revolveT je odrekel. V tem trenutku je sprožil o-rožnik v Carugo trikrat. Tretji strel je zadel Carugo v glavo. V Miklovcu eo mrtvega razbojnika izložili iz vlaka.
STRAHOTE GLADU V RUSIJI.
Neki Amerikanec, ki je bil v Rusiji, piše v začetku decembra sledeče:
Bil sem v Kazanu. Odkar sem pričel pisati svoje poročilo o veliki lakoti v Rusiji, je sneg neprestano padal in daleč naokoli je bilo opaziti le eno neizmerno belo planjavo.
Čoln, s katerim sem se peljal po Volgi navzdol, je bil zadnji pred pričetkom zime, ko reka zamrzne. Stradajoče prebivalstvo v strada-jočih okrajih je odrezano od sveta vsled zime, katero so ljudje s strahom pričakovali, kajti zastavila jim je vsa pota, da bi lahko kam ubežali.
Pomoč more dospeti sedaj do
njih le s pomočjo sani, a konj za vožnjo je vedno manj vsled pomanjkanja krme.
V nekaterih vaseh ob Volgi sem vpraševal kmete, če imajo kake rezerve živil, da se bodo za silo preživeli preko zime. Eden teh, v kojega koči sem stal, je rekel: «Jaz imam dvajset funtov krompirja, a I moram dati vladi pet funtov, da plačam svoj davek, kajti drugače moram v ječo. Razven tega krompirja nimam ničesar za svojo ženo in otroke. Zadnji teden je poginil moj konj. Nobenega upanja ni za nas«.
Stal je visok in širokopleč ter držal svojo mogečno kmečko roko na rami nekako deset let stare deklice, ki je zrla resno na nas s svojimi velikimi očmi. Bila je zadnji otrok, ki je ostal starišem od šestih otrok, kajti pet so jih poslali z veliko množico otrok v Sibirijo, da jih tam prehranijo. Sam Bog zna, kakšnja bo njih usoda, kajti strašne govorice prihajajo iz Sibirije glede umrljivosti v sibirskih taboriščih.
Oče in mati sta se jokala, ko so otroci odhajali, a sedaj sta vesela, kajti nobene hrane nimata niti za deklico, ki jima je ostala. Mati mi je pokazala par napol segnitih listov zelja ter izgovorila pri tem rusko besedo za kruh. S tem je hotela povedati da hoče napraviti iz tega materijala kruh.
Na dvorišču neke druge koče je stala majhna črna krava in žena lastnika te krave nam je povedala, da je morala oddati tri funte surovega masla kot vladni davek. Spravila je skupaj dva funta, a naslednji teden bo treba pobiti kravo, ker je zmanjkalo vsake krme.
Da te ljudi obdavčujejo pri takem stradanju se mi je zdelo naravnost nečloveška krutost. Tega ne morem spraviti v soglasje z dejstvom, da je namreč sovjetska
vlada opustila rekvizicije, ki so v preteklem letu odvzele kmetom vse rezerve živil ter ukazala krajevnim vladam, da opuste vsako iztirjavanje davkov v stradajočih pokrajinah.
Številni odloki centralne vlade ostanejo seveda le na papirju. Prepričan sem, da nima niti centralna niti krajevna vlada, in tudi ne kmetje ob Volgi dosti živil, da bi se prerinili skozi zimo.
Celo ozemlje od Moskve do tar-tarske republike strada nečloveško. Vse rezerve so izčrpane do naslednje žetve.
V veliki tartaski državi, koje glavno mesto je Kazan, je bilo 3,400.000 ljudi, med njimi 1,300.000 otrok. Od teh jih je komaj 200.000 dobivalo majhne racije živil od strani sovjetskih komisarjev, katerim je pomagala Ameriška pomožna uprava.
Za odrasle, posebno za bolne, je stavila centralna vlada na razpolago 50.000 racij živil. Dne 1. novembra pa je bilo teh racij konec in vlada ni mogla nuditi nikakih nadaljnih. Ponekod bo zadostovala hrana še za mesec dni. Potem bo zmanjkalo vsega. Večino žita, katerega je poslala centralna vlada, so kmetje posejali, kajti čeprav so bili izstradani, so se vendar zadrževali, ko so mislili na pridelek prihodnjega leta. katerega bo deležen seveda le oni, ki bo preživel strahote sedanje zime.
tla zno
X Leto 1923. bo leto lakote. Po
trditvah nekega angleškega vremenskega proroka je vsako petnajstvo leto nerodovitno in sploh slabo. Za leto 1923. prorokuje dotični vremenski prorok mnogo dežja in hudo zimo, kar bo povzročilo zelo slabo žetev in splošno pomanjkanje živeža To bo leto gladu, kakor j- bilo leto 1315., ko je vladala v Evropi velika lakota. Angleški listi pišejo k temu pror okovan ju, da se nam tega danes ni treba bati, ker so prometne razmere mnogo boljše, kot so bile pred šestimi stoletji, ko še «železne kače» niso poznali.
X Čuden dogodek mlade deklice. Londonski časopisi poročajo o zagonetnem dogodku mlade hčerke znamenite londonske plemenitaške rodbine Beckett. Mlada deklica je neko popoldne odšla od doma z izgovorom, da se vrne čez eno uro. Minuk je ura, dve, tri, nastopila je noč, toda deklice ni bilo od nikoder. Stariši so slučaj naznanili policiji, ki je iztikala za izgubljenko cele tri dni brez uspeha. Tretji dan po tem zagonetnem dogodku je neka družba, ki se je vozila z avtomobilom, naletela na mlado deklico, ki je spala kraj pota. Družba je deklico zbudila, toda ta je na vsa vprašanja odgovarjala, naj jo puste v miru, ker hoče umreti. Po dolgem prigovarjanju se je deklica toliko pregovorila, da je šla z družbo do bližnje hiše in tam popila čašo čaja. Tam so izvedeli od nje, da že cele tri dni ni pokusila ničesar. Slednjič so dognali, da je ta čudaška deklica pogrešana Beckettova hčerka, ki je storila ta čin v napol zavedni mesečni blodnji.
X Tat, ki je kradel le ljubavna pisma. Te dni je stal pred berlinsko poroto neki 421etni poštni uradnik, ki je bil obtožen, da je na pošti kradel pisma, pisana od ženske roke. Leta 1920. so neprestano prihajale pritožbe, da zmanjkujejo pisma na poštnem uradu. Končno se je posrečilo prijeti krivca, ko je ravnokar iz kupa pisem vzel nekaj listov ter jih prav pazljivo čital in se nahajal pri tem naravnost v zamaknjenosti. Pri
hišni preiskavi se je našlo mnogo zaljubljenih pisem. Obtoženec se je zagovarjal, da je to delal pod posebnim pritiskom. Pisma, katera je menil, da so ljubezenska, je odpiral in z veliko slastjo užival strastne besede zaljubljencev. Svoj čas je bil že obsojen zaradi enakega pregreška na tri mesece ječe. Sedaj so zdravniki ugotovili, da kolesje v njegovi glavi ni čisto v redu Vsled tega tudi ni dobil hude kazni.
X Tiger ga je popadel. Nedavno se je dogodil v Berlinu v Hagenbecko-vem cirkusu razburljv slučaj. Na kro-titelja Fischerja se je navalil velikanski tiger, vrgel ga na zemljo in mu stopil s taco na glave. Ko se je Fi-scher skušal braniti, ga je začel tiger grizti. Med gledalci je prišlo do razburljivih scen in cirkuškemu osobju, se je komaj posrečilo pomiriti občinstvo in rešiti krotitelja iz tigrovih krempljev.
X Detektiv vodja roparske bande. V Karlovcih je prijela policija lopova, ki je vršil svoj posel na debelo kot detektiv. Njegov zadnji večji uspeh je bila tatvina 300 tisoč dinarjev nekemu trgovcu iz Bečkereka. Ob priliki hišnje preiskave pri tem lopovu so našli večje vsote kronskih novča-nic, ki so bile žigosane z žigom «Srp-ska finansijska uprava v Vršcu.» Iz žiga teh novčanic sklepa policija, da je imel ta mojster med lopovi zveze s tatinsko bando, ki je vlomila svoje-časno v blagajno prej imenovane Srpske finansijske uprave v Vršcu in odnesla 1,600.000 K. Karlovška policija upa, da bo potom tega detektiva lopova prišla na sled raznim velikim tatvinam, ki so se izvršile v zadnjem času v Banatu.
X Mož in dve žene živijo v zadovoljnem zakonu. V Ameriki so prijeli nekega Konga, ker je živel z dvema ženama. Pred sodiščem je obtoženec izjavil, da ljubi obe svoji ženi in da se tudi ženi med seboj ljubita. Prva žena je stara 36 let in ima 17 letno hčerko. Obe ženi sta potrdili obto-žencevo izjavo glede medsebojnih srečnih razmer. Prva žena je takoj zaprosila sodnika, naj izpusti moža na svobodo. Mož je rekel: «Moja prva žena mi je sama pomagala pri drugi ž-enitvi. Druga moja ežna je stara ravno toliko kot moja hčerka in in to naše razmere posebno olepšu-je.» Prva žena je to potrdila in pristavila : «Ko mi je moj mož izjavil, da se hoče poročiti z Marijo (drugo ženo), sem rekla, da se jaz rada razsta-nem z njim, ako to želi. On pa mi je zatrjeval, da me ravno tako ljubi kakor Marijo, zato sem predlagala, naj pripelje Marijo v hišo. Kmalu sem jo ravno tako vzljubila kakor on in danes jo imam rajše kot svojo lastno hčerko. Mi smo vsi srečni in ostanemo skupaj.»
X Propadlost žensk na Dunaju.
Ne samo Pariz, tudi Dunaj je znan po svojih lahkoživih ženskah. Težko je paziti na moralo v velikem mestu, kjer policija ne more gledati na vse tiste ženske, ki se klatijo po ulicah in zavajajo in okužujejo moške. Meseca oktobra je policija privedla k zdravniškemu pregledu 620 deklic, od katerih je bilo 140 spolno bolnih. Zanimivo je, da ima policija samo 1500 takih žensk v evidenci, med tem ko pozna valci razmer trdijo, da jih je na Dunaju najmanj 40.000. Tam cvete tudi trgovina s človeškim mesom. Pogostokrat izvabljajo deklice s tem, da jim obetajo službe kot plesalke ter jih odvažajo v Carigrad, Egipt in celo v Indijo. Akoravno se policija in razna društva trudijo, da preprečijo to trgovino, vendar je še dovolj ljudi, katerim se posreči odvesti veliko število teh nesrečnih žrtev v inozemske nesramne hiše.
X 14 letna Italijanka prodana v harem. Pred šestimi leti je pri napadu
morskih roparjev na neki potniški parnik izginila lepa 141etna Italijanka iz Rima. Vsi so mislili, da je utonila v morju. Nedavno pa je njena mati zvedela, da se nahaja njena objoko-vava ljubljenka v haremu turškega sultana v Carigradu. Po poizvedbah se je dognalo, da jo je kupil sultan pred šestimi leti na tržišču v Bizerti, kamor so jo pripeljali po napadu na parnik. Od tam je bila poslana v sultanov harem. Sultan jo je imel posebno rad ter ima ž njo tudi že dva otroka. Mati je zaprosila, naj se ji hčerka vrne, a vse posredovanje italijanskega zunanjega ministra in papeža samega je bilo brezuspešno. Sedaj se trudi italijanska kraljica, da pripravi sultana, da vrne materi izgubljeno hčerkico, ki je postala med tem že zopet mamica.
X Kaznovan, ker je predobro plačeval delavce. Madžarska vlada skuša pridobiti zase delavstvo. Da ji je pa pri tem samo za lastne interese, ne pa tudi za interese delavstva, priča sledeča sodba: Nek okrajni sodnik v Pešti je obsodil bivšega Karolyje-vega poljedeljskega ministra na 10 tisoč kron globe, ker je plačeval poljskim delavcem na svojem posestvu 80 K dnevno, češ, da to presega običajno plačo poljskih delavcev, ki znaša samo 50 K dnevne.
X Osmerčke je rodila. Angleški listi poročajo, da je v mestu Tampico v Mehiki rodite gospa Ruibo osmerčke. Za ta slučaj se zelo zanima me-hikansko zdravniško društvo, ki je radi tega sklicalo zborovanje.
X Lokomotiva zavozila v čakalai-co. Čudna nesreča se je pripetila te dni v Budimpešti. Na tamošnji kolodvor je precej naglo privozila prazna lokomotiva. Iz neznanega vzroka pa je nenadoma skočiia iz tira ter zavozila naravnost v čakalnico. Ubila je pri tej nenavadni vožnji malo dete in ranila dve osebi.
X Ta si pa zna pomagati. Po Brnu se mirno sprehaja po ulicah neki možak ter pazi na ročne vozičke, kolesa in slično. Kakor hitro zagleda kje kako kolo ali voziček, čegar gospodar je morda le za trenotek stopil v kako trgovino, pa hajd z vozičkom ali kolesom — na policijo, kjer odda uradniku kot najdeni predmet. Lastnik seveda tudi takoj, ko zapazi, da mu je zmanjkalo kolo itd., odhiti na policijo, da prijavi tatvino. Seveda se začudi, ko mu njegovo navidezno ukradeno kolo ali voziček izroče kot najdeni predmet, za kar mora poštenemu najditelju plačati primerno nagrado. Temu prebrisanemu stricu niti policija ne more nič, ker ničesar ne ukrade, ampak vse «najdeno» pošteno izroči policiji. Dosedaj je našel že 22 vozov in koles, kar mu je prineslo precejšnjo nagrado. Lep postranski zaslužek.
X Cerkve v Angliji, Angleški duhovniki so z žalostjo opažali, da postajajo cerkve vedno bolj prazne. Verniki so se popolnoma odvrnili od cerkve in pohajajo rajše v gledališče in na zabave. Da pa temu odpomo-rejo in cerkev zopet napolnijo s pobožnimi verniki, so sklenili, da cerkev modernizirajo, tako da vernikom ne bo ničesar manjkalo. Mesto lesenih klopi so dali napraviti mehke fotelje in zofe. Prižnica se odpravi in se zato postavi oder, da bo pridigar podoben drugim govornikom, in da ga bodo vsi poslušalci lahko videli. Razen tega se uredi v vsaki cerkvi še garderoba, kjer se bodo verniki ahko slačili in oblačili. Seveda tudi ogledalo ne bo manjkalo. Mesto starodavnih cerkvenih orgel se bodo najemali celi moderni orkestri.
X Plačilo za njeno nezvestobo. Žena nekega višjega državnega uradnika se je spoznala z nekim zelo elegantnim gospodom, ki se ji je predstavil za Bjfirna, veleposestnika iz
Švedske. Kmalu se je lepa Dunajčan-ka zaljubila v Bjorna. Imela sta pogoste sestanke in ona mu je dajala tudi denar, če je bil slučajno v zadregi. Pred par dnevi sta se zopet sestala v posebej v ta namen najeti sobi. Ona se je po njegovem naročilu naki-tila z vsem svojim dragocenim nakitom, češ da gresta na ples. Tu je gospa Adela zaspala. Ko se je drugi dan zbudila, je zapazila, da je izginil Bjorn in ž njim ves njen nakit. Preiskava je dognala, da je bogati Bjorn navaden lopov Madžar Geza Maday. Maday se zagovarja, da mu je gospa sama dala denar, okrog 400.000 K, da lahko špekulira na borzi ter da mu je obljubila v isto svrho tudi svoj nakit. Sedaj bo žena mogoče zvestej-ša svojemu možu, če jo bo še hotel.
X Dva milijona let staro živalsko okostje. Iz Durbana poročajo, da je tam neki Louis de Fries na vrhu do sedaj še nepreiskane «Zmajeve gore» našel okostje neke predpotopne živali, o katerem trdi geolog dr. Artur Rogers, da je staro krog dva milijona let.
X Kakšna mora biti žena. Nek
Francoz je opisal kakšna mora biti žena, če hoče biti popolna. Podobna naj bo cerkveni uri, polžu in odmevu. To se pravi točna naj bo kakor ura, živi naj kakor polž vedno le v svoji hiši in na vsa vprašanja naj odgovori, kakor odmev. Na drugi strani pa zopet ne sme biti podobna niti cerkveni uri, niti polžu niti odmevu. Ne sme govoriti preglasno, kakor cerkvena ura, ki se sliši po vseh bližnjih ulicah; tudi polža ne sme oponašati v tem, da nosi vse, kar ima na sebi in povsod s seboj; pa tudi odmevu, ki ima vedno zadnjo besedo, ne srne biti slična.
X Udruženje jetičnih. Kakor poročajo češki listi, so se združili vsi je-tični po vsej Češkoslovaški v skupno organizacijo. Organizacija je popolnoma nepolitična ter ima namen, zbolj-šati gmotno stanje, organizirati in skrbeti za socialno in zdravstveno stanje bolnikov. Listi imenujejo to organizacijo žalosti, ker so v njej organizirani večinoma že smrti zapadli reveži.
X Proti podajanju rok. Neki ameriški zdravnik opisuje nevarnosti podajanja rok ter pravi, da povzroča to nervoznost in neprijetne občutke. Slabo zdravje predsednika Wilsona pripisuje on samo podajanju rok za časa njegovega predsedništva, na katero je bil Wilson po ameriškem običaju vezan. To je povzročilo tudi smrt predsednika Rosevelta. Pogostemu in krepkemu podajanju rok je bil žrtev tudi Caruso. Princ waleški je po svojem obisku v Kanadi cele dneve nosil desno roko v obvezah radi bolečin, ki jih je povzročilo podajanje rok. Zdravnik trdi, da se pri podajanju in stiskanju desne roke pretresejo živci, ki vodijo v hrbtenico, kar škoduje celemu telesu, in je mnenja, da treba iznajti nov, zdravju manje škodljiv način pozdravljanja.
X Boj proti podganam. Kakor navadno po velikih mestih, so se tudi v Berlinu v zadnjem času silno razmnožile podgane. Nobena shramba ni bila več varna pred njimi. Posamezniki so se trudili, da zatrejo nadležno zalego, a zaman. Nevabljeni gosti so se kmalu zopet vrnili. Končno se je začela zanimati za to golazen sama berlinska policija. Začela se je velikopotezna akcija. Policija je razdelila velike množine strupa zoper podgane ter določila poseben dan za boj proti podganam. Tega dne so morali po celem mestu nastaviti razdeljeni strup. In res uspeh ni izostal. Berlinsko časopisje poroča, da se je samo prvega dne uničilo 8.433 podgan. Vsled tega je policijsko ravnateljstvo sklenilo, da bo vojno proti podganam še vršilo.
Ne pozabite na brate
onstran mej! Pristopite vsi k Jugoslovanski Matici!
Po svefy
% Število prebivalcev v Franciji.
Uradni izid splošnega ljudskega štetja v Franciji, skupno z Alzacijo in Lore-no, znaša 39,402.739. Od teh je tujcev 1,350.449. Leta 1911. je znašalo prebivalstvo 39,000.000
s Cita bo porodila. Kakor poročajo, je odpotovala bivša cesarica Cita v Švico. Pravi vzrok njenega potovanja je skorajšnji porod. Vest o operaciji njenega sina v Švici je izmišljena. Kitko bosta mogla Karel in Cita preživljati svojo številno deco, katere gotovo ne bosta dala izučiti v kakem koristnem poklicu.
Zdravstvo
O NAŠI HRANI.
O hrani so razširjene razne napačne sodbe. Kar ti eden priporoča kot koristno, zametava drugi. Zato je dobro, če vemo, kaj uči veda o človeški hrani.
Človek je nekaka kuhinja. V kuhinji je pa treba dveh reči: kurjave, s katero se kuha, in jedi, ki se kuhajo. Tako mora človek polagati v kuhinjo svojega želodca dvojno hrano: tako, ki služi za kurjavo, to je hrano, ki povzroča v njem v prvi vrsti gor-koto in tako, ki redi, ko dovaja vedno nove tvarine v meso in kosti.
Za gorkoto služijo jedila, ki obstoje iz ogljika, vodika in kisika. Ogljik je glavna tvarina goriva. Kovaško oglje je ogljik. Ogljik je v lesu, v slami, v kosteh, v mesu in v raznih drugih stvareh. Kisik je plin. Kadar se kisik združi z ogljikom, nastane gorkota. Kadar gori les, se ogljik, ki je v lesu, veže s kisikom, ki je v zraku. Vodik je pa plin, ki se nahaja v raznih tvarinah; voda n. pr. je sestavljena iz dveh delov vodika in enega dela kisika.
Jedi, ki smo jih omenili, prihajajo iz črev v kri; v pljučih se krvi pridruži zrak, ki ga neprenehoma vdihavamo. Tako pride v kri kisik, ki
Iz tega združenja, ki napravi tudi nekoliko gorkote, nastane voda.
Jedi, katerih glavne sestavine so ogljik, vodik in kisik, so te-le: rastlinska celuloza, škrob, sladkor in maščoba. V sočivju je skoro vse celuloza, le malo je drugih tvarin. Škrob je glavna sestavina krompirja in v žitu ga je tudi mnogo. Sladkor se nahaja v raznih rastlinah in sadovih, n. pr. v sadju.
Imenovana jedila torej povzročajo gorkoto v človeškem telesu, pa mu obenem dajejo tudi moč. Človek, ,ki se je n. prx najedel krompirja, čuti v sebi moč za težka dela. Nimajo pa te jedi, v kolikor obstoje samo iz ogljika, vodika in kisika, v sebi nič re-divnega. Kdor bi samo taka jedila užival, bi kmalu opešal in umrl. Zato je treba še drugačnih jedil.
Mlad človek raste. Meso, kosti, živci in vsi organi v človeku prejemajo svoj prirastek od jedi, ki jih človek uživa. Odrastel človek izgublja neprenehoma tvarino svojega telesa s tem, da se poti, in na druge načine. Nadomestilo za to mu mora dovažati hrano. Hrana, ki daje človeku rast in nadomestilo za to, kar od svojega telesa neprenehoma izgublja, mora biti pa le taka, ki ima v sebi beljakovino in ker je v beljakovini vselej tudi dušik, lahko rečemo, da je redivna le tista hrana, ki ima med svojimi sestavinami tudi dušik.
Beljakovina je v jajcih. Če odstranimo rumenjak in denemo ostalo tekočino na ogenj, izhlapi voda in nazadnje ostane samo beljakovina. Beljakovina je v mleku in siru, v mesu in v moki. Žitno zrno ima največ beljakovine neposredno pod luščino; proti sredi zrna prevladuje škrob. Fižol, bob, grah in leča imajo približno eno četrtino beljakovine, polovico jedilne tvarine brez dušika, oziroma beljakovine in eno četrtinko raznih drugih sestavin. Tudi v prosu je veliko beljakovine.
Vsa tu našteta hranila imajo v sebi obojno hrano. Zato dajejo človeku gorkoto in moč in ga obenem rede. Tudi imajo v sebi razne mineralne snovi, ki jih človek poleg dru-
je v zraku. Ta kisik se v krvi združi' S? hrane ^potrebuje. V teh mineral-z ogljikom in tako nastane večji del tiste gorkote, ki je v krvi, oziroma v človeškem telesu. Ogljik in kisik, ki sta se v krvi združila, se spojita v takoimenovano ogljikovo kislino, ki je telo ne more rabiti in jo zato iz-dihavamo.
Tudi vodik, ki prihaja z onimi jedmi v kri, se združuje s kisikom.
nih snoveh je žveplo, železo in drugi minerali.
Razni poskusi so pokazali, da potrebuje človek tem manj one hrane, ki ima v sebi ogljik, vodik in kisik, čim manj se giblje. Kdor pa ima težka dela, porabi veliko ogljika, zato mora uživati več one hrane. Hrane z beljakovino pa potrebuje človek
enako veliko, naj se že giblje ali miruje. Z ozirom na to je jasno, da bi za kmeta na polju in za gospoda v pisarni ne bil primeren enak obed.
Zdravniki priporočajo posebno uživanje sadja. To ima v sebi celulozo, sladkor in razne organične kisline, ki podpi-rajo prebavljanje; je pa brez beljakovine, torej brez re-tiivnih snovi.
Nekatere jedi so težko prebavljive, zato niso za vsak želodec. Težko prebavljiva je celuloza (sočivje, sadje), fižol, bob, grah, maščoba in svinjsko meso, menda zato, ker je polno maščobe.
•
Proti protinu se priporoča kot zelo uspešno sredstvo čaj iz enakih delov kamilic, materne dušice in navadnega resja, posebno ako se poslednji dve rastlini rabita ob času cvetja.
Zoper kurja očesa na nogah se je baje v vsakem slučaju zelo dobro obnesel sledeči recept: Raz-greje se 5 gramov katrana, rjavega sladkorja in salmijakovca in s to mešanico namaže košček finega usnja, n. pr. košček stare ro-kavičje kože in se pritisne ta obliž na «oko».
Ženski kotiček
Zoper miši rabijo na Tirolskem sledečo zvijačo. Miši imajo jako rade kvas (germ), kar je zanje usodnega pomena. Iz kvasu se zvaljajo male krogljice, katere se v primerni množini raztrosijo po tistih prostorih, kjer je mnogo miši, obenem se pa nastavi polna posoda vode tako, da miši lahko pridejo do nje, kajti po s posebno naslado povžitem kvasu jih prične tako žejati, da pijejo nastavljeno vodo brez konca in kraja. Kvas se v želodcu raztopi in ... razžene. Čeprav je sredstvo malce smešno, vendar je preprosto in ceno, da je vsak lahko poskusi, kdor nima pridne mačke.
Kako je ravnati z zimsko endi-vijo? Gospodinje čestokrat tožijo, da jim segnije pred časom endi-vija. V mnogih slučajih je kriva vrsta, kajti vsaka ne služi enako dobro, zaradi tega je dobro, če mogoče poskušati več vrst in katera se najbolje obnese, tista se potem izvoli za domačo rabo. Zimska endivija, ki raste na vlažni, sveži zemlji in ki se je povrhu zgodaj nasadila, gnije navadno pri srcu. Ako se hrani v zaduhli, tem-
ni in vlažni kleti, mora seveda tudi segniti. Ker se rabi endivija navadno po zimi, se ne sme sejati prerano, recimo začetkom julija, boljše je začetkom avgusta. Kar se tiče okusa, so skoraj vse vrste enake. Jako dobro se ohrani endivija do nove solate na ta način: jeseni se presadi v prazne zaboje na gnojne gredice tako, da se sadika ne dotika sadike. Korenin se mora držati toliko zemlje, kolikor je možno. Potem se zalivajo, a jako previdno, pokrijejo s šipami ali kako zelo lahno odejo in ostanejo tako nekaj dni. Pozneje se začno zračiti in končno se razkrije ves zaboj. — Proti slani se mora ves zaboj dobro pokriti in obsipati z listjem. Endivija se ne sme vezati, preden ni njeno srce docela razvito. To delo pa navadno ni za-kasnjeno, ako se vrši šele pozimi v kleti.
Dragocenost vsake hiše je prijetno dišeči «E]&afluid» lekarnarja Fellerja. «Elsafluid» je najboljše sredstvo za drgnjenje hrbta, rok, nog in celotnega telesa ter se uporablja kot lepotilo (kosmetikum) za, nego zob, zobnega mesa, ust, glave itd. «Elsafluid» je močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 360 (Hrvaško).
Tisoči ljudi t rash deželah sveta uporabljaj«
že 25 let prijetno dišeči
Fellerjev JSsoflil"
Holte li liti od M
TISOČI SE OZDRAVLJENI. Bolečine v udih in sklepih, zatečeni (Seli telesa pokvarjeno roke in noge, ti-ganje, zbadanie itd. v različnih delih telesa, celo oslabelost oči je posledica revmatičnih in sorodnih bolezni.
Mudim Vam naravno zdravilo da se ozdravite,
Nobeno univerzalno zdravilo, temveč zdravilno sredstvo, katero je dobra mati narava podr.rila bolnemu č oveku.
Vsakemu brezplačno na poizkušnfo.
Pišiti mi takoj ter Vam takoj pošljem svoje sredstvo in opis ter navodilo k zdravitvi popolnoma brezplačno.
Tdko postanete moj hvaležni pristaš.
Expedition der ©pern Apotiieke, Bud a pest V!., Abfc. 86.
«a nego zob, zobnega mesa in glave ter k* dodatek k vodi za umivanja, ker učinkuja zaradi svojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Ravne tako je priljubljen kot krepko, blago delujoče ia
vrio prijetno sredstvo za drgnjenja
hrbta, rek, nog in celotnega telesa. „ElEafluid" je mnog«, močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in sploh najboljše sredstvo te rrst«. Tisočera priznanja I Z zamotom in poštnino za vjakttgar;
3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 48 K.
Za prodajalcei
12 dvojnih steklenic ali 4 specialne steklenic« 168 K
24 dvojnih sli S specialnih steklenic.......280 k
36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic...... 394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Xdcr denar tt-
prej pošlje, dobi še popust v naravi. PRIMOTs Eisa oblii za kuria očesa po 5 K in K 7 S>) Elsa mentolni klinčič 12 K; Elsa posipalnl prašek 11 Ki pravo Elsa ribje olje 85 K; Eisa ustna voda 36 K; Eisa kolonjska voda 41 K; Elsa šumski miriš 41 K.* glicerin po 6 in 30 K; Lysol, LrsoCorm 30 K; H-neški čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; strup zx podgana in miši po 8 ia 12 K-
EVGUN V. FELLEK, lekarnar.
STUBICA donja, EIsatrg št. 360 40—1	(Hrvaško). 48/144/11 k
fafdaa gospodinja
mM
iZELA smo
ki j« Mjtt jfc k njeeaejiel
Detnllk« glavnicAi
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
K&mmmrmi e&rfiHf
K S0,000,000
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, isribor, MetkovIč, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenlk, 2adar, Zagrofe, Trot,
Sprejemal VUjre aa fcnjttie«. — Yl<jg* teto« i» iiro-ra^KB {troti najugodnejiemn obrestovanjv. —
L Ri)sitni davek plača bank« i« rrojega
Kupuj* In prodajal Devisc, valute, rrednosfne
»apirje itd.
Sskontlra: Meuioe, dense, rrednoiitB« papirje Itd.
Iniaias čete, rtakazni«« in akreditive aa roa to- ta inozemska mesta.
Saj* predujme* aa vrednostne papirje ia m blago, lete&j v j»tnft> skladiščih. Daje trgovske kredite pod aa jagodne j tirni pogoji.
Pravztmai Soma aar»SJ». i« jfli kvitaj« Mf-kaiastaej«.	__
brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon *«. 3*7,