di?EJ?.N,^TVO ,n UPRAVA v Gorici v ulici Kiva Piazzutfa 18 - Cena oglasom po dogovoru, zaprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO [SREDO
Poštni ček. račun št. 9- 17768 — Poštnina plačana v gotovini - Sped. in abbonamento postale il. Ciruppo
Leto III. Štev. 24
GORICA DNE 11. JUNIJA 1947.
Cena L. 10
« Bodočnost je močnih in ne neodločnih pjašljivcev»
Sveti oče poziva svet, naj sklene mir, ki bo vreden tega imena pred Bogom in ljudmi
. Na, praznik sv. Evgena '2. jun. Je kv. uče praznoval svoj god. Ob Priliki so mu kardinali voščili m sv. oče jim je odgovoril z Nagovorom, ki je veljal vsemu svetu, Govor so prenašale razne radijske postaje v Itali ji in izven nje.
Papež se najprej vpraša, kaj i 0 ''iuveštvu prinesla ostala po-io vica letošnjega leta. Narodi Pficakujejo varnostni, blagosta,-nja, svobode. »Toda blagostanje ne bo trdno, če ga ne bodo de-ezni vsi narodi.« Potem nadaljuje: »Mnogo se je govorilo o svo-0(‘1, ki bi morala biti prijeten sad zmage. Toda svoboda more uspevati le tam, kjer vladata Pravica in zakon ter uspešno šči-C)la spoštovanje posameznikov narodov. Medtem pa človeštvo se vedno čaka, da bi pravica in postave ustvarde trdne življenjske pogoje posamezmm ljudem *n družbi; medtem pa milijoni in nutijoni človeških bitij še naprej sivijo v zatiramju in samovoljno-pi. Nobene varnosti nimajo: ne ,usa ne premoženje ne prostost čast, nič jim ni zavarovano.« ->ato opozarja sv. oče, da je o ^v°bodi in demokraciji govoril v božičnem govoru leta Toda G<* tedaj naprej je demokracija °stala le prazna beseda. Narodi jUpujejo nad njo, ko vidijo strašno razliko med besedami o ^demokraciji« in resničnostjo.
tem trpi posebno mladina, ko yi(ti> da stari ne morejo najti izhoda iz sedanje zagate. Zato je v nevarnosti, da pade v niliili-?ena- Druga ustanova, ki na pose-l)en način občuti duhovno krizo sedanjh dni, je družina. »Novi-Ce3 ki nam tržejo srce,« pravi sv. oee, »prihajajo iz najbolj preizkušenih dežel o žalostnem položaju družine, zlasti deklet in že-»Upamo,« pravi papež, »da “odo te našo besede našle odmev ^ dušah voditeljev narodov in ^a bodo priskočili družini na pomoč«.
NE BOJTE SE!
Resničnost, ki jo kaže svet, je prav žalostna. »Narodi,« nadaljnje papež, »ki vidijo brezuspešne konference, ki sledijo druga nrugi, so razočarani v svoji želji Po miru, redu in obnovi ter zgubajo potrpljenje. Mi ne dolžimo nikogar... Mi želimo le preprečiti nove in hujše zlo v bližnji ali daljnji bodočnosti. In pri tern ^aupamo v Boga ... CE JE DANES KAKA liEČ, KI SE JE MORAMO BATI, JE TO i KAV STRAH, KI JE NAJ-^LABšI SVETOVALEC.
LAŽNIVI PREROKI
. »Lažnivi preroki brez vesti ši-llJo zvijačno in nasilno nazore o syetu in o državi, ki so nasprot-111 naravnemu redu, nekrščanski 'n brezbožni ter jih je Cerkev ^bsodda posebno v encikliki euadragesimo anno. Vendar težave sedanjega časa in križni °genj take propagande naj vas no plaši.
Strah, ki se sramuje samega ^ebe, se rad, pretvarja. Tako se Pri nekaterih skriva v lažnivo o-' ,*eko namišljene ljubezni do za-v^anh, kakor da bi mogli imeti ako korist trpeči narodi od laži n krivice, od demagoške taktike ‘r ,°kljub, ki se nikoli ne bodo izpolnile!
i drugih pa se kaže v obliki l‘scanske previdnosti in pod to
pretvezo molči, ko dolžnost zahteva, da glasno kriči bogatinom: »Ni dovoljeno!« Ni dovoljeno zaradi dobička oddaljiti se od krščanskih načel socialne pravičnosti. Sv. oče pri tem spominja, da so posebno katoličani dolžni sodelovati pri gradnji socialnega pravičnega reda. Tako bodo iztrgali iz rok izkoriščevalcev razrednega boja možnost, še naprej slepiti razočarane m opeharjene tega svela s trditvijo, da jim je Cerkev sovražna.
»Po božji Previdnosti je sv. katoliška Cerkev izgradila in razglasila svoj socialni nauk. Ta kaze pot, po kateri je treba hoditi, in noben strah, da bi morda izgubili časne dobrine ali da bi
se zdeli premalo moderni, premalo narodni in socialno čuteči, ne more kristjanov opravičiti, da bi se oddaljili tudi za en sam korak od te poti.«
Končno je sv. oče spoiSnil katoličane, naj bodo ponosni na svojo vero. Ivajti če nasprotniki sovražijo Cerkev, jo sovražijo zato, ker čutijo, da je Cerkev trdnjava bratstva in miru, ki se ne more podajati z malikovalci grobega nasilja in pospeševalci zunanjih in notranjih bojev za nadvlado sveta.
»Zato kličemo vsem našim o-trokom: Vztrajajte močni v ve ri! Bodočnost je verujočih in ne skeptikov in dvomljivcev.
Bodočnost je krepkih, ki močno upajo in delajo, in ne plašnih in neodločnih.
Bodočnost je tistih, ki ljubijo, in ne tistih, ki sovražijo.
Poslanstvo Cerkve v svetu še dolgo ni končano, temveč gre nasproti novim poskušnjam in novim podvigom!«
\i
H
Medtem ko so se vršile priprave za slovesni prenos milostne podobe svetogorske Matere božje v njeno svetišče in je vse katoliško ljudstvo naše nadškofije komaj čakalo trenutka, ko bo navdušeno izpovedalo svojo vdanost in hvaležnost do preblaže-ne Device, je vsega obžalovanja vredno dejanje kruto uničilo veselo pričakovanje src.
V soboto zjutraj namreč, ko so varuhi naše stolnice stopili v cerkev, so morali vsi prepadeni ugotoviti, da je v noči izginila čudodelna podoba. V nočnih urah so neznanci, ki šo bili morda od večernih ur skriti v cerkvi, ukradli sveto podobo in nato ušli skozi ena nasilno odprta stranska vrata.
Kroni, ki sta krasili glavi Matere božje in njenega Deteta, sta bili puščeni nia oltarju in tudi okvir je ostal v prezbiterju.
Do tega trenutka ni mogla merodajna oblast najti nobenega sledu in zato ni mogoče izreči o povzročiteljih nobene zanesljive sodbe. ■ Zaenkrat ostaja v našem srcu in v srcu naših vernikov le najgloblja žalost.
Predno se poslužimo po cerkvenih zakonih kazenskih določil v breme neznanih ugrabiteljev, jih tem potom vabimo, naj spremenijo svoje pogrešene sklepe, ter jih očetovsko rotimo, naj takoj vrnejo ugrabljeno podobo.
Do takrat prosimo, naj so Mati. božja še nadalje z usmiljenimi očmi ozira na nas in naj v svojih otrocih zbudi čustva prave krščanske bratovske ljubezni.
Čakamo z zaupanjem in blagoslavljamo.
V Gorici dne 7. junija 1947.
+ KAREL, nadškof
Obsodba in izjava slovenske duhovščine
Podpisani kanoniki izjavljamo v imenu vseli go riških slovenskih duhovnikov, da zelo obžalujemo in obsojamo ugrabitev milostne podobe svetogorske ki jo last svetogorskoga svetišča in t;ato po cerkvenih postavali samo tja spada.
To grobo kršitev pravic in svobode sv. Cerkve obsojamo tembolj, ker je v sedanjih napetih razmerah še mnogo bolj razburila duhove tudi resnično pobožnih častilcev Matere božjo.
Obenem z vso ogorčenostjo odklanjamo nad vse drzno sum-njo, da bi bil kateri koli izmed nas kakor koli odgovoren za to vse obsodbe vredno dejanje, ki je tako globoko ranilo verski in narodni čut našega ljudstva in zanetilo no ^o sovraštvo med tu živečima narodoma.
V Gorici 7. VI. 1947.
Msgr. Alojzij Novak Msgr. dr. Božo Kjačič
Msgr. dr. M. Brumat Msgr. Brečko Gregorec
ZADOSTILNA PROCESIJA
Marijo so brez dvoma razžalili dogodki 7. junija. Zato pojde v nedeljo 15. VI. izpod Kostanjevice ob 6. uri in iz Solkana ob 7. uri spravna procesija na Sv. goro, kjer l»o ob 9. uri slovesna sv. maša.
SVETOGORSKI ROMARJI!
Skrbite, da bo spravna pobožnost na Sv. gori 15. VI. Mariji res v tolažbo in da se izognete vsemu, kar bi moglo Marijo še bolj užalostiti.
Vse, kar narekujejo politične strasti, naj se umakne resnični pobožnosti. Iščite najprej božje
a in Marijinega kraljestva in vse drugo vam bo navrženo.
TRIDNEVNICA ZA PRAZNIK JEZUSOVEGA SRCA
Kakor draga leta, bo tudi letos pri Sv. Ivanu tridnevnica v čast Jezusovemu Srcu: v sredo, četrtek in petek, to je 11., 12. in 13. junija.
Zjutraj bo ob šesti (6.) uri pridiga in sv. maša. Zvečer pa bo ob osmih in pol (8.30) pridiga in litanije .Jez. Svca.
Pridite v velikem številu, tudi v sredo in četrtek!
Milostna podoba svetogorsko Matere božje
ugrabljena
V soboto 7. VI. zjutraj smo so odpravili k pobožnosti prve sobote v stolnico. Ta pobožnost naj bi bila obenem poslovilna pobožnost od milostne podobe svetogorske Marije, ki bi jo morali ta dan zvečer v slovesni procesiji prenesti v Solkan, odkoder bi v nedeljo 15. junija nadaljevala svojo pot na Sv. goro, KI JE NJEN EDINI PRAVI SEDEŽ-
Toda vstopivši v cerkev smo zagledali oltar svetogorske Matere božje v neredu in brez milostne podobe: izvršila so jo ugrabitev milostne podobo, katero so neznanci odnesli skozi desni glavni vhod nezna-nokam. Vrata so odprli od znotraj na ta način, da so odstranili vse želez,io močne ključavnice. — Vse kaže, da so odnesli podobo ljudje, ki so hoteli preprečiti, da bi se vrnila na Sv. goro, in ne navadni tatovi.
Ljudstvo je bilo radi nepričakovane ugrabitve tako druge svetinje zelo vznemirjeno in mnoge pobožne duše so kar jokale.
Vkljub temu se je vršila pobožnost prve sobote. Pri evangeliju se jo msgr. M. Brumat, ki vodi to pobožnost, obrnil k zbranim vernikom in jim spregovoril k temu edinstvenemu dogodku v zgodovini svetogorske milostne podobe. Glavne misli ujeguvega govora so bile sledeče.
Podoba svetogorske Matere božjo jo nam vsem najdražja svetinja predvsem radii prelepih spominov, ki vežejo vsa naša srca nanjo in na vse tiste, ki so se v dobi nad štiri sto let zbirali v veselju in žalosti ■gb njenih nogah. Ta podoba pa je draga prav vsem vernikom naše ufMškoftje, v kateri živita skupno dva naroda: blovenski in italijanski ali furlanski. Svetogorska milostna podoba bi morala biti ena izmed vezi, ki bi morale naganjati pripadnike obeh narodnosti k poštenemu krščanskemu tožit ju. Ce vsi iskreno častimo skupno nebeško Mater, bi se morali pač tudi kot bratje med seboj ljubiti in si biti pravični.
A na žalost temu ni tako. Od februarja sem je postala svetogorska podoba nekako jabolko spora med obema narodoma.
Slovenci so začeli — najbrž nahujskani od ljudi, ki jim je veliko do sporov, a prav nič ne do Marije
— očitati Italijanom, da jim hočejo ugrabiti to svetinjo, ki pač spada na Sveto goro. Italijani, — spet nahujskani od narodnih nestrpnežev
— so pa začeli očitati Slovencem, da hočejo milostno podobo izročiti komunističnemu režimu, ki da bo polagoma svetogorske božjo pot zatrl itn podobo samo zaplenil in morda izročil kakemu muzeju.
Govornik je poudaril, da bi morali Italijani radi pustiti, naj gre milostna podoba med Slovence, kajti pt doba spada na Sv. goro in tamkajšnji verniki bodo tudi zelo potrebovali tolažbe in pomoči nebeške Matere in tolažnice stiskanih.
Slovenci pa bi ne smoli imeti za svojo sovražnike vse tiste, ki so v sedanjin razmerah zaskrbljeni za bodočo usodo tako dragocene verska svetinje.
Torej v tej zadevi bi ne smelo bii-ti vzroka za kaka prerekanja med verniki obeh narodnosti; bolje bi bilo, da oba naroda tekmujeta v resničnem češčenju Matere božje, ki bi jim moralo narekovati predvsem pravo medsebojno pravi&nost, spoštovanje in ljubezen.
O tem, kdaj naj se milostna podoba prenose na Sv. goro, kamor spada in se prej ali slej mora prenesti, naj bi pa odločala cerkvena oblast, t. j, nadškofijstvo in vodstvo fran-
čiškanskega reda, ki je gospodar svetišča.
Frančiškanski red in prevzv. g. nadškof stu za prenos določila 7. VI. To odločitev bi morali vsi pr a vi verniki spoštljivo vzeti na znanje. Prenos bi se moral izvršiti s čim večjo slovesnostjo in v veliki bratovski ljubezni med verniki o-beh tu bivajočih narodov.
Ta načrt pa so preprečili bolj od političnih strasti kot od verske gorečnosti gnani ugrabitelji svetogorske podobe.
Ugrabitev milostne podobo moramo obsoditi kot grob j kršitev pravic in svobode Cerkve. 2ivimo v časih, ko so posvetne oblasti, pa tudi že privatniki preveč vtikajo v cerkveno zadevo in tako rušijo cerkveno disciplino, red in ljubezen med verniki.
Protestiramo proti temu obsodbe vrednemu dejanju prav tako, kakor moramo obsojati predrznost tistih vernikov, ki ovirajo svobodo nud-kuofa in drugih duhovnikov v drugih verskih ier nravstvenih zude-. ■■n. Nekateri so hoteli odločati celo s silo o tem, kdo smo in kdo ne sme spremljati milostno podobe.
Dejstvo, žalostno dejstvo je tu. Z njim moramo računati. Ali naj obupujemo iu se čez mero vznemirjamo ?
Ne! Ko nimamo podobe, skušajmo tembolj iskreno častiti na kraju, ki si ga je sama izbrala, Marijo, ki jei v nebesih in od nas in Italijanov zahteva, da jo nehamo žalili s krivico in sovraštvom.
Po sveti maši so dobili navzoči verniki, kot napovedano, čudodelno svetinjo, ki jih bo varovala na življenjski poti iu jim klicala v spomin dogodek, kakršnega ne doživi vsaka božjepotna milostna podoba.
Tistim, ki so pobodo odnesli, kličemo: Podoba ni vaša!! Kakor ste jo odnesli, tako jo spet vrnite, ako niste le narodni nestrpneži, ki so. vražite drugorodce, a ne ljubite Marije!
OKNO V SVET
Prehrana v Nemčiji
Sveti oče jo v velikem govoru 2. jun. t. 1. opozoril tudi na to, da se varnost v Evropo in na svet ne bo mogla vrniti, dokler bodo zmagovalci vztrajali pri takih ukrepih, ki nimajo nič opraviti s kaznovanjem vojnih zločincev, temveč vzbujajo le bridko razočaranje in množijo med narodi materialno in moralno škodo ter obup. Meu take ukrepe zmagovalcev spada njihovo dosedanje i a vnanje z Nemčijo, kateri nočejo preskrbeti zadostnega živeža. Statistiko, ki jih je sostavila »Caritas Internaeion ilis« v Lucernu (Švica), pravijo:
Otroci od 0-3 let dobivajo 692 kalorij na dan; od 3-6 let 795; od ti-10 let 883; od 10-18 let 888; odrasli brez posebnih doklad 883 kalorij.
Za zadostno prehrano pa računajo, da mora imeti odrasel človek 3 tuoč kalorij dnevno. Poleg tega se zahteva določena količina maščob, približno GO gr. beljakovin in 50 gr. pravih maščob. V Nemčiji pa so v tem pogledu prišli še niže kot v o-stalili. V Berlinu n. pr. dobivajo dnevno le 17 gr. maščob na osebo.
Na drugi strani si Nemčija sama ne more pomagati. Žo pred vojno je pridelala komaj 80°/o potrebnega živeža doma. Sedaj, ko so odcepili vzhodne pokrajine in ko so jo nateklo tohko drugih Nemcev v zahodne pokrajine, pridela Nemčija
Siran 2.
SLOVENSKI: PRIMOREC
Stev. 24
komaj 35“/o potrebnega živeža. Zato ni mogoče reči, da si bodo ljudje pomagali s črno borzo, temveč če jim na živilske nakaznice ne dajo, bodo morali umreti od lakote. In to se tudi že dogaja. Lačni ljudje so pa najboljši teren za vsako revolucijo in nasilje. Zato opozarja sv. oče, da mednarodna varnost no more imeti drugega trdnega temelja nego le telesno in moralno zdravje narodov, pravičen red na znotraj in na zunaj normalne odno-šaje dobrega sosedstva. Treba je, da voditelji narodov to> uvidijo^ kor morda se jim sedaj nudi zadnja prilika, da mirnim potom poravnajo svoje spore.
NA MADŽARSKEM je ruski o-kupator izrabil svoj položaj, vrgel vlado malih posestnikov, razdvojil to protikomunistično stranko tem, da je zaprl njenega glavnega tajnika Bela Kovacs-a pod pretvezo »veleizdaje« in se pidpravlja, da potom novih »svobodnih« volitev, kakor so že bilo v Poljski m Romuniji, izroči tudi na Madžarskem državno krmilo v komunistične roke. Naši bralci bodo gotovi sami uganili, zakaj se tako mudi. Bliža so čas, ko bodo mirovne pogodbe ratificirane in ko se bodo morale okupacijske čete umakniti iz premaganih držav. Zato hiti kukavica odlagati svoja jajca v tuja gne zda.
V KANADI se teh tujih jajčk otepajo bolj korenito. Postali so pozorni zlasti vsled tega, ker so je odpeljalo kar 500 Jugoslovanov, ki so kanadski državljani, v svojo prvotno domovino. Listi ugibajo, zakaj so šli tja. Eni pravijo, da gre za obisk sorodnikov, drugi, da gre uo Kanadčani na obnovitveno dr lo, tretji pa trdijo, da gredo v ko munistične šole, ki naj bi jih izobrazile za spretne propagandiste komunizma po njih povratku v Ka rudo. List »Canada« piše, da upa na popolno ozdravljenje teh ljudi, ki gredo gledat ta čudežni raj ko munistične države. Komisija dr žavne zbornice za človečansko pra vice in za temeljne svoboščine pa
pripravljat v Kanadi zakonski predlog, ki bo komunistično stranko proglasil za protipostavno in jo v državi prepovedal.
V ZDA je ugotovila komisija državne zbornice, da je bila stavka v mornarskih tvomicah ieta 1941 u-prizorjena od ameriških komuni stov ravno takrat, ko je Sovjetska Zveza postala prvi kolaboracionist Hitlerjeve Nemčije in je podpisala z njo nenapadalno pogodbo ter se obvezala pomagati Nemčiji z uvozom živeža in vojnega materiala.
V AMERIŠKEM SENATU so na sv. Reš. Telesa dan — tega praznika tam nimajo — izglasovali ratifikacijo mirovnih pogodb z bivšimi Hitlerjevimi pomagači s 70 glasovi proti 10. Manjkata še ratifikaciji Sovjetov in Francije, ki pa najbrž no bosta dolgo odlašali, ko se jo A-merika odločila za to. Ko bodo vse ratifikacijske listine položene na pristojnih mestih — za Italijo je določen Pariz —■, bodo nastopili tisti trije meseci, ki jih imajo okupacijske čete na razpolago, da se u-maknejo iz bivših sovražnih držav. Le STO dela izjemo, ker bodo tuje čete ostale na Tržaškem, dokler bo hotel guverner, ki pa še vedno ni imenovan.
Pri tem je zanimivo to, da meja med Italijo in Jugoslavijo pri Dorici še zdaj ni točno določena. Razmejitvena komisija se namreč ni mogla zediniti, ali naj besedilo mirovne pogodbe pomeni le vas Solkan ali kutastrulno občino Solkan z njenimi zemljišči in polji. O tem bo odločala višje komisija, ki jo mirovna pogodba predvideva s sedežem v Rimu.
DOMAČE NOVICE
ti
frnja si. ttešnjt||d In
LETINA kaže v Evropi bolj klavrno zaradi dolgega spomladanskega dežja in mraza, v Združenih državah pa bo prekosila vsako pričakovanje. Trdijo, da še nikdar ni bila tako obilna, odkar obstoji ta državni kolos. Dobro jo zlasti to, tla imajo Amerikanci tudi usmi-
ljeno človeško srce, ki je že neštetokrat prišlo na pomoč stradajočemu človeštvu, celo svojim idejnim in gospodarskim nasprotnikom.
SVETOV1ŠARSKA MATI BOŽJA
v Slovenski Benečiji
Beneški Slovenci najrajši romajo na Sv. Višarje. Ce le more, gre vsak odrasel ben. Slovenec enkrat na leto čez Boveo peš na to težko božjo pot. Vojna je ta romanja zelo otež-kočila ali prekinila. A ljudje so se le naprej izpraševali: Kdaj pojdemo spet na Sv. Višarje f Benečan pač ne moro živeti brez Marije in zato roma vsako leto vsaj trikrat na Staro goro, enkrat na Sv. Višarje in tu pa tam tudi na Sv. goro ali na Barbano.
Letos pa se je zgodilo, da je prišla med svoje Benečane svetovišar-ska Mati božja sama, t. j. njen milostni kip. To pa se je zgodilo tako.
V Landarju je bil desetdneven misijon in dva misijonarja sta z do voljenjem cerkvene oblasti pripelja la s seboj kip svetovišarske Matere božje. Novica, da prihaja Marija, se je brez vsake reklame in oznanila kakor blisk raznesla po vsej Nadiž-ki dolini. V nedeljo 27. aprila ob treh popoldne se je zbrala na meji omenjene župnije velikanska mno žica vernikov. Ko so štirje duhovniki dvignili s cvetjem okrašeno nosilnico s kipom Matere božje, so bili vsi navzoči ginjeni do solz.
(Ko beremo o solzah v taki zvezi, se nam vedno vriva misel: da bi to le ne bda samo verska solzavost, ki je je povsod po svetu več kot globokega verskega prepričanjal Bolj kot verske sentimentalnosti nam je danes treba prepričanja in iz njega izvirajočih krepkih dejanj. Verniki naj se pogumno postavijo za Boga in zanj radi tudi delajo in kaj trpi jo. Podpirajo naj katoliški tisk in so odločno uprejo pogubnim zrno tam, ki zastrupljajo narode. — Solze včasih pretakajo tudi. komuni stično navdahnjeni verniki, ki podobo skoraj po božje častijo, a božje namestnike kamenjajo in zaničujejo! To ni napisano za Beneške Slo vence, ki jih zelo visoko cenimo, ampak za vse, ki bodo to brali, da si malo izprašajo vest, kako je njimi. Op. ur.)
Razvila se je veličastna procesija po štiri kilometre dolgi in s slavoloki okrašeni eesti skozi Bijac
in
Tareet do krasno landarske cerkve. Posebno lepo je bilo, da so tudi moški po V3ej poti zelo pobožno in glasno molili rožni venec. Vsa dolina jo odmevala od Marijinih pesmi.
cerkev jo mogel le del vernikov. Neki profesor iz Vidma .ie pozdra-il Marijo v imenu ljudstva in nato je bila prva misijonska pridiga. Po slovesnosti se ljudstvo ni hote lo raziti, dokler ni dal g. župnik iz Žabnič poljubovati svete podobe. Samo poljubovanje je trajalo dve uri — pozno v noč.
Novica, da je svetovišarska podoba v Landarju, so je raznesla po vsej Benečiji, po Furlaniji in po Brdih. Naval romarjev z vseh krajev je zadnjo dni misijonarje in duhovnike tako upehal, da niso mogli vzdržati; nekatere dneve niso prišli vsi spovedanci na vrsto.
V sredo 7. maja so moi*ali misij 0-narji kar skritvoj oditi s podobo svetovišarske Marije, da se rešijo vedno naraščajočega navala romarjev. Marija jo pomagala misijonarjem do prav izrednega uspeha Zmagoslavni pohod Matere božje po Benečiji pa še nii končan. Verniki iz južne Nadižke doline so si iprosili, da bi smeli tudi oni imeti milostno podobo v svoji sredi.
In. res so podobo zopet prinesli in daljnih Žabnie. Na vnebohod so jo spremljali od staroslavne cerkvice sv Marka pri Lipi v veličastni procesiji v šempetersko župno cerkev. Vsa pot je bila v cvetju. Od sobote na nedeljo 18. maja je bila polnočna sv. maša s skupnim sv. obhajilom za moške. V nedeljo ob desetih so jo prenesli v procesiji v Brnas, kjer so bile velike slovesnosti. V popoldanskih urah se je razvila nova procesija, ki je spremljala milostno j o dobo v Ažlo, kjer je bila sprejeta z velikim navdušenjem. V torek so kip spet odpeljali v Žabnice.
Tisti, ki so bili priče teh verskih manifestacij v Benečiji, so se prepričali, da se zastonj trudijo brez-božneži, da bi iz 3rca beneških Slo vencev izruvali vero. Narod, ki !ju bi Marijo s tako prisrčno otroško vdanostjo kot oni, bo ostal zvest
v Gorici
Pri letošnji procesiji sv. Rešnjegu Telesa je bilo na splošno morda se več udeležbo kot lansko leto, toda nepričakovana ploha pred procesijo in nevarnost, da se dež spet ulije, vsled česar so pot skrajšali, siu povzročila, da so ni izvršila tako hrezhibuo, kakor bij bilo želeti.
Za vse je bilo zelo izpodbuduo, da se je procesijo udeležil g. deželni predsednik Hugues.
Z veseljem smo opazili, da so se udeležili proasije slovenski šolski otroci z nekaterimi učiteljicami', vendar ne v tolikem številu kot lani. Italijanskih šol ni bilo videtiu
Namesto naštevanja in popisovanja skupin, ki so so udeležile te verske manifestacije, ki bi morala biti največja v letu, naj nam bo kot katoliškemu glasilu dovoljeno, da napišemo nekoliko misli, ki bi jih biio treba uvaževati, ako naj taka prireditev rodi vse zaželene duhovne sadove.
1. Taka procesija se mora organizirati s prav tako skrbnostjo, kakor se organizirajo kake velike državne ali narodne proslave. Načrt mora biti do podrobnosti izdelan in vsaka družba in skupina mora prav na-tačno' vedeti, kje je njeno mesto v procesiji ih kje se njeni člani zbirajo. Premetavanje in zapostavlja nje skupin moti in žali.
2. Pri procesiji mora sodelovati večjo število izkušenih rediteljev, ki se morajo za svojo službo dobro pripraviti in že vnaprej medseboj no dogovoriti o vseh podrobnostih razvoja procesije. Reditelji morajo biti v trajni zvozi kot voditelji kake armade.
3. Vsaka skupina ali družba mora vnaprej javiti svojo udeležbo
glavnemu ceremoniarju stolne cerkve, ki ji določi prostor v sprevodu. In tega reda se morajo vsi držati. Ali je narodnost pravi kriterij pri določanju reda? Mislimo, da ne.
4. Udeleženci procesije se ne smejo med procesijo ozirati nazaj, am pak morajo gledati na udeležence pred seboj in tako poskrbeti, da se procesija, ne trga, kar jo velika na«
ze
drugače! Skrbimo vsi za to!
8. Želeti bi bilo, da bi se na kakem trgu zbrala vsa množica, ki se je udeležila procesi jo, in bi se tam prav slovesno podelil sveti blagoslov
semu mestu. Sedaj oo vije procesija tako, da mnogi udeleženci Najsvetejšega sploh ne vidijo in ne vede, kdaj so blagoslov podeli. Pri blagoslovu bi se moralo dati kako namenje, ki bi ga slišali vsi.
9. Vsaka skupina naj skrbi, da se predhodno nauči lepo skupno moliti. in peti, da bo njeno petje zares spodbudno ui ne morda lo neurejeno blebetanje in razglašeno vpitje, ki ne dela časti ne nji ne Kristusu.
tem pogledu so so nekatere skupine še dobro izkazale, med njimi ludi Slovenska dekliška Manjina družba. — Tudi slovenski možje in ant je so lepo molili in peli. Tako naj bi napravile tudi vse druge kupine.
10. K evharističnim procesijam ne spadajo ne kot giedavci ne kot udeleženci taki ljudje, ki jih uho in srce bolita, ako kdo proslavlja svojega Boga z molitvijo in petjem v
vojem jezika. NEKAJ TAKIH KRŠČENIH POGANOV JE Z MEDKLICI ŽALILO SLOVENSKE .VERNIKE. Kristus je Bog Pravice in Ljubezni in gotovo z ža-lastjo gleda na take ljudi, ki še pri evharistični procesiji gojijo čustva sovraštva do krščanskih bratov#dru-ge narodnosti. — Za krščansko srce ni lepšo stvari, kakor če vidi, da so ■verniki raznih narodov združeni v kupni ljubezni do Jezusa — in ga vsalc po svoje pobožno častijo.
To smo napisali z iskreno željo, da bi, so pri prihodnji procesiji od organizatorjev in udeležencev uva-ževalo. Toda te nasvete naj si vzamejo k srcu ne le v Gorici, ampak povsod po naši deželi, kjer hočejo, da bodi procesija sv. Rešnjega Telesa to, kar bi morala biti: največja manifestacija vere in ljubezni do evharistične skrivnosti, ki naj povzdigne k Bogu 'in Cerkvi tudi take ljudi, ki ne hodijo v cerkev, a so vendar ohranili srce še dovzetno za blagodejne vtise lepo urejene, resne, pobožne in mogočne verske manifestacije.
pravil
ni vojni porušena, je sam nap. naorte, vodil vsa dela in dnevno lu m sam zavihat rokave ter prijel ^ mučno delo- Njegova zastugu k’ ua imamo ponovno postavljeno marsko cerkvico iz časov tohniu skik puntov. Lična je in lepo Pos 1 Kana.
Zasluge ima tudi na gospoda skem polju. Prevzel je domačo minico in jo vodil do letos v pon1 zadovoljstvo vaščanov in okoh^ nov. Vsled njegovega spretne#1 vodstva je ena izmed onih redkm hianilnie, ki je ostala trdna in ** mnogim pomagala iz raznih zadr®# m da so obdržali svoje domove.
Gospod Kodermac Alojzij je čen značaj: delaven, vesel, zrno*611 organizator in izredno praktik' Zastavil je svoje znanje tam, kJel je bila potreba največja. Z nami
preživel vsa leta po prvi vojni
m
prestal marsikaj bridkega celo od strani nekaterih takih vaščan°Vl ki jim jo pomagal, če je le inotf0'
Hvaležni farani mu kličemo
ob
njegovi 25- obletnici pustirovanjn
volčah: »Bog Vus podpiraj, da " premagal vse ovire, nadaljeval <* sedanju dobra deta in ostal nami čn in zdrav do pozne stat0' sh.«	Faran*
lz te fare nam piše neka pob oseba o božjih poteh po Siovens* Benečiji. Romarjem, ki obiščG* o taro goro, priporoča, naj si oS^ ctajo lepo cerkev v Spodnjem nasu.
ze
je posvečeno sv. Družini, vi spet na veliko veselje olovenske ga, pa tudi italijanskega ljudstv3' ki je z nami obžalovalo kruto d®?® katerim jo bil zavod 1. ^
nje, s
po krivici, in brez vsakega vzr
zatrt. Čč. šolske sestre, ki oo v ujelJl zvrstno delovale, so se vrnile
kal
IG. maja in ze urejujejo vse, mo utegnili rešiti ali na novo ku piti v tej strašni draginja. To b° tretja otvoritev tega lepega zaV0, da, ki jo sicer le malo let delo' v nnru, pa nna v vseh poklicih P® kazati na odlične može in mlad®01 ce, žene in mladenke, ki so se V# jati v njem. Bog daj, da bi »Sir0'1.
Ura češčeaja
V četrtek pred praznikom presv. Srca Jezusovega bo v go-riški stolnici od 9. do 10. ure slovesna pridigana ura češčenja.
šče« moglo kmalu doseči višino,
paka. Tega pravila se mora držati predvsem duhovščina, kajti naj slabše je, ako se kar naenkrat znaj de sredi ceste Najsvetejše brez spremstva Če kaka skupina med procesijo pohiti, je to manjša napaka, kakor če se sprevod pretrga.
5. Godba bi ne smela biti predaleč od središča procesije. Igrati bi pa morala cerkvene napeve. Najlepše bi bilo, ako bi godba spremljala petje, ki bi moralo postati s takim spromljevanjem tako veličastno, da bi se vsako srce dvignilo in navdu šilo za evharističnega Jezusa
6. Pot in program procesije naj bi bila vsako leto ista da so uveljavi ZDRAVA TRADICIJA, ki jo pri teh rečeh tako važna Upoštevajo naj se pa pri tem želje ljudstva, da bo sodelovalo z navdušenjem.
7. Število udeležencev in več ali manj pobožnih gledalcev pri goričkih procesijah ni v nobenem pravem razmerju z okrašenimi hišami ob poti, koder se procesija vije. Mestni prebivalci sprejemajo Kristusa kot nekakega tujega vladarja, ki je slučajno in nenapovedan prišel v mesto. Dostojno okrašene hiše so prava redkost, kar je za naše mesto zelo nečastno. — Ne vemo, kake blagoslove naj evharistični Bog dajo ljudem, ki ob svetnih prilikah krasijo okna in hiše z neštetimi zastavami, a so njihovi domovi kot zakleti gradovi, ko pride Jezus mimo. Kako lepo bi balo, ako bi so z vsake hiše trosilo na procesijo cvetje, kakor se je z bivšega Ljudskega doma. Upajmo, da je ta gorečnost prihajala iz same ljubezni do Gospoda. — Po vsej poti procesije bi pa ne smelo biti okna, ki m bi nosilo vsaj kakega znamenja vdanosti do Jezusa, To mora posta
Una buona parola per te,
< MESSAGGERO VENETO »I
Dne 7. junija si objavil pod naslovom »Battute polemiche« članek, ki bi bil razumljiv samo v kaki TOTALITARNO KRIVIČNI DRŽAVI. Povej, kako naj se Slovenec zadrži pri procesiji, da ne bo žalil tvojega nacionalnega šovinizma Morda se celo sam sramuješ svojega pisanja, a si ga objavil, ker si ■mislil, da je tvoj dopisnik na tem polju ,ki ni tvoje, merodajen. — 0-pozarjamo te, da tudi on ni mero dajen, ker se zdi, da ne razume niti tvarine prvega razreda krščanskega nauka.
Poleg vse nevednosti pa razodeva njegovo pisanje tako surovost srca, k„ bo pripravila še tebe ob ugled dostojnega lista, ako mu boš še kdaj odprl svoje predale.
Ker ne zaupaš goriški kuriji, (saj govoriš o »deplorevoli disposizioni« della Curia) vprašaj RIMSKO kurijo, ali smo mogli bolj milo odgovoriti na tvoj strastni napad na vso slovensko ljudstvo sploh in še posebej na slovensko duhovščino.
Ne hujskaj k sovraštvu, ako no češ delati škode tudi italijanskemu narodu samemu! Uči se iz zgodovi ne zadnjih let!!
katoliški Cerkvi tudi v primeru hudih preizkušenj.
In prav to od srca vošči naše u-redništvo dragim bratom po krvi in veri tam ob Nadiži, katere prosi, naj se še oglasijo v našem li3tu, ki želi biti glasnik vseh narodno in versko zavednih Slovencev.
VOLČE
Ob priliki 25-lotnice, odkar je tej župniji g. župnik Kodermac, smo prejeli še en dopis. Iz njega navedemo nekaj odstavkov.
»Ko jo bila vsepovsod prepoveda ua slovenska beseda, jo on skrbel za naše male otročiče v materinem je ziku. Preuredil jo gospodarsko poslopje poleg župnišča v kapelico in dvorano, v kateri je poučeval naše najmanjšo verouk v našem jeziku m gojil v njih narodni čut. Prire jul je skromne prireditve kljub vsem težkočam in tako vršil vztraj no iu neumorno kulturno delo.
Tudi navadnega telesnega dola se ni sramoval. Za podružnico Mengorah, ki jo bila v prvi cvetov
»Slovensko sirotišče«,
P
jo doseglo 1. 1930, ko je vlad11 eferent poročal vladi, da mej v*®, mi dobrodelnimi zavodi v J uhP Krajini najlepše posluje »Slovenj irotišče« v Gorici. Takrat je atrto.
Zahvaljujemo se prav srčno vS° dobrotnikom in prijateljem!
»Mlada setev« v težavah
Revija »Mlada setev« se nah^3
težkih finančnih težavah. VE1 škoda bi bila, da bi morala Prellta liati ta naša edina demokrati00 kulturuo-leposlovna revija ua F*1 morskem. Zato pozivljemo vse 28 vedno demokratične Slovence °a Primorskem, naj se za »Mlado S(J tov« zavzamejo in ji po svojih b*0’ Čeh priskočijo na pomoč. Prispe'11 sprejema tiudi »Slovenski Prib10-ree«.	.
OUTOPEDIK
IV ICO LA BECCl
TORINO - VIA REGOIO 8
Specialist za odstranitev
K I L f
brez operacije
osebno znan v naši pokrajini objavlja eno lz,fl toliko zahvalnih pisem:
Cenjeni gospod N. Becchi.	^
Skozi 25 let sem trpel na dveh velikih
sem vsako leio izmenjaval navadni kilni pa». «|H
I.... I. . I. . d rt... - I > rt I .	krtlB kttia
brez kakišnega koh	izboljšanja.	Ves	obupa«	-n,
dočakal siarosi 74	let, ko	so mi	končno	nasveio (|1i
naj se obrnem na vas, ki sle mi s svojim aparalom v kratkem času popolnoma odsu obe kili.	mfi
Zagotavljam vam, da vas bom ob vsaki Pr toplo priporočil.	^
Milkovich Egidio, upokpl* Ulica Oaribaldi 346, Opai«a
Oitopedik bo sprejemal v:
Tržiču : v lorek 17. junija, hoiel Moncenisi° ; A Trsfu : v sredo 18. in v četrtek 19. junija. ** Contineniale;
Gorici: v pelek 20. junija, v hotelu Union«-,*.
oof"’
1
Darovi
Dva srečna o priliki svoje P° ko v čast M. B. 2000; (Voščino j1 A obilo božjega blagoslova) ^ s Kobariškega 1000; starši ka°^ sle ih birmancev 500; v dober uab1 V. S. 150; N. N. iz tovarne Anb° da bi S. P. še dolgo živel, 50; iz cone B 400. Bog povrni!
Odgovorni urednik . Dr. BONAVENTURA MAHNH
Tisk. G. Iucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A- I<