Murska Sobota, 4. maj 2006, leto LVIII, št. 18, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) bo dobro za Itfuh in seno. Dogovor z ministrom o umiku, ker so cilji izpolnjeni -Položaj vojaka naj bi zamenjal s položajem diplomata »Ideja je dozorela« V tej številki poiščite ZLATI TRAK 2 o Slovesnost ob ustoličenju škofa 25. junija Moč ljudstva ob Muri pridobljena skozi tisočletno Zgodovino str. 2 trinajst pripravljalnih odborov in častno pred-^stvo ustoličenja prvega škofa - Cerkvena slovesnost JOvPada/a in bo povezana s Soboškimi dnevi str. 8 - Aleksandra Jureš - poslovno-kmetijska tehnica z OŠ IV Ko se zdravniki zmotijo... Dekle s traktorjem, puško in spretnimi prsti str. 9 - Davčna zakonodaja: vprašanje rezldentstva buri duhove Ustavna presoja zakona 500 tisoč tolarjev naj bi bilo povprečno doplačilo dohodnine v Sloveniji ob že plačani dohodnini v Avstriji STR. 17-Po 17 letih popravljena krivica Štefan Cigan postal mednarodni mojster Tončka Balažič mlade uči smeha Nasmeh vedno razvedri Skupaj se smejijo in skupaj jočejo NAROČNIK Odprt kolesarsko-pohodniški most čez Muro v Črncih pri Apačah Plod dobrega sodelovanja 2 AKTUALNO 4. maj 2006 - VB|I Osrednja slovesnost ob ustoličenju škofa bo 25. junija I Moč ljudstva ob Muri, pridobljena skozi tisočletno zgodovino Imenovali trinajst pripravljalnih odborov in častno predsedstvo ustoličenja prvega škofa - Cerkvena slovesi bo sovpadala in bo povezana s Soboškimi dnevi Ustoličenja prvega murskosoboškega škofa in vzpostavitev Škofije Murska Sobota, pod katero spadajo dekanije Murska Sobota, Ljutomer in Lendava, je vsekakor eden največjih zgodovinskih dogodkov pokrajine ob Muri. Priprave nanj potekajo intenzivno v okviru trinajstih pripravljalnih odborov, katerih delo nadzirata vodja vseh priprav dr. Karel Beder n jak in častno predsedstvo za ustoličenje prvega škofa, ki ga sestavljajo župan MO Murska Sobota Anton Štihec, poslanec Jože Horvat iz Žižkov ter načelnik UE Ljutomer Tomislav Nemec. Škofija bo pokrivala Prekmurje in del Prlekije, negovska župnija pa bo žal še naprej spadala v lenarško dekanijo. Integracijski proces slovenstva bi sc moral nadaljevati tudi na drugih področjih, cerkev pa je zaenkrat na tej strani sama, je sklenil svoje razmišljanje zgodovinsko dobro podkovani Janez Sraka, ki je opisal petnajstletno prizadevanje za škofijo v Murski Soboti Začelo se je s samoiniciativnim odborom in peticijo ter nadaljevalo z ustanovitvijo komisije in elaboratom, ki je obdelal zgodovinski, sociološki in pastoralni vidik nujnosti novih škofij Po kratki preložitvi prizadevanj konec devetdesetih so se leta ponovno obudila s prihodom nuncija msgr Santosa Abrila y Castello v Slovenijo. Iz naše pokrajine so ga obiskale štiri delegacije: skupina pomurskih županov, skupina drugih civilnih predstavnikov in dve skupini duhovnikov. Čeprav sc je prvotno govorilo o štirih, so slovenski škofje nato oblikovali predlog za tri nove škofije. Res je bilo v preteklosti veliko nasprotovanje večine slovenskih škofov prav proti pomurski škofiji (češ da je prešibka tako ekonomsko kot po številu vernikov), vendar je pastoralno najbolj pripravljena prav škofija v Murski Soboti, je prepričan p. Janez Sraka. Zgodovinski pregled katoliške cerkve v Pomurju je predstavil dr. Stanislav Zver. Zgodovinsko ozadje, ki je spremljalo nenehne delitve cerkvene in politične oblasti v Prekmurju in Prlekiji, kjer se že tisočletja križajo interesna območja in področja Nemcev, Madžarov in Hrvatov, bi lahko bilo zanimiva tema za obdelavo v romanu ali filmu. Prekmurska cerkvena zgodovi na je mnogo pestrejša kot prleška. je povedal dr Zver: »Šele novoustanovljena som hotelska škofija je leta 1777 spet združila vse prekmurske Slovence. Ti so pripadali sombotelski škofiji vse Janez Sraka (Radio Vatikan): »Da bi se cerkev lažje podala na delovanje v razkris^P svetu, se reorganizira njena prisotnost tudi na teološki vni ravni. Po koncilu je namreč škof prvi pobudnikovi vanja, edini odgovoren in duša življenja cerkve. Na ™ so že pred devetimi leti reorganizirali celotno Poljsko in < novili iz 16 Škofij 35, v Italiji so 300 škofij zmanjšali na tudi na Hrvaškem so dobili tri nove škofije. Ali bi ustano* novih škofij pomagala Cerkvi, da bo bolj prisotna inJ- j Dr, Karel Bedernjak je eden od idejnih voditeljev pri ustanavljanju novih škofij in vodja vseh priprav za osrednjo slovesnost, ki bo 25. junija. tejša v slovenski družbi, je bilo osrednje vprašanje. lizacija Evrope pa je zgodovinsko nov pojav in izziv za kajti veliko je odpada od vere prav v krščanstvu. 0?, nočejo razmišljati in govoriti ne v pravoslavni in ne ličarski cerkvi, kjer proces drobljenja še vedno poteka liska cerkev je prva, ki poskuša z reintegracijo, in uspelo, bo to zgodovinski dosežek. Kajti, nagovoriti ki je agresivno razpoložen do krščanstva, ki naj v njen1 ne integrativni dejavnik, vključuje njegovo osebnosti dovinsko nov pojav. Če se to zgodi, je upanje, d3^ uvvmonu iivv pvjav. vc jc upanj&r državah, kot so Francija in Nemčija, spet živahne ceiW® iV Vsi, ki bi radi dobili več informacij o pripravah in novi škofiji, pa jih lahko dobijo pri soboškem župniku Martinu Horvatu in na spletnih straneh www.rkc.si. do 1. decembra 1923- leta, ko je mariborska škofija prevzela administraturo nad Prekmurjem in ko sta si tako po več kot 1100 letih štajerski in prekmurski katoličan podala roki pod istim škofom. Med drugo svetovno vojno je sombotelski škof spet prevzel cerkveno upravo nad Prekmurjem, od 1946. do 1964. je spadalo Prekmurje pod apostolsko administraturo Maribor, od 9. junija 1964 pa je Prek mu rje sestavni del mariborske škofije ...»Prav letnico 1963 nekateri omenjajo kot zamujeno priložnost za ustanovitev samostojne pomurske regije in morebiti tudi samostojne škofije. Žal to več kot tisočletno mešetarjenje s cerkveno in upravno oblastjo na območju Pomurja zelo slabo pozna večina ljudi pa tudi v osnovnošolski in srednješolski vzgoji v Pomurju še vedno manjka ta del »domoznanstva« ali zgodovinskega pouka. Zato bo še kako dobrodošel zbornik, katerega izdajo pripravljajo v okviru junijske slovesnosti in bo imel naslov Zgodovina krščanstva v mejah nove škofije. Janez Sraka je predstavil prizadevanja Vatikana za ustanavljanje novih škofij; pri tem so pomembni kongregacija za škofe, kongregacija za oznanjevanje evangelija in državno tajništvo (v vzhodnoevropskih državah je imenovanje škofa morala sprejeti politična oblast).O novih škofijah odločajo vse tri institucije skupaj in v tem svetu je se-daj tudi nas kardinal Franc Ro »Škofija ni samo del cerkve, ampak njena bistvena in temeljna struktura. Je njen konstitutivni del in zato ima mpčan vpliv ne samo na duhovno in pastoralno delo, ampak tudi na kulturne in nacionalne plati življenja, dolžna je prisluhniti konkretnim razmeram in prilagajati svoje delovanje, odgovarjati nanje kot znamenja časa na božji klic. Prestrukturiranje cerkve na slovenskem je zato predvsem dar duha, obdaritev večnega Miklavža. Kar trem stolnicam v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti je zavetnik prav sv. Nikolaj -Miklavž. Bomo znali izkoristiti ponudbo njegovih darov, kot so jo zmogli naši predniki vzelo težkih razmerah?« seje med vprašal dr. Stanko Zver iz bogojinske župnije. de. Po ustanovitvi ljubljanske Škofije 1491. leta je to do zdaj prvi dogodek, da se na slovenskem ozemlju ustanovijo ško- lije, in to znotraj meja slovenske države. Pomembno je tudi omeniti, da se je Vatikan zavezal, da ne bo ustanavljal škofij zunaj Slovenije, ki bi s svojin1 c jem posegale na ozeniM nije. Konec junija bo tak° 'J Soboti velik zgodovin^ storalni, duhovni in dogodek, ki pomeni n* > močijo Pomurja. Družn^. pravljajo upravni, <>bc'^{f cerkveni ljudje v sogl3^ vim škofom (ki «icerj/ mandata), je povedal v0**, I prav dr. Karel Bederni^ častnega predsedstva J krovni odbor (trije pu,5 dekani, soboški župn^1 odborov), odbor za sk". I toličenje (Martin -bor za duhovno pripravo Režonja), gospodi y (Karel Bedernjak), ‘ mljajoče dejavnosti1 reditve v okviru Sob^ p vov, npr. slavnostna*^ J in Škofija-fest, predsW*T^4 nika), odbor za tiskovni..? (dr. Stanko Zver), « darovanje (Jože ' za medije (Janez za goste (Karel BederfP g/ Obal), odbor za in nekatoliške verske .( (Jože Vinkovič), odb01 stitev (Andrej ZrimL <(J-stike s civilnimi ustan0' Obal) ter odbor za I* nost (Andrej Zrim)- Na tiskovni konfet ., ra za pripravo ga škofa dr. Marjana ' vzpostavitvi Škofija |fr' bora so sodelovali P Zver, p. Janez Bedernjak, Martin '■ skosoboški naddekaflA ui J bernik (Ijutomerski^j^ Lojze Kozar (Jenda^' pf Škof Marjan Turnšc uradno slovesnosti0 ga posvečenja in o^1' . j ne želi nastopati v P1', ft Bernard0 /| VESTNIK iDilU DR CCTT1IH. LhtinSf* Imi tH-k"(duektonca). Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jeršet«1*1^ fotografinja), Nevenka Emrt (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prekani). Nasi« uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba) n. c. 5381710.538 17 ■ ' Venera (trženje) 538 P 10. št. idelaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trtnresečna naročnina 3.900,00 sit (1627 evra), letna naročnina 15.600.00 srt (65,10 evra), letna naročnina za uročnke v tujini 37.500,00 sil (1 urualu m atkJiPO organizacije, podjetja m obrtnike 11500.00 sil (47,99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit (129 evra), ceMetu narečnma za Internetna Izdajo 12.400,00 sil oz. 51,74 evra. Transakcijski racin za naročnine pri ftailfeisen' ( 0* -9000247884, Tisk: Podjetje za usposabtjanfe invalidov SEfVevČe, Davek na dodano vrednoslje vračunan v ceno'izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost Uradni list 23 12 1998 št 89 inZakon Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Satrota računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12. 2001, št. 103. Naklada: 14 900 izvodov. Elektronska posta: Vestnik: veslnik@p-rnf.si. Venera: venera@p inl.si, naročniška stežka: oglasi.vestnik@p inf.si, www-df*1 WSFHIK 4. maj 2006 AKTUALNO 3 Generalmajor Lipič slovenski veleposlanik na Madžarskem? Ideja je dozorela« ^če/nikgeneralštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič odhaja s položaja -Dogovor z ministrom o umiku, ker so cilji izpolnjeni - Položaj vojaka naj bi Menjal s položajem diplomata ianj Ladislav niL mesto načel- Slovenske pi.ru'r I ' jev P«ek prvi sani/Z"Casn,k Dnevnik. Pi- Karlom " da naibi zasedel a Repu-sktm J 1 na Madžar- zgodaj popol-našome- ialaj odločitev ^•‘ralŠHk ni-elnika Wfonia Je Ladislav Li-cenj, L?1’da sv°ie poteze ne Postal°1 °dstop. »Že ko sem ■ d:l bi,l OJ laku $«1^™™ mestu do-hsU,."1111 Pol do Štiri leta, tani, jf ^st,b letih načelniko-I «dJoCl7dozorela. O mo-V1 se z ministrom tu /'MovanJj m iska|a pra. /r'!"ek. Minister je sprejel ^j'J Gerenčerju - slo-M Madžarski - se marž?6!*' b° predvido--1 še do konca junija. !'Pil j* še povedal, »lean a sni, ^Oj (, ^PU funkcije mar-v proces o .Zavezništvo inpro-Nanasle-^tavem /, lb ne odhaja ob Po namigih v javnosti naj bi Ladislav Lipič mesto prvega moža Slovenske vojske zamenjal z mestom slovenskega veleposlanika na Madžarskem. Od dobro obveščenih virov smo zvedeli, da je Lipič o končanju mandata načelnika generalštaba razmišljal že ob zmagi zdajšnje oblasti na volitvah v letu 2004. Zvedeli smo še, da bi zaradi njegovega odhoda lahko zastali načrti preselitve vojašnice in sploh prisotnosti vojske v Murski Soboti. sredini poti - konec projekta je načrtovan v letu 2010 - Lipič odgovarja; »Profesionalizacija pravzaprav Še ni na sredini poti. Začela se je pred nepopolnima dvema letoma. Potrebno bo Še nekaj časa, da bomo lahko rekli, da je SV postala popolnoma profesionalna tudi v funkcionalnem smislu. Menim, da so nastavki profesionalizacije ustrezni in da jo bodo moji kolegi v vojski uspešno izpeljali.« V medijih so krožila namigovanja o razhajanjih in različnih pogledih med Lipičem in obrambnim ministrom Karlom Erjavcem, kar naj bi pripeljalo do zamenjave. »To so le namigovanja, Najini odnosi so bili v tem letu in pol izredno dobri. Nisva si prišla navzkriž ne v strokovnih ne v drugih pogledih. Minister Erjavec je SV zagotovil obsežno strokovno avtonomijo. Med nama v tem času ni bilo nesoglasij ali sporov.« Da z ministrom dobro sodelujeta in da minister ne bo predlagal zamenjave, če je zadovoljen z delom načelnika, je Lipič povedal tudi v marčevskem intervju za Vestnik. Dodajmo, da dobro obveščeni razpolagajo z nekaterimi dejstvi (odhod vojakov v kak) o nestrinjanjih med prvim slovenskim vojakom in njegovim nadrejenim. In ugibanja o spo- In ugibanja o spogledovanju z diplomacijo? »Izzivov je dovolj. V naslednjih dneh in tednih se bomo imeli priložnost pogovarjati o tej ali kakršni koli drugi možnosti,« je povedal generalmajor Lipič. gledovanju z diplomacijo? »Izzivov je dovolj. V naslednjih dneh in tednih se bomo imeli priložnost pogovarjati o tej ali kakršnikoli drugi možnosti,« je sklenil generalmajor Ladislav Lipič. Minister Karl Erjavec je ob tem izjavil, da ga je Lipičeva želja nekoliko presenetila in da mu je »kar žal«,.saj sta zelo dobro sodelovala. Erjavec zdaj mora predlagati novega načelnika generalštaba vojske. Kot možni Lipičevi nasledniki se omenjajo brigadir Alojz Steiner - rojen v občini Gornja Radgona, nedavno imenovan za direktorja generalštaba in po dostopnih informacijah najprimernejši kandidat brigadir Tone Krkovič, prvi poveljnik specialne brigade Moris, in kapitan Renato Petrič, trenutno poveljnik poveljstva sil. Sicer bo Lipič funkcijo načelnika generalštaba Slovenske vojske predvidoma opravljal do konca meseca. Tako je bil v petek slavnostni govornik na odprtju razstave ob 15. obletnici vojne za Slovenijo v lendavski sinagogi, kjer se je dotaknil tudi najnovejših poskusov kriminali-ziranja osamosvojitvene vojne. Andrej Bedek Slavnostno otvoritev mostu je na obeh bregovih reke spremljalo blizu tri tisoč ljudi. Odprt kolesarsko-pohodniški most čez reko Muro v Črncih pri Apačah Plod dobrega sodelovanja 151 metrov dolg most v Črncih na Apaškem polju je odprt. Po podatkih naj bi bil to prvi zgrajeni most po šeststo letih med Avstrijo in Slovenijo. Namenjen je pohodnikom in kolesarjem. Leži skoraj na polovici poti med avstrijsko Radgono in Cmurekom. Na mestu, kjer stoji most, je dolga leta vozil brod. Naložba je bila vredna 613 tisoč evrov. Evropska unija je prispevala približno 60 odstotkov denarja, 38 odstotkov avstrijska občina Halbenrain in dva odstotka občina Gornja Radgona. Projekt in izgradnja mostu sta bila v domeni Avstrijcev. Tudi pobuda je bila njihova. »Idejo avstrijskega kolega sem zagrabil z obema rokama. Most je plod dobrega sodelovanja sosedov na več • področjih,« je na otvoritvi mostu povedal Anton Kampuš, župan Mura povezuje, ne deli, je bilo sporočilo prireditve. Gornje Radgone Župan občine Halbenrain Dietmar Tschiggerl se je spomnil vseh, ki so sodelovali pri projektu. Dejal je, da odpirajo poseben most, ki povezuje dve državi in dve regiji. Na slovesnosti je spregovoril tudi evroposlanec Borut Pahor. Po njegovih besedah ne smemo spregledati priložnosti, ki nam je bila ponujena leta 2004, ko smo vstopili v Evropsko unijo. »Priložnosti so spoštovanje, sodelovanje, zaupanje... Evropska ideja temelji na premagovanju razlik.« Most v Črncih je drugi večji skupni projekt Gornjeradgončanov in Avstrijcev po prireditvi ob slovenskem vstopu v Evropsko unijo. Z mostom želijo spodbuditi turizem na Apaškem polju in okolici. Andrej Bedek, foto: Jure Zauneker ----------------------------------- in poezija i n 11 i^j praznika 27. aprila, dneva upora hi, "r'M Mj delegaciji Mestnega in Območnega z,hafe Murska Sobota prižgali sveče pri spo-piloj.prosvetnim delavcem, padlim an-। *ttfau?'" obesenim v soboškem gradu, narodnemu ' Knvai u - Marku ter na pokopališču pri pijavk " *ab°riščnikom, rdečearmejcem, legio- r4i< obl c ln na židovskem pokopališču. l':' sta ,/'kt ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega 1 hotcel jErBv^a ”6- aPrila zvečer Mestno in Območno ,Ti|’q »i '111 Ml|rska Sobota v soboški restavraciji Zvezda '' Pr^' P°^žije sobo^eSa društva upokojencev Večer pevke in pevci Komornega mešanega pe-m re . trn*rja Močana pod vodstvom zborovodje Fran-’tatorfi upokojenci. Z F. M. Izšel sedmi romski zbornik Zbornik kot strokovna literatura Letošnji zbornik so pred dnevi predstavili v prostorih Zveze Romov Slovenije v Murski Soboti predsednik zveze Jožek Horvat -Muc, urednik Geza Bačič in direktor Urada Vlade RS za narodnosti Janez Obreza. Njegova vsebina je povezana predvsem z mednarodno konferenco o Romih v srednji in jugovzhodni Evropi. Omenjena konferenca je potekala septembra lansko leto v hotelu Čarda v Nemčavcih v organizaciji romske zveze m urada za narodnosti. Na njem so sodelovali predstavniki Romov ter vlad iz Slovenije, Avstrije, Makedonije, Madžarske, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Ti so v referatih predstavili položaj romskih skupnosti v svojih državah in se na konferenci seznanili z reševanjem romske problematike, Prav v tem zborniku so zajeti njihovi referati in prispevki s te konference. Kot pravi Horvat, gre za enega prvih zapisov tovrstne konference v takšni obliki in tako je zbornik strokovna literatura za tiste, ki se ukvarjajo s problema- tiko Romov v tem delu Evrope. Podobno je menil tudi urednik zbornika Geza Bačič in dodal, da je konferenca in s tem tudi zbornik verjetno veliko pripomogla k razumevanju položaja Romov v teh deželah. Poleg tega pa naj bil tudi promocija slovenskega odnosa do romske skupnosti, ki je boljši kot v drugih deželah, Izid zbornika je pozdravil tudi Janez Obreza, predvsem odločitev, da je napisan v štirih jezikih, slovenščini, nemščini, angleščini in romščini. Pomembno pa je po njegovem še, da je v njem zajeta tudi končna izjava z mednarodne konference, saj imajo na ta način države in pristojne institucije gradivo, o čem lahko razpravljajo. Obreza je ob koncu navrgel še nekaj podatkov o državnih sredstvih, ki se letos namenjajo za vse, kar je povezano z romsko problematiko. Vsota naj bi znašala okrog 760 milijonov tolarjev in je porazdeljena po postavkah znotraj različnih ministrstev. Od dvesto do tristo milijonov tolarjev sredstev pa bo stalo tudi uresničevanje romskega zakona, ki ga pospešeno pripravljajo. Skupščina OZB NOB M. Sobota Soboški borci ne pozabljajo preteklosti V minulem letu skorajda ni bilo meseca, v katerem ne bi Območno združenje borcev In udeležencev narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota organiziralo kake prireditve ali druge akcije, V povezavi s krajevnimi združenji borcev NOB in domicilnim odborom Prekmurske čete so v prvem četrtletju 2005 obiskali številna spominska znamenja, kamor so delegacije položile vence. Na predvečer 60. obletnice osvoboditve Murske Sobote so odprli razstavo slik, 3- aprila pa je bila pred spomenikom zmage v središču mesta prireditev na državni ravni, na kateri je bila tudi ruska delegacija. Soboški borci so se udeležili tudi podobnih slovesnosti po Sloveniji. Lepo je uspela že tradicionalna prireditev pri Domu borcev in mladine na Vaneči z naslovom Ne pozabimo preteklosti. Slavnostni govornik je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič. V Motvarjevskem gozdu so prenovili Voglcrjevo kočo in v njej uredili spominsko zbirko o borcih Prekmurske čete. Omeniti velja Še pohod po poti Džemsove čete in proslavitev spominskega dneva Mestne občine Murska Sobota 17. oktobra. Ker je soboška borčevska organizacija praktično brez finančnih sredstev, so se letos odpovedali klasični proslavi ob 65, obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda v grajski dvorani. Namesto tega so v restavraciji Zvezda pripravili večer partizanske poezije. LOKALNA SCENA 4.^2006- VESTI Ekološki projekt regij Slovenije in Hrvaške Mobilizacija regij pri ravnanju z odpadki Analiza stanja in dvig ekološke zavesti s čezmejnim sodelovanjem Pomurski ekološki center in Zveza ekoloških gibanj Slovenije sta predstavila v prostorih restavracije Zvezda v Murski Soboti čezmejni projekt z naslovom Mobilizacija slovenskih in hrvaških regij za uporabo koncepta 4R + JE pri ravnanju z odpadkom. O tem so na tiskovni konferenci govorili vodja projekta Milan Bogataj, predsednik Pomurskega ekološkega centa in Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije (nacionalni projektni partner) ter strokovna čajne postopke upravljanja odpadkov. ki so usmerjeni predvsem na področje zbiranja, odvoza in reciklaže, uvajamo tudi postopke predhodnega ozavesčanja in izobraževanja ter postopke vključevanja podjetniškega sektorja z namenom preprečevanja nastajanja odpadkov in ustrezne snovne izrabe ter uravnoteženega ravnanja z odpadki. Pri aktivnostih izhajajo iz dejstva, da je v Sloveniji okoljsko obveščanje in oza-veščanje nerazvito, zato smo glede na evropske cilje predelave in reciklaže odpadkov ter sistema ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih marsikje neučinkoviti. Projekt temelji na zahtevi po pravilnem in trajnostnem reševanju problema ravnanja z odpadki v Sloveniji in na Hrvaškem. Karel Lipič pa je dodal, da je v projekt vključenih osem regij v Sloveniji in hrvaška Istra. V Sloveniji je vrednost projekta 140 tisoč evrov, na hrvaški strani pa 80 tisoč evrov. Izvajati so ga začeli oktobra lani, končali pa ga bodo avgusta prihodnje leto. Po udarek je na okoljskem ozave-ščanju in izobraževanju, ciljne skupine pa so lokalne skupnosti, mestne občine, komunalna podjetja, mala in srednpl* jetja, osnovne in sred®if < nevladne organizacije fJj ne in raziskovalne inštH3 tako da bo predvidonw^l vključenih okrog 10.00® nov. Aktivnosti vključujejo13 stanja ciljnih skupin z3’1, uredili bodo tudi spletno & pri prizadevanju za dvig*" . ške zavesti ciljnih skup'3 bodo organizirali parmcrs'. matske skupine, delavni# kovna srečanja, mentors1’* podobno, V pilotnih pf® bo poudarek na cezmejO’^ Po besedah predsednika OZB NOB Filipa Matka bodo tudi letos nadaljevali z načrtovanimi aktivnostmi, čeprav pogrešajo dotacijo soboške občine. Med drugim bodo ob dnevu zmage, 9. maja, položili venca na Trgu zmage in k spomeniku rdečearmejcem, 15. maja pa se bodo v Poljanah udeležili slovesnosti na kraju zadnjih bojev v 2. svetovni vojni. Tradicionalna spominska prireditev Ne pozabimo preteklosti bo 22. julija, 65. obletnice smrti narodnega heroja Štefana Kovača - Marka pa se bodo spomnili 18. oktobra v Gančanih Pohod spominov in tovarištva (od Brumnove hiše v Murski Soboti do VaneČe) bo 22. oktobra, 65. obletnica obešanja talcev v soboškem gradu pa bo 31 oktobra. Milan Jerše sodelavka pri projektu Barbara Ropoša. Dveletni projekt sofinancira Evropska unija v okviru Programa pobude skupnosti IN-TERREG III A sosedskega pro grama Slovenija - Madžarska -Hrvaška, v njem pa poleg omenjenih dveh in notranjskega ekološkega centa sodeluje tudi partner iz Hrvaške Udruga zelena Istra s sedežem v Pulju, katere predsednica je Dušica Radojčič. Milan Bogataj je povedal, da je glavni cilj vzpostavitev čezmejnega sodelovanja v projektih za izboljšanje stanja okolja, povečanje okoljske ozaveščenosti in spodbujanje aktivne udeležbe javnosti pri varstvu okolja. Koncept 4R + 3E pomeni, da v obi- nw Projekt so predstavili Karel Lipič, Milan Bogataj in Barbara Ropoša. Vaščani Vučje Gomile (še vedno) opozarjajo na divje odlagališče Vučja Gomila - Moravske Toplice Kaj jim pomagajo bogata občina, krajinski park in občinsko komunalno podjetje, ko pa nihče ne poskrbi za črno odlagališče odpadkov? Pred dnevi smo prejeli v uredništvo telefonski klic razburjene občanke iz okolice Bogojine. Rotila nas je, naj si pridemo pogledat, s čim se ponaša ta tako bogata, turistična in nepremičninsko zanimiva občina Moravske Toplice. Čeprav imajo svoje podjetje Čista narava, se le-to ukvarja za raznimi gradbenimi deli, namesto da bi poskrbelo za komunalno urejenost in čistočo v celotni občini. Če bi imeli kaj takega v bližini turističnega kraja, bi verjetno že zdavnaj poskrbeli za odstranitev, tako pa... Prav tako nam je ogorčena občanka, ki ji ni vseeno, kaj je v bližini njihovega kraja bivanja, kjer načrtujejo tudi vinsko turistično cesto, povedala, da je v zvezi s tem problemom že klicala ekološko inšpekcijo. Odgovor inšpektorja jo je presenetil: povedal ji je, da je za sanacijo divjega odlagališča odgovorna občina, sicer pa da je občina za odstranitev tega odlagališča že prejela evropska sredstva, zato mora to smetišče še toliko bolj počistiti. Na Občini Moravske Toplice so nam potrdili informacijo, da je občina res zaprosila za sredstva, s katerimi naj bi poskrbela za sanacijo divjih odlagališč. Gre za razpise Finančnega meha- nizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, problem je le v tem, da se projekti, ki bodo prijavljeni na te razpise, zbirajo do 5. maja do 12. ure. Prednost imajo projekti z naslednjih področij: varstvo okolja, vključno s človekovim okoljem, med drugim zmanjševanjem onesnaževanj in rabo obnovlji- vih virov energije; spodbujanje trajnostnega razvoja; ohranjanje evropske kulturne dediščine; razvoj človeških virov ter s področja zdravstva in otroškega varstva in za akademske raziskave. Skupni znesek dodeljenih sredstev za obdobje 2004-2009 je 17.725.500 evrov. Torej denarja, s katerim naj bi občina poskrbela za pet večjih divjih odlagališč, še ni. To pa seveda ne pomeni, da lahko sedaj vsi križem rok čakajo na to, da bodo prejeli sredstva. Vprašanje je tudi, kdaj bodo (če bodo) ta sredstva sploh nakazana. V Vučji Gomili so prepričani, da so v mo-ravskotopliški občini okoliške vasi prikrajšane in da se zanje ne skrbi tako kot za turistični kraj, kjer je sedež občine. V občinski upravi pa so spet prepričani, da je za urejenost in čistočo kraja predvsem odgovorna vsaka posamezna vas oziroma njihov predsednik -ta lahko tudi vedno pokliče Čisto naravo, če kaki nemar-neži odvržejo vreče s smetmi v jarke in potoke.Vendar pa se tako odlagališče, kakršno je med Bogojino in Vučjo Gomilo, ne more uredili niti z ne kajkratnimi odvozi smeti. Tam so namreč zbrane smeti zadnjih nekaj desetletij in so v resnici mnogo širši problem in ne zgolj vaški Bernarda B. Peček njavi akcij ekoloških zelenega ekotelefona, ^4; brezplačno telefonska31' « na katero jim občani sp# ekološke probleme, njihova ekološka pat#11'-te točke in tudi p#sre^^ čemer je poudarek na lagališčih odpadkov. |r tivnosti bodo vključi' junija na Hrvaškem in izmenjavo primero* praks, v Pomurju p3 ** ' .zadevali,prenesti^ ga znanja tudi na r ekošole, pa tudi ohc ekološko ozavestiti i»1 ti, saj so po zadnji ank vili, da je to pomanjto^ Radenski svetniki zavrnili proračun 2006 in zaključni račun Zupanovo odsotnost ocenili kot beg pred odgovornostjo Očitno je člane Občinskega sveta Občine Radenci močno razjezilo, ker se na seji, na kateri bi se morali odločati o predlogu proračuna za leto 2006, ni pojavil župan Jožef Toplak. Kot predlagatelj tega dokumenta je namreč brez navedbe tehtnega razloga pooblastil podžupana Zlatka Mira za vodenje razprave. Svetniki se s tem niso zadovoljili, ampak so tak način županovega ravnanja ocenili kot njegov beg pred odgovornostjo. »Ker odlok o letošnjem prora- čunu s pripombami svetnikov ni bil dan v javno razpravo, je bil kršen občinski poslovnik. Prav tako je župan prikazal lažne prihodke, prilagojene trenutnim željam,« je bil precej kritičen Mihael Petek. Tudi Robert Lipič je izrazil veliko nezadovoljstvo zaradi odsotnosti župana Zato se je pridružil mnenju, da predloženi odlok o proračunu radenske občine za leto 2006 umaknejo z dnevnega reda in ga obravnavajo šele takrat, ki bo navzoč župan, saj od njega pričakujejo podrobnejšo obrazložitev posameznih postavk. Le z dvema glaso- voma proti so se drugi svetniki pridružili takemu predlogu. Zapletlo pa se je tudi pri obravnavi zaključnega računa proračuna občine za leto 2005, ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku. Čeprav je presežek 36,2 milijona tolarjev odhodkov nad prihodki pokrit s prenosom sredstev iz leta 2004, se svetniki niso sprijaznili s tolarjev. Spraševal se je, zakaj tak primanjkljaj3 Podvomil je tudio 12 milijonih tolarjev, kolikor naj bi bilo porabljenih za pripravo raznih projektov, ki pa niso dali pričakovanih učinkov. »Ker je župan proračunski denar prerazporedil v povsem druge namene, zahtevam, da se s tem primerom pozabava računsko sodišče in opravi revizijo tem dejstvom. Še več! Mihaela poslovanja Občine Radenci v letih Petka je najbolj motilo, da so s takso za kanalizacijo in čistilno napravo zbrali le 10 milijonov, po njego vem pa bi se v občinsko blagajno moralo nateči okrog 40 milijonov 2004 in 2005,« je bil odločen. Tudi Anton SeČko je terjal proučitev županove odgovornosti, ki se je izmaknil tej »vroči« seji. »Gre za očitno igrico, v kateri naj bi svetniki potrdili ta dokument i” prevzeli vso odgovorn°,'j|.1 pomnil Zato so se enim glasom proti od'0, ', sprejmejo zaključnega r3* / V takem razpoloženj11^;' niki tudi postavljali VP'' dajali pobude. Med šali, da se župan spl011 žuje sej komisij, kateri'10 ne uvršča na dnevni #■ skega sveta Prav tako ‘ ; leževa! sestankov dnjo avtoceste v GomI' d? čimer naj bi občini I' do. Najhujša pa je bili 0 kateri naj bi kol račil pooblastila in«33 polna, je razkrito, da nega odbora niso do#1 P4 J ga odgovora, ali je op'1 ' I lo sprejel Ker nadzori” dobili plačila za letu 2004 in so iopN' 1' j./JI izkoristiti svoj dopust, * P I tej svoji funkciji VESTNIK^ maj 2006 LOKALNA SCENA Odstop rogašovskega svetnika Zvonka Jaušovca Zaradi starih obveznosti projekti v občini mirujejo ,na občinskega praznika Občine Rogašovci, torej na jurjevo, sv°i° °dst°Pno izJavo na sedežu občine član rogašovskega $ tinskega sveta iz vrst Socialnih demokratov (SD) Zvonko Jaušovec -razloge o odstopu je pojasnil dan pozneje na tiskovni konferenci 11 * ° odstopu razmišljal že nekaj v občinskem svetu nikoli ni bilo "Potici- J ' hC®n dialoga in mu je bilo kot Oj 8vc,niku težko delovati. Glav-nM? t'e’ ^er se v celotnem mandatu : H' ns*ega sveta ni dalo mnogo storiti. ■q mib'' 'U" temu’ ker ima občina petinpetde-■' »hhT to’ariev zakonitih zamudnih obre-11 ^afi|di neplačevanja kratkoročnih Piinov°gradnji osnovne šole, delno stvene ' f ^Plačevanja obveznega zdrav- , J 2avar°vanja za nezaposlene v občini. ^Pom'' k °bč>ni ni prišlo do realizacije dru-n rai e, projektov, med katerimi najprej sprejeti °S^b° z vodo. Sam zaradi tega ne more n°bene odgovornosti, saj pravi, da je na ^bč[| Soglasna podpora prleškemu projektu lla^ , 'G, j seJi veržejskega občinskega sve-Hs." Ovoljstvom sprejeli informacijo o v v*1ec v Veržeju v šolskem letu Pis je bil namreč nad pričako- *K bo manjkalo otrok, kot se je to minulihfctih. aah i'00$bil govor o priznanjih in nagra-P°de,i|ina osrednji slove-' finskem prazniku, ki bo v so-O^.' v kulturnem domu v Verči Fra$ /lsl™ Plaketo bodo podelili Angel-,(iPolitj^ ^BPlatno delo v šolstvu, kulturi ' 11 r$n;?njez denarno nagrado Olgi banje DU Veržej, pisno priz- , . ■ rantu Mariniču pobudniku usta-'1 Banovci. / - "Valjev K doteka t w 54 scznandi s predstavi-ci Prlek program podeželja na ob-in 1 delovnim naslovom Po vinskih Seklje, ki ga je izdelala ljuto-"t .p arrazvoina agencija. Vanj so zajete Dr $°nedo ■ l'r' ku ii kc Mure od Gornje Ob soglasni podpori temu taj^0^°sti j' '' da je treba poiskati še dru-8(i 1 gospodarski in turistični ... 'rii zlasti 1 ' 11 ludi Občina Veržej V mislih ItJ^Onia , '1'. tazP>se, na katere se je treba Jvr 'Va sted'^^rii in izkoristiti vsa razpo-kh 111'' ner '• dodatno pa so predlagali , 8>jske izrabe reke Mure v ta pro- PriP.Onib so svetniki potrdili >nu opravljanja gospodarske jav-—--------------------- |L ®Mo Murska Sobota raj^hovsko ^njezvodo dan, ko i! Pe^e,n mimo gradbišča Se-Ptet •'"i. alicone Murska Sobota, ^>dana mamo v naG občini vode res ^d novn^6’^1’18radbišču že mese-: ' tu* ’ ’hoti d P?stav0enimi hidranti, in to 1 Jii|. Mi je ,"a hi napako sanirali. Zanima v°dovodnem omrežju za-^nali na *n komu bodo izteklo ^oanka MO Murska Sobota sejah občinskega sveta poskušal opozarjati na to, vendar so bili njegovi predlogi največkrat umaknjeni z dnevnega reda. Na odločitev pa je delno vplivalo tudi razočaranje zaradi, tako meni Jaušovec, nedelovanja pravnega sistema države. Že pred dvema letoma je prijavil rogašovskega župana Janka Halba računskemu sodišču, ki se je odzvalo na prijavo, vendar z njegovimi ugotovitvami ni zadovoljen. Sodišče namreč ugotavlja, da je prišlo pri nastajanju prej omenjenih obresti le do večjih odstopanj, ne pa do kršitve zakonodaje. Jaušovec pa se ob tem sprašuje, kako lahko pride do tako visokih obresti, ki omejujejo druge projekte, in se pri tem ne krši zakonodaja. Prav tako je pred dvema letoma podal predlog kazen- ne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Veržej. Šlo je za skrajšani postopek. Prav tako je potrjen sklep o ukinitvi javnega dobra na parcelah Stanovanjski kredit NLB. Za več prostoraf in udobja. Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velik finančni zalogaj. Spod poro stanovanjskega kredita NLB, ki ga bodo naši svetovalci v kar največji meri prilagodili vašim želiam in potrebam, si boste več prostora in udobja lažje privoščili tudi vi. Izberite stanovanjski kredit NLB, ki vam ponuja vrsto prednosti: • dolgo dobo odplačevanja, • pokritje cele investicije, • možnost izplačila v gotovini, • posebne ugodnosti, ko kredit najame več kreditojemalcev hkrati, • kredit v tolarjih ali v evrih, • možnost sočasne sklenitve življenjskega zavarovanja, • veliko izbiro različnih načinov zavarovanja... Vabimo vas, da se oglasite v najbližji poslovalnici NLB m skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit po svoji meri. Obširnejše informacije o stanovanjski kreditih NLB dobite tudi na spletnih straneh www.stanovanjskikredit.si in na brezplačni številki 080 15 85. ljubljanska banka Alov* 1/uWjsnita banka d,at, yoW/ana Zvonko Jaušovec ske ovadbe župana državnemu tožilstvu v Murski Soboti, vendar je tudi glede tega razočaran, saj se ni zgodilo še nič pomembnejšega. Besedilo In foto: C. K. Tončka Balažič: »Sem n h strani dijakov, vendar ne vedno. Ko Je kaj narobe, Jih tudi oš-tejem in potem to vzamejo zelo resno, včasih celo bolj, kot če bi jim to povedali profesorji ali ravnatelj. Moram pa povedati, da so naši profesorji zelo korektni in jih ne oštevajo ali izrekajo opom inov kar tako, Ko pa le pride do opomina, ki ga moram napisati, dijaki pridejo k meni in sprašujejo, ali to res mora biti. Jaz pa Jim rečem: Mora biti. Tako je določeno in to je opozorilo, da tako ne gre več naprej, ampak se nekaj mora spremeniti. Treba Je stopiti na pravo pot, malo premisliti in potem povedati ali »špricati« pouk.« v katastrski občini Veržej in o neodplačanem prenosu nepremičnin na Republiko Slovenijo, ki so v območju državnega lokacijskega načrta za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri. ♦ * * Stanislav Lapošl, predsednik vaškega odbora v Bučečov-cih: »Da, o razsvetljavi govorimo in Jo načrtujemo že več let, žal pa smo doslej vedno izpadli iz programa investicij v komunalno infrastrukturo kri- ževske občine. Strinjam se tudi z namestitvijo »ležečih policajev«, saj seje promet zaradi gradnje avtoceste Vučja vas-Sveti Jurij ob Ščavnici in dalje močno povečal skozi naš kraj, večina voznikov pa vozi prehitro. Glede kanalizacije se prav tako pogovarjamo že nekaj let. Občina Je želela, da bi mi v ta namen prej zagotovili denar, večina gospodinjstev pa Je podprla predlog, naj občina najprej zgradi omrežje in jaške za priključitev, potem pa bomo plačali prispevke,« * * * Milan Jerše Dušan Cvetko: »Na ' delo v Avstrijo nas vsak dan po naših podatkih odhaja od 15 do 17 tisoč. Veliko jih dela v proizvodnji, kjer niso velike plače (1000 evrov). Izračunali smo, da bi morali v Sloveniji doplačati v povprečju 500 tisoč tolarjev dohodnine. Sam bi moral konkretno plačati milijon in dvesto tisoč tolarjev To Je mesečno sto tisoč tolarjev. Taksni zneski lahko povzročijo družinske tra- gedije in travme. Klicali so me ljudje, ki so rekli, da bodo morali vzeti posojilo, da bodo lahko poravnali dohodnino. Večina nas ni oddala napovedi. Pričakujemo, da nas bodo zaradi tega kmalu poklicali z davčne uprave.« * * * Vladimir Kocet, predsednik NK Bistrica: »Prvi maj je v naš kraj, v naše društvo, prinesel veliko veselja in predvsem zadovoljstva. Po več kot treh desetletjih neprekinjenega delovanja NK Bistrica je uresničena dolgoletna želja po pridobitvi primernih klubskih prostorov. Lotili smo se namreč temeljite obnove in dozidave slačilnic, vrednost • opravljenih del pa je ocenjena na več kot dvanajst milijonov tolarjev.« Po konca maja vam ob najemu stanovanjskega kredita podarimo kuverto prosonoconja. v kateri najdete dodatne ugodnosti za lepši in varnejši dom. * * ♦ Tončka Godina iz Ljubljane, hčerka pisatelja Ferda Godine, ki se je rodil na Dolnji Bistrici, kjer je tudi ustvaril več svojih del: »Čudovito ljubezensko zgodbo z naslovom Bele tulpike Je napisal kot svoj prvi roman že pred drugo svetovno vojno ... Gospod Bojan Labovič pa Je pred nekaj leti napisal scenarij za filmsko upodobitev te zgodbe. Vse kaže, da se stvari premikajo tako, da bo kmalu prišlo do realizacije. Vesela sem, da lahko to novico prvič povem danes, ob današnjem spominskem dogodku (4. pohod po Go- dinovihpoteh, op. avt.) na Bistricah.« GOSPODARSTVO 4. maj 2006 - VES« Blagovne znamke Houdini, Coperfield in Durič Recept Človeku zavežeš oči, ga zvežeš z veri- gični del lastnega za roke in noge, obrneš na glavo, dvigneš z ga izdelka in dvigalom in počasi spustiš v vsaj dva metra vi- ga tudi zaraču- nata. Sprašujem se, zaradi česa so ti nepoja- sok škaf, napolnjen z vodo. Nato škaf dobro za- preš in zabiješ z žeblji ter počakaš, v kolikšnem času se bo posameznik rešil, če so bo. Pri tem se zavedaš, da na glavo obrnjen posameznik v vodi zelo hitro izgubi orientacijo, obenem pa se mu po nekaj minutah začne pojavljati pijanost, ki vodi v smrt. Malo je ljudi na svetu, ki so tako radikalno odstopali od vsakdanje sprejetih življenjskih navad, da so lahko osupnili velike množice in postali sprejeti kot posamezniki z nadnaravno močjo. Eden takih je bil vsekakor Harry Houdini, največji čarodej minulega stoletja, kije s svojimi mojstrovinami držal v strahu množice ljudi, med tem ko so ugibale, ali bo tokrat spet preživel ali pa se bo pri pobegu iz kletke kaj zalomilo. Zgoraj opisani postopek je »patent«, katerega imenujemo Houdinijeva kletka, iz katere je mnogokrat uspešno ušel in se skupaj z drugimi svojimi triki vpisal v anale čarodejstva ali kakorkoli že imenujemo to dejavnost. Njegov telegenični nadomestekje David Coperfield, ki je s prehodom skozi kitajski zid in na to temo izvedenimi triki vznemirjal domišljijo množic tako s pomočjo televizijskega medija kot na živih nastopih. Pa vendar je danes medijska pismenost konzumentov že toliko visoka, da kose pojavi televizija, postane skepsa toliko večja, ker ni neposrednega stika z materijo in začnemo sumiti, da je zadaj manipulacija visoke tehnologije. Magija je sestavni del vsake blagovne znamke, je tisti del, kije ponavadi nepojasnljiv in hkrati unikatni del vsake uspešne znamke. Zaradi tega nepojasnjenega dela se velikokrat pri interpretaciji le-tega uporabljajo osebnosti, katerim zaupamo, da nas prepričujejo o koristih uporabe te ali one znamke. Magija je tisti del dodane vrednosti, ki nas dvigne nad konkurenco, čeprav konkurenca nikoli ne bo priznala, da je naš izdelek boljši, vendar si bo vedno tudi sama prizadevala, da bi »iznašla« ma- snljivi deli tako zanimivi za ljudi, kaj je v tem tako vznemirljivega, da nekdo drugi lahko nekaj naredi, a si sami tega ne znamo razložiti po domače, je lo prav tisti strah med tostranstvom in onostranstvom, od katerega živijo šov biznis, zavarovalništvo, vsi pokojninski fondi in druge dejavnosti, pri katerih je treba verjeti, četudi nisi videl oz. razumel, ali pa je to le fascinacija nad možnostjo pobega v virtualni svet, približno takšna, kot je bila takrat, ko seje prvič pojavila delujoča električna žarnica? Še dandanes je elektrika tisti osnovni generator ali hrbtenica družbe, ki omogoča premagovanje časovne in prostorske distance. Če se iz globalne ravniprestavimo na lokalno, pride na to mesto v novem stoletju Durič Prav tisti Durič, ki bo iz dreka naredil elektriko. Nepredstavljivo. Prav tisto elektriko, ki omogoča, da delujejo mobilni telefoni, prav tisto elektriko, ki omogoča, da delovni stroji naredijo več kot lahko fizično zmore posameznik, prav tisto elektriko, ki žene vaš računalnik, predvajalnik mp3, igralno konzolo, televizijski sprejemnik, ki vam omogoča, da ste na svetovnem prvenstvu v nogometu, v naslednjem trenutku pa na pariški modni pisti, in prav tisto elektriko, brez katere ste čisto izgubljeni, ko je zmanjka. Neprecenljivo. In vse to iz dreka. Magija spet deluje. Ne morem si predstavljati, kakšne množice obiskovalcev se bodo valile v Prekmurje gledat, kako deta Durič elektriko iz dreka, če samo pogledamo, kakšen uspeh je doživel krški uparjalnik. Številke niso zanemarljive. Morda je prav to priložnost za »rešitev« regijskega turizma. Verjetno bi tudi Houdini, če bi živel danes, želel postati Durič. Matej Fišer matej ,f ise r@a n laser, co m Podjetje SIM Radenci na novi lokaciji Tehnosim zaokrožuje ponudbo V podjetju SIM Radenci so na petkovem dnevu odprtih vrat gostom in poslovnim partnerjem predstavili podjetje in spregovorili o uresničenih ciljih in načrtih. Mednajpomembnejšiminovostmi je bila preselitev trgovine Tehnosim na novo lokacijo v Panonski ulici. Direktor podjetja Zlatko Mir je ob tem povedal, da so podjetje ustanovili pred petnajstimi leti, trinajst let pa imajo tudi trgovino Tehnosim. Decembra lani so trgovino preselili na novo lokacijo s skoraj tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin Precejšnji del prodajnega programa so strojne inštalacije, torej za vodovod in toplovod, poleg tega pa ponujajo Še barve, lake, okovje, program pa so razširili tudi na belo tehniko, avdio-video tehniko in urejanje okolja Ponujajo tudi materiale, ki so potrebni za zaključna dela v gradbeništvu. Ob maloprodaji servisirajo tudi precej obrtnikov in podjetnikov: »Zavedamo se, da je treba biti čim bolj prisoten in konkurenčen na trgu in pričakujemo, da se bo z večjo prodajno površino in večjo zalogo tudi število kupcev in partnerjev povečalo. Dogovarjamo se tudi, da bi v prihodnje začeli s prodajo manjše kmetijske mehanizacije, predvsem tiste, ki je potrebna pri sadjarstvu in vinogradništvu. Drugi segment naše ponudbe je vrt narstvo oziroma hortikulture, za kar imamo tudi lastno proizvodnjo rastlin, Še posebej rož in okrasnega drevja. Imamo tudi cvetličarno kjer pripra- TO Z novo lokacijo se je izboljšala dostopnost in precej povečal dajne površine. vljajo različne cvetlične aranžmaje, ikebane, vence, žalno floristiko in podobno. Torej poskušamo zaokrožiti ponudbo v skupni prodajni center, kjer najdejo kupci čim več tistega, kar potrebujejo, na enem mestu. Ponujamo pa tudi storitve urejanja okolice in zasaditve z idejnim osnutkom in tudi izvedbo.« Podjetje vključuje med svoje dejavnosti tudi komunalne storitve in urejanje komunalnih površin, oskrbo s pitno vodo v občini Radenci in čiščenje odpadnih voda. Det njihove dm' je tudi upravljanje nepretničn^ daj upravljajo nekaj več kot dv-novanj in tudi lastne nepretn*J kar pomeni, da v Radencih "I' ,, največ stanovanj. To poskušaj0!^ ti z drugimi dejavnostmi,taW , I stnikom ponujajo dodatne up' ob nakupih pri njih. V |- "heh1' mindvajset zaposlenih, mrd n' ■ več strokovnjakov s področjan ture in drugih dejavnosti www.sparkasse način kreditiranja, ki bo prilagojen vašemu osebnemu finančnemu položaju. s m vse vc Drugačna banka iaj$ej|o svbjb pot.1 3 s | <0 to Sedite doma in razm mislite. Ne glede na e o novem nuz jugi, ce ij Oblite, ^aWbomo pri Ra zdizelGONddaljeno, je morW bližje, kot s1 rkSsse z veseljem pomagali. Poiskali bomo optimal6^ Naredite prvi korak že danes - pokličite našo modro številko in dajte vašim sanjam prosto pot. U USTNIK zJ maj 2006 KMETIJSTVO Okrepi kmetijske politike v letu 2006 kok za oddajo zbirnih vlog se izteka Atelje delo potekalo hoteno in večjih težav z vnosom ni bilo 815 W oni ro ' f 1,0 izteke'rok 23 oddajo zbirnih vlog za ukrepe kme-,'j injnu|LFklU Zbiranje vlog poteka že od 1. marca, Agencija razv°j podeželja pa sprejema v letu 2006 6jah k^Y^k0 izpolnjene vloge, ki jih izpolnjujejo le na loka-M no ’s kovalne službe. Vloge bo agencija sprejemala dtfovn? a IUa"1’ irgam družine Belak iz Paričjaka. 5 'j r L'n A društvenega ocenjevanj a: zvrst Slavko Kolbl (Oko- J G ClLC^d mLCHJCt Ali J d, ZV F&L tjlrlVKU IV Ul 171 '■■h, ’ ^PonJanez Rauter (Turjanski Vrh), 17,84; laški rizling d pinot SU>vko Kolbl, 18,10; Chardonnay Drago '■ 15,34; kerner Janja & Drago Fekonja, 18,20; sivi p i- (n /'r' Fukovnjak (Kapelski Vrh), 18,28; renski rizling Ivan 'u Da-' 'r*' 1' 1sauvignon Anton Žitek, 18,28; traminec Fekonja, 18,36; rumeni muškat Slavko Kolbl, 18,46; laski H tr8atev, družina Belak, 19,24 točke. O. Ra kal ^očju pomurske območne enote Zavoda za gozdove adili več kot 150 tisoč gozdnih sadik h Pom«rja, ki ' hektarjev, je gozdnih “hh 15 letih so k ^rjev f Za več kot 3-000 • zaradi J' * eS?* gozdnih za g«-So’ « Mn11 " daievPo-X JSS?6 "avsem . " skrb pu 5 skrbijo, da v koruzi - po setvi in pred vznikom koruze ■^’»Medstn/ha Mula na plevele Cas uporabe Aktivna snov J,5-0,31 025-0,31 _ 1-1,31 4-5 1-31 4-61 21 se gozdne površine ohranjajo oz. delno celo povečujejo. Pred kratkim je Območna enota Zavoda za gozdove Republike Slovenije Murska Sobota za območje Pomurja razdelila za pogozdovanje 150 320 gozdnih sadik. Od tega je bilo 107.540 sadik gozdnega drevja namenjenih za državne gozdove, preostale količine pa za gozdove v zasebni lasti, Šlo je za devet vrst sadik, med katerimi je bilo kar 47.910 sadik hrasta, 41.920 sadik jesena in 31.000 sadik črne jelše. Med sadikami je tudi 5.960 sadik češenj. Plodovi češenj in plodovi nekaterih drugih gozdnih sadik enoletne šlrokohstne širotoHstne, navadna kostreba enoletne ozkolistne In enoletne širotolistne pred setvijo ali po setvi in pred vznikom ali po vzniku koruze 1,2-1,41 širokolistne in enoletne ozkolistne ■.. 3-41 enoletne ozkolistne in enoletne širokolistne 100-130 g enoletne širokolistne in enoletne ozkolistne po setvi in pred vznikom ali po vzniku koruze po setvi in pred vznikom koruze po setvi in pred vznikom koruze enoletne ozkolistne In enoletne širokolistne po setvi, pred vznikom in po vzniku koruze do dveh listov koruze S-metolaklor+terbutilazln ozkolistne in široHolistne širokolistne, enoletne ozkolistne, lisičji rop Tava kamilica, srakoperec, plezajoča lakota, poljski mak bela metlika, breskova dresen, drobnocvetni rogovilček, enoletna latovka, muhvič, kostreba, ozkolistne, pasja kamilica, pasje zelišče, ______ srhkodlakaviščir, Širokolistne enoletne ozkolistne in širokolistne po setvi in pred vznikom koruze pred vznikom ali po vzniku koruze po setvi pred vznikom, do 3 listov koruze pendimetailn petoksamid flufenacet+metosulam Kraj Datum Ura FILOVCI 5, 5. 2006 08.00-16.00 RIHTAROVCI 8. 5. 2006 08.00-10.00 BAKOVCI 8. 5. 2006 12.00-18.00 Sladki pridelek iz čebeljega panja Med je zdravilo in poživilo Med, ta sladki pridelek iz čebeljega panja, se uporablja že od nekdaj, tisočletja dolgo je bil edino sladilo, hkrati pa je veljal za vsestranski in čudežni lek za najrazličnejše bolezni in težave. To je edino živilo, ki ohrani svoje lastnosti brez dodatkov konzervansov. Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo živalskega izvora. Vir cvetličnega medu je cvetlični nektar ali drugi izločki živih rastlinskih delov, vir maninega (gozdnega) medu pa je mana. Listne uši, kaparji in škržati izločajo mano kot neporabljeni del rastlinskega soka. Zrel med je razmeroma koncentrirana vodna raztopina predvsem treh vrst sladkorja: grozdnega (glukoze), sadnega (fruktoze) in trstnega ali pesnega (saharoze), ki jih lahko spremljajo še drugi sladkorji. Poleg sladkorjev najdemo v medu tudi številne druge sestavine: beljakovine, aminokisline, encime, vitamine ter rudninske in aromatične snovi. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v njem odmerjata dragocenost medu. Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih Čebele nabirajo medičino. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj, ajda,... In od tod tudi toliko različnih vrst medu. Akacijev med pomirja in blaži utrujenost; je milega okusa in ga zato nekateri imenujejo tudi damski med. Hojev in smrekov med so namenjeni za hrano ptic. Drago Trajber iz soboške enote zavoda za gozdove, je povedal, da je vrednost letošnjih gozdnih sadik 25,5 milijona tolarjev Mreže za zaščito sadik in oporniki za vsako sadiko pa bodo stali še dodatno okrog 7,5 milijona tolarjev. V lanskem letu je soboška enota Zavoda za gozdove razdelila 156.500 gozdnih sadik, katerih vrednost je bila 27,3 milijona tolarjev. Predlansko leto je bilo posajenih na območju vsega Pomurja 81 000 gozdnih sadik v vrednosti 14 milijonov tolarjev. Zaradi čedalje dražjega kurilnega olja se v zadnjem obdobju po setvi, pred vznikom po setvi, pred vznikom sta zelo temne barve in vsebujeta veliko rudninskih snovi, ki jih človeško telo potrebuje za svoj normalni obstoj, predvsem smrekov med slovi kot odlično blažilo proti kašlju. Lipov med prijetno diši po lipovem cvetju, krepi organizem in pomaga pri premagovanju prehladov. Ajdovega medu pa pri nas zaradi opuščanja setve ajde praktično ni več. Med določene vrste ima senzorične in fizikalno-kemijske lastnosti, značilne za to vrsto, vsebuje pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste, za katero ga označimo. Manin med (hojev, smrekov,...) vsebuje tudi elemente mane, to so hife gliv, alge,... S cvetnim prahom izredno bogat je kostanjev med, v katerem je kar več kot 86 odstotkov cvetnega prahu kostanja, iz česar izvira tudi grenčina tega medu. .Akacijev in lipov med pa poleg drugih vrst cvetnega prahu lahko vsebujeta manj kot 20 odstotkov cvetnega prahu akacije oziroma lipe. Zanimivo je, da je v maninem medu velikokrat cvetni prah spominčice, ki je eden od najmanjših. Največkrat pa čebele nabirajo nektar ali mano na več rastlinah hkrati, takrat med nima tipičnih značilnosti določene sorte, zato ga lahko označimo kot cvetlični ali manin med. Cvetlični med krepi žile in srce, manin pa krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela. Naraven pojav medu je kristalizacija, ki se večini medu zgodi prej ali slej, he zmanjša pa kako- številni Pomurci vse bolj odločajo za ogrevanje z drvmi, zato je v pokrajini tudi večji posek lesa. Tako so v državnih in zasebnih gozdovih lani posekali 119.211 kubičnih metrov lesa. Med tem je bilo 30.830 kubičnih metrov iglavcev V letu 2004 je bilo v Pomurju posekanih 114.170 kubičnih metrov lesa, leto prej pa približno 100.000 kubičnih metrov. Večino posekanega lesa so porabili za kurjavo, saj se za prodajo odloča le malo pomurskih lastnikov gozdov, kajti na trgu s svojim lesom niso posebno konkurenčni. F. K. linuron mezotnon S-metolaklor dimetenamid-P S-metolaWcr izoksaflutoi po setvi in pred vznikom koruze flurokloridon vosti medu. Paziti moramo, da pri ponovnem utekočinjanju medu temperatura ne preseže 40 °C, kajti pri višji temperaturi se bodi uničili encimi v medu. Zato tudi medu ne damo nikoli v vroč čaj. Kristalizacija je odvisna od vsebnosti sladkorjev v medu, vsebnosti vode v medu, temperature in časa shranjevanja. V medu so našli tudi nekaj snovi s protibakterijskimi lastnostmi, zato ga v domači lekarni uporabljamo pri antiseptičnem zdravljenju ran, opeklin in lajšanju nekaterih drugih bolezenskih stanj, na primer slabokrvnosti, želodčnih težav, pri obolenju-Črevesja, obolenju dihal, revmatičnih obolenjih, obolenjih jeter, napakah srca, obolenjih sečil,... Pospešuje tek, povečuje zbranost ter s kombinacijo cvetnega prahu in matičnega mlečka krepi telesno moč. Zdravstveno je tudi dokazano, da so medovi, zlasti kostanjev, najboljše uspavalo in pomirilo, če ga pred spanjem zaužijemo samega ali zmešanega z mlekom. Ker je izredno lahko prebavljiv, je tudi sredstvo za okrepitev po boleznih. Zato začnimo živeti bolj zdravo in uživajmo med. Namesto da zjutraj brez zajtrka oddrvimo na delo, popijmo skodelico toplega mleka z vsaj žlico medu ali pojejmo kos kruha z maslom in tankim namazom medu. - A bodimo pozorni, da užijemo samo med, ki je varen in kakovosten. Med doseže v satju prvinsko kakovost, kar pomeni, da čebelarji ne morejo izboljšati njegove kakovosti, z neustrezno tehnologijo jo lahko samo zmanjšajo. Slovenski čebelarji se Še posebno trudijo, da ohranijo njegovo kakovost, zato so se združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije odločili uvesti kolektivno blagovno znamko Slovenski med kontrolirane kakovosti. Ta med je pridelan v skladu z dobro čebelarsko prakso, ki je bila pripravljena na osnovi načel HACCP, s čimer je zagotovljeno, da je tako pridelan med varno živilo. Varnost pa je dopolnjena še s kriteriji za kakovost, ki so višji kot kriteriji državnega pravilnika. Poiščite med pri slovenskih čebelarjih, ki je označen z nalepko, na kateri je v glavi starinski čebelnjak in na kateri piše Slovenski med kontrolirane kakovosti, tako boste vedeli, da ste kupili slovenski med najvišje kakovosti. Po različnih virih pripravila Andreja Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne hrane Čebelarska svetovalna služba pri ČZS Agroservis, d. d., Krožka ulica 58,9000 Murska Sobota OPRAVLJANJE TEHNIČNIH PREGLEDOV KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU ZA LETO 2006 - SPOMLADANSKI TEREN Cene . sredstev za varstvo rastlin 1*4 1 Trgovin« Mirks SlavlCa, KI]uJara*cl Fungicidi Pakiranje Cena v sit Cena v evrih qtadris 0,21 3.690,00 15.40 antrawlW 1/1 1.750,00 7,30 bravo SCO sc 1/1 1.975,00 8,24 ditftaneM-45 1/1 1.160,00 4,84 acrobat mz 0,2 1.380,00 5,76 cupra blau z 1/1 1,110,00 4,63 crystal 0,11 1,950,00 8,14 delan 0,1 1.630,00 6,80 euparen multi 1/1 4,590,00 19,15 ziram ?6WG 0,25 kg 560,00 2,34 sphere ec 1/1 12.590,00 52,54 ridomil goldUZpepit 1/1 3.890,00 16,23 eminent 1/1 6.960500 29,04 mikal 1/1 4.140,00 1728 vedta 1/1 5.390,00 22,49 foipan80 wdg 1/1 2.170,00 9,06 acrobat mz 0.2 kg 1.380,00 5,76 archer Ul 6.71400 . 28,02 cpustea m 1/1 7.590,00 31,67 Insekticidi »tare 40 g 1.740,00 7,26 niči, kjer izdeluje vse/ Od figuric, kot sta S|,n d ta, do solskih klopin _ ? smrek, zvezd repaf,c>P * : bojev in še bi lahko n - j črno svojih izdelkov je P la tudi sostanovalki" . domskih razstav. Pa dnjc čase prevladujejo* tudi. »Najraje rišem ^jiiČ Najprej sem risala P0'^. portrete, ko pa sem f nu, sem se navdušila o in zdaj jih najraje rišem , ' svinčnikom, pote1" " 'jpl^ strom. Pazim, da so1 ■ detajli Mogoče se " lolila tudi risanja avW ^f vlakov - tudi ti me "_ Uživam pa tudi pr* ‘1 . ", Čas v delavnici mi »z mine, čeprav ga je z lfj: ža konec šolskega'c ' še poklicna matura 1 pr av se je ne bojim F 1F skusno sem dobro 1 [u k da bo tako tudi s P'a Ji* je sploh prišla na W izdelave puške? Pozor, ta ima P* In celo naboj®•" .,4k!1,1 t/ »Ko sem si vso ogledovala različne , . „ p ge, sem v eni videD • puško pa sem se 1 ■ naredim iz lesa.'■ sli in z določenim -m M. >1* izdelana. Potem nil , vala m zdaj je Vide Največ časa sem * letu potrebovala . smrek - skoraj sHr delala na tem ' k,> n\ J zato, ker je bilo •' (ikfp ,,n dela Veriga,ki1 , liki smreki, je do 8 ib ima n K krogli1^ •. ' la ročno brusiti 56 ^ib* Ji BM, Ljubiiertska c. 27 tel.: 04 579 52 30,04 579 52 73 GSM: 031/346 857 * RwtlnAc Juretova 228 tel Ol 280 08 20.01280 08 24 GSM: 051/605 295 Krank Primskovo. Mirka V^dnova 14, tel.: 04 234 00 90 Murska Sobota. Trgovski center Šavel, Cvetkova ul. 2, tel: 02 52138 72 Mrambuvk pri Nori Gorici. Gross, Ulica bratov Hvalič 3, tel: 05 330 38 00 Trobnjo Slakova ulica 26 tel.: 07 304 1319 Maribor. Ul. Kraljeviča Marka 19 (JAGER center) tel; 02 252 3518, fax.: 02 252 35 19 lipbled M Pesem gosja v vašem domu najmanjšo smreko, ' pr glice res majhne no "1 te kocke, sem mteia ■p , nele prste,• sc ob sPuflI>)< č cembrske mesece nJ'r" ksandra in prizna1 ne izdeluje. Dašcn ^. ^ pravega, ki bi mu P" w ne leseno, Se manj p"iV '. ■ ... huJ* za to je še čas, pravi ' j tijsko-poslovna * 4 M, T f J WNIRj maj2006 (IZ)BRANO 9 Davčna zakonodaja: vprašanje rezidentstva buri duhove Barometer ji j d- dd z1 ut It r K’ r rJ' ! I c I r r i Ustavna presoja zakona 500 tisoč tolarjev naj bi bilo povprečno doplačilo dohodnine v Sloveniji ob že plačani hodnim' v Avstriji - Razlika v bruto plačah - Odpis plačila davka možen le izjemoma Dohodninski zakon je v ■'•oveniji s 1. januarjem 2005 “veljavi! načelu obdavčitve oo svetovnem dohodku, kar pomeni, da so v Sloveniji ob-točeni vsi dohodki iz tuji-“e. Preprosto; postim vznik k v lastni državi obdavčen a vse dohodke, ne glede na to kiv nn s^*-ru |lh je zaslužil-to uidi pomeni, da morajo hko Imenovani rezidenti od vseh svn- ib, dohodkov plačati v čeprav so “jlhovi Admdkl obdavčeni Miv državi, kjer delajo. Ktr je prišlo v večini prime-^v do velikih zneskov dohodni-”■ soseljudif ki začasno ali ^slno delajo v povezali in povili iniciativni odbor. Od-, ’Mi Dušan Cvetko, ki že 18 Meh-, »»tu srečanjih v Apačah • ■■■'Zniih na Goričkem se je več tu, triStQ članov. Po-sc povezujejo tudi dru-- na štajerskem »Zdaj smo dvakrat iv^ni, ugodnosti (otroški . prevoz v služ-ka in nakup določe-^Mstev za delo (avstrij-' Podajalec naštetih ne plačuje) zajeti v bruto plačo. V Slo-^tl stroški ne spadajo v ^'iplačoinsodoloče-Davčna uprava tega naj ne bi upo- 2Zato pri tem dejstvu vidijo priložnost, z zahtevo za presojo *dohodninskega dodatek ali subvencije za vrtec) pa nam ne priznava nobena od držav. Sporno je, da smo obdavčeni od bruto plače. Znano je, da so v Avstriji bruto plače višje, kajti delodajalec v njih všteva prevoz na delo, malico in nakup zaščitnih sredstev. V Sloveniji ti stroški ne spadajo v osnovno plačo. Tu vidimo našo priložnost, ko bomo vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona o dohodnini,« pravi Cvetko. V ta namen so se že povezali z odvetniško družbo Čeferin, ki jim bo pripravila vse potrebno. Zbirajo tudi podpise za peticijo, ki jo bodo vložili v državni zbor. Pričakujejo Še pomoč enega od pomurskih poslancev (na srečanjih je bilo mogoče slišati, da bi bil to lahko opozicijski poslanec Feri Horvat), Več konkretnega bo znano v prihodnjih dneh, ko bi že lahko predali peticijo in na ustavnem sodišču sprožili ustrezne postopke. Kredit za plačilo dohodnine »Na delo v Avstrijo nas vsak dan po naših podatkih odhaja od 15 do 17 tisoč. Veliko jih dela v proizvodnji, kjer niso velike plače (1000 evrov). Izračunali smo, da bi morali v Sloveniji doplačati v povprečju 500 tisoč tolarjev dohodnine. Sam bi moral konkretno plačati milijon in dvesto tisoč tolarjev. To je mesečno sto tisoč tolarjev. Takšni zneski lahko povzročijo družinske tragedije in travme. Klicali so me ljudje, ki so rekli, da bodo morali vzeti posojilo, da bodo lahko poravnali dohodnino. Večina nas ni oddala napovedi. Pričakujemo, da nas bodo zaradi tega kmalu poklicali z davčne uprave,« še pravi Cvetko. k „ .---------------------------------------------- Rezident? d .°na 0 dohodnini določa merila za rezidenta Slo-namene: ima uradno prijavljeno stalno pre-Ij^^i|. ? J 0Ven’ji’ običajno prebivališče ali središče svojih '■ tre.1,. ^oomskih interesov ima v Sloveniji, v Sloveniji ^rey^orna) Je navz°č več kot 183 dni v letu. Da-r ’ na-iveČkrat uporablja drugo merilo, recimo tudi v Pa 3 Oseba stalno prebivališče zunaj Slovenije, J i1 Rezident Slovenije je zavezan za plači- Jd dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, in od ■ l'- ' virzunaj Slovenije (torej od svetov- Oseba, ki meni, daje po določilih med-■ lzo^^anju dvojni obdavčitvi samo davčni ^ja - drzai« pogodbenice, lahko sproži postopek za rezidentstva. S a znanosti '« M- ' ■k k le bilo V petek, kotle dolgo ne, kajti evoja občana, ki st® s’ popravila prisrčen t“di oddolžile ga vložila v šolanje. Aienka ■VW; ^'dwruiUfletunec. tapovfr Mantwr. ja pasui« bluluslje -mu‘ HhiaZzJtO*« doktor matematike, smer "■ tm, ,2 ' ‘e«|e postal tudiDnr’ .' '^“ kGančan, zaposlen kot Maribor. _jj Dušan Cvetko, predsednik iniciativnega odbora prebivalcev severovzhodne Slovenije na začasnem delu v tujini: »Po naših ocenah od 15 do 17 tisoč ljudi začasno ali stalno dela v Avstriji. Ko so tudi nas določili za davčne zavezance, smo davčno upravo in njene organe povprašali za mnenje, Na konkretna vprašanja nam niso znali odgovoriti. Dobili smo skoraj sto različnih odgovorov. Ko smo si sami naredili izračune plačila dohodnine, smo pri povprečnem doplačilo dohodnine v Sloveniji prišli do zneska pol milijona tolarjev. Nekateri zneski so tudi večmilijonski. Jaz bom moral, po lastni presoji, doplačati milijon in dvesto tisoč tolarjev. Tako veliki zneski lahko povzročijo družinske tragedije. Velika večina, blizu 90 odstotkov, nas zaradi tega sploh ni oddala dohodninske napovedi. Naši koraki bodo naslednji: animirati čim več rezidentov in z našim stanjem seznaniti nekoga od pomurskih poslancev ter javnost, vložiti zahtevo za presojo ustavnosti zakona o dohodnini in predati peticijo pristojnim državnim institucijam. Za naše težave so se začeli zanimati tudi avstrijski delodajalci in sindikati.« Pa pričakujejo morda negativen odnos javnosti do njihov zahtev? »Zavedamo se nevoščljivosti. Vendar morate vedeti, da smo bili primorani iskati delo v tujini, ker ga doma ni bilo. Na delo se vozimo tudi po sto kilometrov v eno smer Nobeden še ne vidi tega, da prihajamo iz obmejnih krajev, kjer smo tudi mi vlagali v infrastrukturo. Plačevali smo višji samoprispevek in podobno. Sicer pa navsezadnje skrbimo za socialno stanje v Sloveniji. Predstavljate si, koliko več bi bilo brezposelnih, če bi zaradi visokih davkov pustili delo v tujini in prišli domov?« Primer Izračuna doplačila dohodnine rezidenta Posameznik je leta 2005 v Avstriji zaslužil 5.600.000 tolarjev (po podatkih je ca znesek povprečje zaposlenega Slovenca v Avstriji). V Avstriji je že plačal približno 1.100.000 tolarjev prispevkov, ki se mu odtegnejo. Od ostanka zneska (4.500.000 tolarjev) se odbije še neobdavčeni del v Sloveniji - 500.000 tolarjev in dva odstotka olajšav. Znesek je nato 3.900.000 tolarjev. Po lestvici slovenskega zakona o dohodnini se za ta znesek plača 1.100.000 tolarjev dohodnine. Da bi preprečili dvojno obdavčevanje, ima Slovenija z blizu štiridesetimi državami sklenjene dogovore o izogibanju dvojne obdavčitve, Z Avstrijo je takšno konvencijo podpisala leta 1998. Kakor menijo davčni strokovnjaki, bo/je največ težav pri izogibanju dvojni obdavčitvi prav z Avstrijo, ker so nastale težave pri enotni razlagi konvencije. Z drugimi državami naj ne bi bilo težav. Zavezanec je v Avstriji plačal 415.000 tolarjev dohodnine (davek je od 10- do 13-odstotni). Razliko do 1.100.000 tolarjev -slabih 700.000 - je treba plačati v Sloveniji (izračun /e pripravila Brigita Senekovič). V Avstriji so prevoz v službo, malica in nakup določenih sredstev za delo (avstrijski delodajalec naštetih stroškov ne plačuje) zajeti v osnovno bruto plačo. V Sloveniji takšni stroški ne spadajo v osnovno plačo in so določeni posebej. Če bi davčna uprava to upoštevala, pravi Cvetko, bi po podatkih iz izračuna v Sloveniji zavezanec moral doplačati pol manjšo dohodnino - 360.000 tolarjev. Davkarija o odlogu ali odpisu plačila davka Davčna uprava še nima ocene, koliko ljudi, ki delajo v tujini, bo moralo doplačati dohodnino in kolikšni bodo zneski. To bodo ugotovili med postopkom odmere dohodnine. Sicer pa davčni organ lahko dovoli odlog plačila za obdobje do dveh let ali dovoli plačilo v največ štiriindvajsetih mesečnih obrokih. To je možno le pod pogojem, ko ugotovljeni dohodki na družinskega člana ne presegajo 46 tisoč tolarjev. Odpis davka v celoti ali delno je možen le, če bi se s plačilom ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegove družine. Odpis se zgodi le izjemoma. Mimogrede: davek do države ne »zastara« najmanj pet let, kar pomeni, da če bi se nekdo med rezidenti »uspel« izogniti doplačilu dohodnine za leto 2005, bi mu lahko davčna uprava naložila doplačilo v prihodnjih letih. Po informacijah s finančnega ministrstva pa se zavedajo vprašanja uveljavljanja stroškov z delom v tujini. Predvidoma jih bo proučila delovna skupina za pripravo socialnih in ekonomskih reform. Andrej Bedek Poizvedujemo po Czifrak neni! Spoštovani braki, za Vestnikov« legende pripravljamo zgodbo o nekdanji soboški legendi, gospe Karolini Czifrak, ki se je mnogi starejši Sobočani gotovo še spominjajo. Predvsem bi potrebovali kakšno fotografijo - doslej nimamo še nobene - in zanimivosti iz njenega življenja. Če bi kdo želel sodelovati, naj prosim pokliče Beo Baboš Logar, Kidričevo nas. 4, Radenci, tel: 565 12 25 ali 040 893 288. Angelca Fras je nagrajenka občine Veržej za dolgoletno delo v Šolstvu, kulturi in politiki. Martin Horvat, soboški župnik, ki je bil eden od glavnih pobudnikov za nastanek škofije, se je umaknil v ozadje, Čeprav je ob tem zgodovinskem dogodku treba poudariti njegovo vlogo. Zlatko Mir je na dnevu odprtih vrat ob drugi dejavnosti svojega podjetja predstavil tudi komunalno dejavnost, s katero se ukvarja podjetje, kar ni narobe. K temu dodajmo, da je tudi podžupan občine, v kateri opravlja pretežni del komunalne dejavnosti. Zvonko Jaušovec, občinski svetnik v občini RogaŠovci, je odstopil s položaja svetnika zaradi prezadolženosti občine in neuresničevanja zastavljenega projekta oskrbe z vodo. Dr. Renato Lukač, profesor in mentor na soboški Gimnaziji, je z dijaki dosegel prvo mesto na mednarodnem tekmovanju Join Multimedia, ki ga organizira nemško podjetje Siemens že deseto leto. 10 INTERVJU 4. maj 2006 - VEfll Tončka Balažič mlade Nasmeh vedno razvedri Skupaj se smejijo in skupaj jočejo »Naj bo,« je po prigovarjanju le pristala na pogovor. Pa tudi v njeni navadi ni, da bi kar tako rekla ne. In potem ji ves dan in še pol drugega ni dalo miru, zakaj ravno ona, ko pa je veliko drugih, ki bi imeti po njenem mnenju veliko več povedati. Sama tega, da bi bila kdaj povabljena k besedi, zagotovo ni pričakovala. Zakaj torej prav Tončka Balažič, tajnica na ljutomerski gimnaziji, ki jo nekateri kličejo tudi Ton či? Zato, ker jo dijaki in dijakinje kličejo druga mama, ker jo na ulici prav vsi lepo pozdravijo, ker jo vedno povabijo na svoj maturantski ples, ker ima nad delovno mizo pano, katerega rob je polepljen s fotografijami, na katerih je Tonči s svojimi šolskimi otroki, in ker se rada smeje. - Znkaj vas imajo mladi tako radi ob sebi, se z vami fotografirajo? Ne vem. Morda zato, ker jih imam zelo rada, ali pa sem jim res druga mama, kakor mi radi rečejo in povsod tudi napišejo. - Se dijaki radi oglasijo pri vas v pisarni? Zelo V odmoru nikoli nisem sama K meni še vedno radi prihajajo tudi tisti, ki so odšli s šole in že imajo svojo družino. Pred kratkim sem se imela obisk dijakinje, ki me je zelo razveselil. Obiskala me je z možem in otrokom in mi rekla, da si je zelo želela, da mi pokaže svojega otroka. - Videla sem, kako je malo prej k vam priŠta dijakinja in potem sta se skupaj veselili njenega uspeha pri izpraševanju. Je to običaj, da z vami delijo svoje veselje ali žalost? Vse mi povedo in potem se skupaj smejemo in skupaj jočemo. Pri hajajo k meni z vsem, kar jih doleti - Katera je tista mladostna žalost, ki tudi vas najbolj prizadene? Težko mi je, ko vidim, da se dijak res trudi, potem pa kontrolno nalogo slabo piše. Zjutraj se radi oglasijo pri meni in se pogovarjajo o tem, kako so reševali naloge, in če potem ne uspejo, mi je težko. Je pač tako, da imajo slab dan ali pa snovi ne razumejo tako kot bi morali. - Če potem krivdo valijo na profesorja, ker daje tako »za-guljen«, kaj jim rečete? Postavim se na sredino, saj je vedno treba slišati obe plati, dostikrat pa jim tudi rečem, ah, pa saj bo dru gič boljše. Pa ena lastovka še ne prinese pomladi .. Morda pa je imel profesor slab dan ali pa ... imaš ti neprespano noč. Malo se pogovori mo in potem je spet vse dobro Pro fesorji do njih niso krivični in si dijaki to. da je nekdo dobil boljšo oceno, včasih res po svoje razlagajo. To. da smo v naši mali šoli res med sabo povezani in da imamo prijateljski odnos, veliko pomeni tudi našim dijakom, ki vedo, da lahko kadar koli kaj vprašajo. - Pri ocenah torej ne barantate s profesorji v korist dijakov? Ne, to pa ne. - Kdaj pa se vendarle zavzameta zanje? Zanje se velikokrat zavzamem takrat, ko zamudijo k pouku, pridejo k meni in pretehtamo, kako pomagati, včasih se ponudijo, da bi mi kaj pomagali, to je vedno dobrodošlo. Takrat res stopim do profesorja in ga prosim za prosto uro, seveda pa ne, kadar pišejo kontrolne naloge ali pri maturitet nem predmetu. Dijaki mi res radi pomagajo in njihova pomoč mi veliko pomeni. - Najstniki se v iskanju samega sebe dostikrat odmaknejo od staršev in ne poslušajo njihovih nasvetov, vas pa upoštevajo in vam sledijo. Ste se kdaj spraševali, zakaj vas ubogajo na besedo? Sama ne vem. Morda moraš biti človek za to. Pomembno pa je, da ti je mar zanje, da jih sprejemaš, ne glede na to, ali ima kateri po strižene ali dolge lase. Sama vedno v vsakem dijaku iščem nekaj do brega, ker je res v vsakem nekaj dobrega Dijaki to vedo, tudi če sc včasih ne postavim zanje, ampak jim namenim le nasvet in prijazno besedo. To jim veliko pomeni in zato se vedno znova vračajo k me ni in izkazujejo hvaležnost. - Ko sva se skupaj sprehodili okoli šole, sem opazila, da vas vsi dijaki pozdravljajo. In to zelo na glas, da ne bi katerega preslišali. Zakaj se tako trudijo? Petindvajseta generacija bo drugo leto zapustila gimnazijo, odkar sem tajnica na šoli, in vsi dijaki me poznajo in me vedno pozdravljajo. Ne vem, zakaj. Tako pač je, mislim pa, da če jim z nasmehom podariš dobro besedo, ti jo potem vedo vrniti. - Dijaki pravijo, da jih tudi vi vedno pozdravite, kar zelo spoštujejo. Zakaj Je dobro, da tudi odrasli pozdravljamo otroke? Delam v vzgojni organizaciji in prav se mi zdi, da se pozdravljamo, saj si na ta način izkazujemo spoštovanje. Tak pa je tudi bonton. Dijaki prvih letnikov so ponavadi zelo po- Vestnikov ZLATI TRAK Več sreče prihodnjič! Zlati trak prinesite v naročniško službo VESTNIKA doli, maja 2006, kjer se boste dogovorili o zamenjavi ZLATEGA TRAKU za 15 kilogramov čevapčičev. Za vsakega ožjega družinskega člana (zakonec in otroci) bo najditelj zlatega traku prejet še dodatni kilogram čevapčičev Mesne industrije Gornja Radgona. nosni in malo »važni«, da so na gimnaziji, in na pozdravljanje včasih pozabijo, zato pa je pomembno, kako na to reagiraš. Če si prijazen in jih pozdraviš, ti drugič pozdrav vedno vrnejo. Tudi meni se je že zgodilo, da je kateri stopil v pisarno, ne da bi potrkal, pa sem mu kar rekla, da naj gre lepo nazaj, potrka in potem vstopi. In se je obneslo. - Kaj pa nesramnost, aroganca, pobalinstvo mladih? Seni na strani dijakov, vendar ne vedno. Ko je kaj narobe, jih tudi oštejem in potem to vzamejo zelo resno, včasih celo bolj, kot če bi jim to povedali profesorji ali ravnatelj. Morani pa povedati, da so naši profesorji zelo korektni in jih ne oštevajo ali izrekajo opominov kar tako. Ko pa le pride do opomina, ki ga moram napisati, dijaki pridejo k meni in sprašujejo, ali to res mora biti. Jaz pa jim rečem: Mora biti. Tako je določeno in to je opozorilo, da tako ne gre več naprej, ampak se nekaj mora spremeniti. Treba je stopiti na pravo pot, malo premisliti in potem povedati ali »špricati« pouk - Vam je hudo, ko pišete opomin? To pa mi je - Ali mladi res izgubljajo voljo do življenja in Jim je vse »brez veze« ali pa je to samo maska, pod katero skrivajo svojo ranjenost? Mladi so zelo čuteči, čeprav tega dostikrat ne pokažejo. Zato pa je še kako dobro, da namenimo besedo tolažbe, stisnemo k sebi, se nasmejemo, tudi če tečejo solzah, in svet je takoj veliko lepši. To vedno dobro učinkuje. - Se najstniki Še vedno radi stisnejo in objamejo? Še, še... to jim veliko fiomeni! - Imate svojo družino in otroke? Imam moža in sina, ki je študent gradbeništva v Mariboru. Vesela sem, da imam sina, ponosna sem nanj in upam, da je tudi on zadovoljen z mano. Vem, da je lahko govoriti in dajati nasvete, češ tako in tako, Če nimaš svojih otrok, če pa imaš, pa je to povsem nekaj drugega. Želiš si pač, da bi mu uspelo, in bojiš se za njega in upaš, da ti bo vračal spoštovanje, ko bo potrebno. -Vas dijaki kdaj sprašujejo, kako pa se vam godi v življenju? Takoj vidijo, kako je z mano Rada sem nasmejana in v smeh spravljam ljudi okoli sebe, ko pa je kakšen takšen dan, samo rečejo: Danes pa ne k Tončki, stresno je Včasih dobim tudi čokolado za boljšo voljo ali pa pridejo k meni in me tolažijo. - In potem si čokolado razdelite ... Redko jo jem, vedno pa jo odprem in je na voljo vsem, ki pridejo k meni. Vsake toliko časa kdo pride in vpraša: Tončka, imaš čokolado? - Od kot vam toliko dobre volje in vedrine? Ne vem ... Res ne . Morda, ker mi uspe v življenju marsikaj... ker rada opravljam svoje delo ... ker vidim, da sem fiotrebna ljudem, ki potrebujejo pomoč, in res rada pomagam. - Imate kak konjiček? Če bi vas sedaj povabila k sebi domov, bi vam morda to povedalo veliko več. Svoj prosto čas, ki pa ga imam zelo malo, zapolnim na različne načine. Zelo rada kaj nape šem, kakšen verz predvsem, pa kakšen pogrebni govor, rada kaj naslikam, ustvarjam kakšno mojstrovino s pleskanjem, rada presenetim svoje sodelavce s kakšnimi stvarmi, da se kar od srca nasmejijo, pa še kaj bi se našlo. Pravijo, da vem spraviti v dobro voljo in da bi še se mrtvi nasmejali. - Pogrebne govore samo pišete ali jih tudi prebirate ob grobu? To pa ne ... so pa zelo čustveni in to moraš znati brati. - Kakšen je vaš odnos do smrti? Smrt je del življenja, vsaj jaz tako razmišljam, težko pa mi je, kadar umrejo mladi ljudje. To je boleče. - Smrt se dotakne vsakega človeka, lani se je tudi vas. Kako so se mladi takrat vedli do vas? Bili so zelo pozorni. Ni bilo tistega navala kot običajno in pri meni se niso smejali. Čutiti so z mano, kar mi je veliko pomenilo. Toda življenje mora iti naprej, saj, kot pravijo, po dežju vedno posije sonce, in če je še tako težko, moraš naprej. - Govorili ste o svoji likovni ustvarjalnosti. Kaj najraje rišete? Zelo rada imam otroške motive, kot je Miki miška ... pravljični motivi, rože, metuljčki, torej vse, kar se navezuje na otroke. Že od nekdaj sem si Želela biti vzgojiteljica, vendar mi potem to ni uspelo. Sem pa sedaj vzgojiteljica za malo starejše otroke. In Če bi še enkrat imela priložnost, bi šla v vrtec. Prebiranje pravljic in delo z otroki mi je v največje veselje - Ste morda prebrali šno knjigo, ki jo 1 brati tudi dijaki? Kar nekaj sem jih prebt* Alamuta, za katerega lahkon da ga dobro razumeš šek,®.^ prebereš tretjič. DiiJki**?! večkrat zelo potruditi, jejo sporočilo knjige, kije** zelo zapleteno, in Pfi poglavjih potrebujejo d^tov lago profesorjev. Cc tni č® šča, rada preberem dobf * na morju pa še kakšno ret*3 vizije ne gledam, ker mi ie^. več dragocen in ga lahko P0” za druge stvari. - Nosite mladosti ° Kos dijaki kdaj imajo pripombo sa nanjost, si Želijo, Ja, to si pa res želijo- Ve šim komentarje, danes si P3 videti, kje si to ali o”'1 Morali bi njih vprašati,^0 dovoljni z menoj Rada hr , la, da so mi v veliko vew^. skrbno urejene gredjo so, da jih z veseljem e ■ -Potem jih tudi ob*j na poseben nacist1111 narave. j Srečna sem, kadar lahkof med svoje rožice, na vrt, ; zemljo. Včasih kar takt'P. na travi in opazujem cvd majhna marjetica skrivi’ liko vprašanj in odgov°f<* je vredno opazovati. - Kako mlade vodite^ i 1 i i i j I i r s I I s < t i 1 s l t 1 I I I ve? Mene zelo radi obiskuj^ dečki. Na šolski j zvončki in prve vedno T J meni. Jaz pa rečem:y tam, naj tam tudi ostane W jo bom opazila. - Kaj pa se vi učilo dih? Mladi prihajajo V girtf j 1 zelo razgledani in zato t^, nimivi Od njih izvem tr^c ( vcga.Jazpajihuam,k^ ■ ben je nasmeh Ne nMR. Jjr me ne bi vprašali, zakaj nasmejana. Rada jim o^/i1 Tudi če mi ni vednodo' ■■a mi ni vedno lepo, jjd I bilo s kazanjem slabe vO- ,rp . kuverto Že večkrat bi se tudi tega življenju pa zelo brezskrbna^ bodo imeli službo, novanjeinvse^'^it*, jih vprašaš, kako b^ šli, pa začno malo- • Dijakom zato vedn dobro, Če si se morajo zanj tudi I - Dijaki vas Gr j vam podarijo -potem oedno^-'^.^ Jehudo,ker^^ Tako skupaj k01 um neje nikoli več ne f . pijo se po Slove” (»j/J srečujem le še P°* n- S j je hudo, še za tistega ^.3^/ najslabšega, amP^ । ■ ( med njimi Pr' »e )(1d’ zaželim, da bi “SP bilo v življenju So vas kdaj Ni mi vseeno, k« ne uspe, da se je P' ||t'' J)" fakulteto, pa je inševednovp^^ pa res prizadene' ^1 bil v gimnazijid'' res-dasen.^^ vedno nekako u» m' prepozno, le in upanje za usp ^1 potrebni. / I k li P ti J t W$INIKz1M2006 KULTURA A* it*1 rw* Pregled dela Zgodovinskega društva Gornja Radgona Za ohranjanje zgodo Težka voda niča l vinskegaspomina «01 H iir ital*1 1«’ Ji’ d j J 1 Zgodovinsko društvo Gor-"ja Radgona, ki je bilo ustano-pred dvanajstimi leti in v katerega m vključi’ ni člani z rtowčl| občin Gornja Rado-11L Iulem i in Sv. Jurij ob Šča-toki ter od drugod, uprav tja “nijt ppšttastvo. Kot je bilo razbrali II poročila Ptcdsednika ar. Ivana Rihtariča, ki RoarMn.,7,|clnenitlhcnu:n zbo-'1 prej „ delovanju, je bilo dru-'da detavno. sai so v zadnjem '^opravili več km ii> aktivnosti bruštvo naitvnij njegovi člani s Sojini pmiuvunjem zgodovine obrnom k,« jdnij. . po-dijakom m študentom pri n 11,1«sgud ivniski’i’,1 gradiva za ’■ tu tem. । t|p, obravnavajo v ^dirkmmkih nalogah. Med '^oiltutvnn dejavnost sodijo '14 '"matske razstave starih foto-wi>kijih pripravijo ciSm najbolj (elanov društva Jože t 11 ■•zMjiri vitrini Ljudske T^ittpmi-kkmletupripta-r,,vj< e- Zgodovina Pomurske-"d14 v Gonili Radgoni, Trgovi-'1 »'Vilne iu območju občine ’^’‘adkrnmdoRaa 1945,0 toni wrrmni'liihz.iim m kole-Sic.-- . "' '"imji Radgoni in druge. Silo razbrati iz poročila fle ilruuvn vse od ob-s prostorskimi teža-|L gostovalo **^1 Ljudske univerze, nato n* J jfl* L' 1* lf. n i* 1^ /j’ na bolje Potekalo 29 Pevsko srečanje odraslih zborov, skupin in oktetov iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej ■ ? ■' i<« J ,lrl* ne^hu sieča .e seje prijavilo devet zborov. Nekaj je bilo že videnih in slišanih, nekateri pa so se 1 Pivič. Že tretje leto je bil strokovni spremljevalec Karli Leskovec, kije aa pogovoru z umet-jec 'Kflj , 31 o nadaljnjem delovanju, malo pograjal in veliko pohvalil. Ugotovil je, da gredo stvari na bolje, veliko se . UilHjD. L-hurglasce e bil precej zanimiv, pohvala je veljala tudi izboru jazza. Leskovec poudarja, da ; h a Z**3' I® to material, s katerim se vzboru deluje, treba pa je biti pozoren na sestav in zmožnosti zbora, ^r, L Sk0 •' predlagal Komorni zborOrfej Ljutomerz umetniškim vodjo Romano Rek - Gnezda. Izbral jih “’i 'h V zbor DU Ljutomerz umetniškim vodjem Nado Špišič, Zenskim pevskim zborom DU Ljuto- A * F ■ J ... ...»mn ridjem l La Cvw. zumeW's- ^'hominern D®" Fol* RatKM'i’'1 * Prelo- fvtrmHD Slavka Osterca 1 rzhwiEhAamom ^7’ uwet KO Nana V ivnmimiWm vodjem Vokalna 1 'muiVrtani vodje™ UtaT^^Bšanipeattu zto* ™>l® Delar””” h,*!- R*°«w»ai han Auhar. ca Hju doma Sb utaiena. Pa predsednik AO Slavka ^ui organizator O' t® ,j° nam zatrdilid s » Wtejtio sre-'Mx, ■7'''''* Na posnetku ko- iz Ljutomera. - K- A. Občni zborZO Gornja Radgona je s predavanjem o negovski gospoščini obogatil dr. Borut Holcman. v Burgeršpitalu in Zgornjem Gri-su. Prav te dni so se vselili v zasebne prostore v Spodnjem Gristi ali sedaj imenovano Kerenčičevo ulico. Med redne društvene dejavnosti sodi izdaja društvenega glasila z imenom Glasilo, v katerem člani društva in drugi objavljajo zgodovinske prispevke iz občin, v katerih deluje društvo. V začetku so izdajali na leto po dve Glasili, v za Robert Titan • Felix znova med nominiranci za kresnika Leta 2003 so namreč prišli med prvih pet Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan ■ Felix s skupnim romanom Sekstant, letos pa je komisija izmed 60 romanov, ki so izšli v lanskem letu, že izbrala deset najboljših, med njimi tudi Titanov roman Sanja in samostan, ki je izšel ob koncu prejšnjega teta pri založbi Litera. Roman je dru- gi del diptiha Zlohotnost, tudi prvi del, Kri na dlaneh, je izšel lani.*Sanja in samostan je roman, če povzamemo avtorjeve besede, o iskanju identitete določenosti ogroženosti posameznika, o razmerju med samopodobo posameznika in zahtevami občestva, ki posamezniku vedno postavlja tabuje in ograje oziroma ga zapira v resnične ali namišljene hodnike. B. B- L. & dnjih letih pa izdajajo le dvojno Številko, in tako zmanjšujejo stroške izdaje, V razpravi so člani društva menih, da imajo premalo podpore v družbi, saj jim daje dotacijo le občina Gornja Radgona, medtem ko občini Radenci in 5v, Jurij ob Ščavnici ne prispevata ničesar Na zboru so tudi izvolili novo vodstvo. Društvo bo še naprej vodil dosedanji predsednik, zgodovinar dr. Ivan Rihtarič, ki je ob tej priložnosti predstavil dvojno številko društvenega glasila Glasilo, v katerem je enajst prispevkov, ki jih je predstavilo osem avtorjev: dr. Ivan Rihtarič, Jože Rogan, Franc Josef Schober, Franc Čuš, Krajnc F. Marjan, Jože Kos, Viktor Vrbnjak in Ludvik Kramberger. Po občnem zboru je udeležencem zbora o negovski gospoščini predaval docent dr. Borut Holcman s Pravne fakultete v Mariboru. L Kr. Suzanne Kiraly Moss v klubu PAC B Igrivo o nastanku življenja Razstaviščni prostor, ki opravlja pomemben del kulturne ponudbe v Murski Soboti, je primeren za manjše razstave in predstavitve. Na predpraznični večer je gostil priljubljeno slikarko iz Lendave, ki jo občinstvo dobro pozna - tudi po njeni življenjski zgodbi. Kot je povedal vodja kluba Roman Buzetti, letos predstavljajo domače avtorje, in znova spomnil na avtoričino zanimivo pot, ki jo je iz Amerike prinesla na dopolnilni študij slikarstva najprej v Zagreb in nato še na Dunaj, kjer je opravila magisterij. Družino si je ustvarila z len- V Galeriji Premzl v Mariboru se izteka samostojna razstava akademskega slikarja Franca Mesariča z naslovom Kopalci. S svojim zadnjem ciklusom slik z naslovom Kopalci se Franc Mesarič dotika ene od prominentnih tem modernizma. Kopalci in kopalke so bili namreč zelo priljubljeni motivi, ki so jih slikali Cezanne, Matis se in Picasso. Kljub vsemu pa je ta primerjava oziroma sorodnost mo tiva varljiva, saj Franc Mesarič s svojim ciklusom izhaja iz povsem drugačnih duhovnih predpostavk, prav tako pa so njegovi Kopalci izrazito osebna tema. V Mesaričevem primeru ne gre za noben Jot de vivre, pač pa prej za otožno meditacijo o življenju. Njegove slike kopalcev so tesnobne. Na njih ne zaznamo nobenega vrveža, prav tako pa tudi ne nobenega počitka. Med njegovimi figurami ni nobene komunikacije, celotno razpoloženje pa obvladuje mučna tišina. Videti je, kot da se sploh ne zavedajo drug drugega. Edino, kar počnejo, je resignirano strmenje v ponikanje lastnega telesa v vodi. Vsak od Mesaričevih kopalcev je povsem sam in osamljen v nevarno tihi in sivi vodi bonace, na kateri se razlomi človeški odsev Telo se na gladini vode ne reflektira drugače kakor brezoblični madež. Navsezadnje je tudi inkarnat naslikan v tako »mesenih« barvah, da imamo občutek, da so njegove podobe naslikane ecorche, se pravi brez kože odrte. V začetku sedemdesetih let je Mesarič slikal opustele novodobne mestne kubuse. Če so bili v notranjosti gostiln naslikani ljudje, so bili praviloma naslikani brez obrazov. To anonimnost človeške podobe brez obraza v zadnjem ciklusu nadomesti anonimnost hrbta Vendar pa tukaj naletimo na zanimiv antagonizem. Po formalni plati so to mogočni »basanovski« hrbti, po duhovni plati pa so sorodni krhkim hrbtom figur s slik Ca-sparja Davida Friedricha, ki je svoje figure slikal tako, da gledalcu kažejo hrbet. Namen tega je seveda ta, da se na vizualni ravni doseže zlitje naslikane podobe m gledalca, ki je sedaj postavljen ravno v tak položaj, da vidi tisto, kar vidi naslikana podoba. Pri slikarju nemške romantike je šlo za tiho kontemplacijo o panteističnem reflektiranju makrokozmosa v mikrokozmosu. Tudi Mesaričeva kontemplacija velja istemu, le da na drugačen, nepomirljivo sprašujoč se način. Voda na njegovih slikah ni voda življenja, pač pa težka voda smrti in niča. Njegove figure ne gredo v vodo, ker hočejo, ampak, ker morajo. Človeške podobe so marionete nerazumljivega prepleta naključij in nujnosti. To je tudi razlog, zakaj se ne med njimi samimi ter med njimi in gledalcem ne more vzpostaviti komunikacija. Kontemplacija pri Friedrichu je bila pomirjujoča. Pri Mesariču je kontemplacija boleča in polna konfliktnih dvomov. Dvom velja predvsem tistemu, kar Je slikarju najbolj sveto, smislu življenju in smislu sveta, ki je, vsaj po Lei-bnitzu, najboljši od vseh možnih svetov. Njegova voda, v katero stopajo kopalci, ni voda očiščenja, krsta in odrešitve. Že starogrški filozof Anakstmander je vzpostavil temelje descendečne teorije, po kateri so se živa bitja razvijala iz ribam podobnih vodnih bitij v vedno višje razvite kopenske organizme. Mesaričeve slike posredno izražajo dvom o smiselnosti takega razvoja. Tudi za Mesariča človek kot vrsta že dolgo ni več središče univerzuma. Konstelacijo zvezd, po katerih se orientira morjeplovec, sestavljajo samo tisti, ki so mu blizu. Navsezadnje bi, splošno rečeno, razvoj lahko potekal tudi vzvratno, od razvitega organizma do ribi podobnega bitja. Smisel takega kontrarazvoja pa seveda ne bi bil nič drugega; razen tega, da bi se boleča tesnoba naredila vsaj znosna, Če ne bi že popolnoma izginila. davskim kiparjem Ferencem Ki-ralyem in seveda ostala pri nas ter neutrudno dela že štirideset let. Je Članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Za njo je veliko samostojnih in skupinskih razstav, za svoje deio pa je prejela tudi več nagrad. Razstavljene slike pod skupnim naslovom Začetki v mešani tehniki na papirju je predstavil direktor Galerije Franc Obal, ki slikarki-no delo zelo dobro pozna, saj je pred leti pripravil pregledno razstavo njenih shk skupaj z bogatim katalogom. Kot je povedal, ga je vseskozi zanimalo, kako se je vživela v okolje, obrobje Lendavskih Robert Inhof goric, zanjo nekaj čisto novega, in kako se je to poznalo v različnih obdobjih njenega ustvarjanja in v njenem slogu. Dela, ki si jih lahko ogledamo v PAC-u, pa da so začela nastajati sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja Govorijo o življenju, o začetkih življenja, o radosti nastajanja, ki jo vedno lahko ustvarita le dva. Pri izvedbi je opazna valovita linija dunajske secesije, mehke in valovite ter igrive oblike: krogi, ovali, elipse - so kot posode, v katere je ujeto nastajanje življenja - pri Suzanne Kiraly Moss predstavljeno na belini papirja in z otroško igrivostjo. B. B. L., foto: J, Z. 12 IZ NAŠIH KRAJEV 4. maj 2W6 Pri Hullovih v Kruplivniku se je dogajalo nekaj nenavadnega Lisički sesali muco srnjak jedel iz rok Domačija Antona in Fani Hull iz Kru-plivnika stoji nekoliko na samem in nedaleč od gozda, kamor zelo rad zahaja Anton nabirat gobe ali.pa kar tako na sprehod. Ob tem ga vedno zanimajo predvsem živali, ki jih ima zelo rad. Prejšnji teden je nekdo v Fazaneriji, ki velja za zelena pljuča Murske Sobote, kar meni nič tebi nič odvrgel oblačila in čevlje. Kar je še prebesljivejše, to niti ni storil na kakem skritem mestu, ampak le nekaj metrov od vhoda po glavni poti, po kateri hodi vsak dan na desetine rekreativcev, sprehajalcev, športnikov in drugih. Poleglega odvržena oblačila in čevlji sploh niso bili videti zelo stari. Kot kaže, je to poleg nas opazil še nekdo, saj naslednji dan odvrženega para planinskih čevljev ni bilo več. Kar pa je še največji paradoks, je dejstvo, da so bila oblačila odvržena le nekaj sto metrov od Komunale, ki ima pri svojem vhodu zabojnik, v katerega se lahko brezplačno odvržejo obrabljena oblačila. Ali pa je nekdo ravno stem dejanjem želel kaj sporočiti Komunali? No, na srečo so odgovorni in udeleženci čistilne akcije hitro opravili svoje delo, saj po nekaj dneh odpadkov v Fazaneriji ni bilo več. T. K., foto: T. K. Ljutomer: frizerji so se izobraževali Člani sekcije frizerjev, ki deluje pri Območni obrtni zbornici Ljutomer, v sklopu sprejetega programa dela prirejajo oglede strokovnih predstavitev, na nekaterih tudi aktivno sodelujejo, največ pozornosti pa namenjajo dopolnilnemu izobraževanju. Minulo soboto so skupaj z zaposlenimi delavci v prostorih doma obrtnikov na Starem trgu v Ljutomeru spremljali zanimivo in pestro večurno predstavitev kolekcije barv in izdelkov za prihajajoče spom-ladansko-poletno obdobje. Demonstratorka Jožica Lah iz ljubljanskega podjetja Bokoseje pri modelih (na posnetku) osredotočila na novosti pri negi las, s poudarkom na enostavnosti in učinkovitosti, ki lase naredi mehke, svilene, gladke in sijoče. N. Š. Koš ročnih spretnosti V spodnjih prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota so bile v okviru letošnjih velikonočnih praznikov med drugim na ogled tudi rože iz krep papirja. Ob pomoči mentorice Irene Gomboši sojih ročno izdelali varovanci Medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje. Rože so bile nameščene v poseben »korbeh, spleten iz šibja, in so bile res nekaj posebnega. J. Ž. Veverički sta sesali muco Še vedno se dobro spominja nekega dne pred več kot desetimi leti, ko so otroci našli blizu hiše gnezdo, ki je padlo z drevesa, v njem pa sta bili dve nebogljeni lisički. Vedel je, da bosta poginili, če jima ne bodo pomagali. Toda s čim ju hraniti, je pomislil Tedaj se je spomnil, da ima domača muca mladiče, ki sesajo. Kaj če bi tudi veverički sesali mačje mleko, ga je prešinilo. Previdno je približal veverički njenim seskom in čakal, kaj se bo zgodilo. Mačka je mirno sprejela za svoja otroka tudi veverički, ki sta si kmalu opomogli in se dobro razumeli tudi z muc ki. Ko sta odrasli, pa so Htillovi podarili eno veverico bližnjemu učitelju, drugo pa znancu v Ljubljano. Tista, ki je bila pri učitelju, je živela podnevi zunaj, zvečer pa je vedno prišla na okno in »potrkala«, da so jo spustili noter. Večkrat je smuknila tudi v žep ali kakšno torbico. Smjaček mu je jedel iz roke Prav tako nenavadni dogodek se je zgodil Antonu lansko jesen, ko je Šel na sprehod v gozd in našel srnjačka, ki je ves trepetal in dajal znake, da je lačen in žejen. Prav tistega dne je Anton slišal v gozdu streljanje lovcev, zato sta srnjačkova starša zbežala ali pa so morda katerega tudi zadeli. Čez kakšno uro, ko se je Anton vrnil domov, je prišel na dvorišče hiše tudi srnjaček, kot da bi slutil, da so tu doma dobri ljudje. Gospodar je narezal Na mesto za hišo, kamor so nastavljali ostanke hrane za mačke, je začel zahajati tudi smjaček Miško. Foto: J. G. Anton s srnjačkom nekega zl^ dneva jabolko in mu ga nastavil za jesti t4f*" kuhinjo Čez čas je šel pogledat,^ srnjačkom. Z zadovoljstvom je je pojedel vse jabolčne krhlje in n4 šel. Naslednji dan ga je spet vidd 2' kamor so nastavljali hrano za mad je, kako je tudi srnjaček jedel bližini st je naredil tudi ležišče. nastavljati še jabolka in koruzo. 5 je srnjaček jedel celo iz roke Obtc j lahko še božal. To je dovolil tudi s' Fani, ki mu je včasih prav tako pr)n 4 no, drugih pa se je bal. Poimen”Va I Miško. Tako so se družili do 19. ap”1^, zadnjič prišel k hiši. Anton ga j4 sd bližnji gozd. Klical ga je po ime””' y ni približal. No, nekega dne ga j4 skupini z drugimi srnjaki in se je sicer ozrl proti svojemu dobt” • I ga je poklical, toda ni zapustil svoj4' Zdaj se Anton boji, da ga ne bi kd1 ustrelil. Prirasel mu je namreč k 'y Bo tudi Gornja Radgona kmalu trgovska meka? Trgovski centri Tuš, Lidl, Hofer... zamujajo Trije veliki investitorji imajo ustrezna dovoljenja in vsi trije naj bi svoje trgovske centre odprli pred koncem letošnjega leta Čeprav je svet Krajevne skupnosti Radgona, nato pa tudi Občinski svet Občine Gornja Radgona najprej v celoti podprl gradnjo najmanj treh trgovskih centrov v vzhodnem delu mesta (ob državni cesti proti Radencem), se je vse skupaj nekako preveč zavleklo. Tako Lidl kot TuŠ in nazadnje Hofer so obljubljali, da bodo njihovi trgovski centri na red najpozneje do letošnjega poletja, a se to ne bo uresničilo. Bilo je namreč preveč zapletov in drugih težav pri pridobi vanju ustreznih soglasij, Še zlasti za Energotuš, ki ob svojem centru namerava zgraditi tudi bencinsko črpalko. A kot kaže, je sedaj vse zglajeno in najverjetneje bodo že v naslednjih dneh začeli rasti trije novi trgovski centri. Najprej naj bi ga (načrtujejo do julija ali avgusta) zgradil in odprl avstrijski trgovec Hofer, ki bo nekoliko oddaljen od drugih dveh, in sicer pri Petrolu in Vrt narstvu Kurbus na Meleh. Toda tudi druga dva, ki bosta gradila v neposredni bližini središča mesta, ne bosta dolgo zamujala, kajti gradbinci lahko hitro zgradijo velike montažne trgovske objekte. Pravzaprav imajo investitorji obvezo, da v 270 dneh po spre- jemu odloka, ki obravnava nakupovalni center, ie-tega predajo namenu In takrat bo tudi Gornja Radgona bistveno bolj preskrbljena, saj, roko na srce, ne Je v Pomurju, temveč tudj širše ni mesta, v katerem ne bi bilo nobenega večjega trgovskega centra. Pravzaprav niti trgovske izbire ni, kajti v mestu so sedaj samo tri prodajalne živil in delikatesa istega trgovca »Zato smo se v svetu KS Rad-gonamenehno zavzemali, da bi vsem investitorjem omogočili čim prejšnji začetek gradnje. Izgradnja nakupovalnih centrov bi po prepričanju članov Sveta KS za prebivalce mesta in okolice končno prinesla kvalitetnejšo in cenejšo oskrbo z osnovnimi potrebščinami in omogočila, da bi večje nakupe lahko opravili doma,« pravi podpredsednik omenjenega sveta Stanko Sakovič. Res je sicer, da obstajajo nekateri, ki z veliko skeptike spremljajo dogajanje v Gornji Radgoni in pravijo, češ kaj nam bo toliko drugačno mnenje, čd ‘ rnembno investiranj4’ komu splača vložiti, d41’1 lijardo tolarjev, p'" smemo nasprotovati ' kajti poleg konkuren4^^ boljše preskrbe bodo ‘ $ na mesta in urejen” ■ ne smemo prezreti, d’' "(ji* od treh omenjenih c" in Tuš) nastajata «a ” | nekdanje opekarn4' v zadnjh letih prava mesto in širše ■ ibmočl4 centra zgrajena, pa b” liko parkirišč (vsak mora po projektu tanko 108 parkirnih' O gradnji trgo'4;’ menda razmišlja t” ' SVS, ki jev minulih 4' ' Radgono zaradi hltb"c Radgone nekolik” • ’ Enako Radgončane " marjajo lastniki MlK'3, it še zadnjo mesnic”1 ko da v Gornji Radg” kupiti mesa iz , gf trgovin. Toda velika večina ima SVETOVNI DAN KNJ1^ 1,44^5 Knjiga Zlo pod soncem 1.449,06 SIT , e ne cim Knjiga Zadevanje 1.449,00 SIT o nc tun Svetovni dan knjige ni 21. aprila! Pred kratkim so prebivalci M. Sobote v svoje poštne nabiralnike dobili reklamno gradivo enega od večji I vskih podjetij. Notri so lahko naleteli na ponudbo ob »21. aprilu, svetovnem dnevu knjige«. Pri te1” ii!^ spregledal, da 21. april sploh ni svetovni dan knjige, ampak je to 23. april. Tako je to, kadar se trgovci gr Ill VESTNIK 7 4. maj 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 13 Na kratko I Frančiška Trstenjak je videla, kako je gorel negovski grad top' I** ^tišovcl ^ajevni skupnosti Petišo-nai » pd2adevaJ°, da bi sku-Lendava terpri-ministrstvom za oko- Pastor začeli z gradnjo BasJPa pred po-P»''S L ' M*'? na širšem ob-I naselja Fetišovci J.Ž Slišalo se je zvonjenje, padanje opek Tisti dan, bilo je na »pametvo«, so grajski delavci v delu gradu, ki je pogorel, luščili koruzo Redki še živijo, ki so bili priča požaru v delu negovskega gradu, ki je pogorel na »pametvo«, to je 28. decembra 1938. leta. Da bi osvežili ta dogodek, smo se podali k edini že živeči ose- bi, 84-letni Frančiški Trstenjak, ki živi v bloku v Negovi. Tisti dan, ko je zagorel grad, je delala v delu poslopja, ki je zvečer zagorel. Frančiška, vsi jo kličejo Frančika, je bistrega duha. Mo- ramo povedati, da smo jo po nasvetu njene hčerke Elice, ki trna hišo v Negovi, poiskali na grajskem vrtu. Tam ga ima že več kot petdeset let. Prav tedaj, ko smo jo iskali, je šla iskat motovilec ali po domače »repinci«. nbčinf v ljutomerski adapts^ priPrav>Mjo na lr4jJn Z’1 Gre za drugo gl prija,'/ 7'" ki ,ena podla-^stva,.,/ N' ''/-T'- i mi- ' 1 msofinanci-Pr°jektovv tarn.,,,, oflnanciranja iz dr-Jpror^ nosti wJ, edfačunske vred' ki znaša za le-2007 Da T H "n1111'™. v letu jev. p, ■ ' m’liiona tolar-sogh,!,. 13 pridobitev Mb lavnega aa- Frančiška Trstenjak je živa priča, kije videla, kako je gorei negovski grad. ^Oudski pisateljici v Vučji Gomili Vsestranska ženska Prijazno nas je sprejela in bila voljna z nami poklepetati, Da bi jo dali v časopis, pa ni bila navdušena. Šele ko smo ji rekli, da je še edina med živečimi, ki so tistega dne delali v dvorani, je pristala. Spremljali smo jo do njega doma. Kljub njenim letom so jo noge nesle, da smo jo komaj dohajali. Povzpeli smo se v nadstropje do njenega stanovanja, ob tem pa občudovali njene rože, ki jih ima razvrščene v predprostoru na stopnišču. Povabila nas je k mizi v kuhinji, kjer je stekel zanimiv pogovor. Bilo je veliko snega in mrzlo »Od tega je že dolgo, a se še dobro spominjam tistega dne. Bila je zima z veliko snega in pritiskal je mraz. V veliki dvorani smo delavci tisti dan luščili koruzo. Ker je bilo mrzlo, smo si kurili's »kojncli« (oluščenimi storži koruze). Z njimi se je peč dodobra razgrela. Ko smo zapuščali prostor, ni bilo nič nenavadnega. Vrnila sem se domov v Lokavce in šla spat. K počitku so legli tudi drugi člani številne družine. Nismo še prav zaspali, ko se je slišalo zvonjenje, ki je naznanjalo, da je nekje požar. Oče Franc, pisal se je Žižek, je hitro stekel ven, da bi videl, kje je ogenj. Najprej je slišal ropot padajoče opeke. Tedaj se je ozrl proti Negovi in videl grad v plamenih ... Takrat grad ni bil obdan z drevjem, kakor je danes, zato se je videlo od požara obsijano obzidje. Ker je bila pokrajina odeta s snegom, se je videlo še lepše. Seveda smo Šli vsi h gradu, da bi si od bliže ogledali, kaj se dogaja. Medtem so možje že gasili in reševali zrnje in drugo, kar je bilo v tem delu gradu. Vodo za gašenje so jemali iz cisterne, ki je bila na grajskem dvorišču. Da bi rešili preostali del gradu, so na povelje upravnika Antona Ivanuše in delovodje Josipa Zampa prežagali det ostrešja, ki je bil vezan na starejši del gradu.* Frančika se prav tako spominja, da so pozneje pogoreli del gradu začeli podirati, da so tako prišli do opeke. Ostanke pogorelega gradu so dokončno pokrili ob nameravani ureditvi zgradbe za zadružni dom. Toda dalje od strehe niso prišli. Frančika ima na grad kljub vsemu lepe spomine Ko se je poročila, je v njem dobila stanovanje, kjer je prebivala več kot štirideset let. Na grajski posesti, tedaj že državnem posestvu, je bil zaposlen tudi mož, ki je bil konjar. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger V, % Ji. til pred gozdom in na čudovit ribnik z idillČ-’ckom čez vodo, skalovjem, prideš tja, imaš obču- t Sievtn?1’ *n vidiš ■'tli, Iko, si rečeš: »Prav sem pri- |l- r. Glge Gutman, zani-2* iti ža r'^n'k *n vse drugo uredila 1 11a "lJi skrbi. Poleg tega '’"■'ijujejo tudi domače živali. "1 so n' 'ma^k'n koko$ *n J'Pim ž naipomembnejše stvari v l’ r°ze, narava in pisana bese- G^^tm rodila Irij 1944 v VuČji kovač, mati pa kmetica, že od malega. Učil jo je preprog nieea SCI se zbirali tudi preživela več let. Bila je tudi vodja podružnične osnovne šole Tamkajšnji ljudje so ji zelo prirasli k srcu in hudo je bilo, ko je morala zaradi bolezni staršev domov. V Zame-škem je organizirala razne proslave, delala z ljudmi in ob delu študirala socialno delo. Ko se je vrnila v Vučjo Gomilo, se je najprej zaposlila kot upravnica kluba mladih v gradu v Murski Soboti. Organizirala je vse za mlade, učila je igre... To je bilo zanjo lepo, a hkrati naporno. S skupino mladih je sodelovala tudi na Borštnikovem srečanju. Potem je šla učit razredni pouk na OŠ Fokovci, kjer je delala do upokojitve leta 1998. Na šoli je uvedla več novosti. Tako je bil njen razred literarni razred. Sodelovali so v projektu kreativnega pisanja. Razred se je imenoval razred pravljičarjev. Bili so zelo uspešni. Redno so pošiljali prispevke tudi ^."^navrtu -e UČU pisati. Po osnovni . NaJPrei JSi^oto in ga leta 1961 ''■b J ■ j« je „0T Z"'leta učila v Bogojini, *raiZ*n,'. , anes|a na Dolensko, in ■ ■ Pri Šentjerneju Tam je Piše, slika, nastopa... In kaj vse počne Olga? Pove in pokaže, da je leta 1998 izdala svojo prvo knjigo, in sicer Pravljična košarica pri založbi Drumac. Tudi ilustracije so njene. Knjiga je namenjena Osmega marca letos je nastopila na literarno-glasbenem večeru v Murski Soboti, otrokom. Napisala je tudi nešteto kratkih zgodb. Piše o ljudeh in njihovem življenju. Večkrat se dotakne osamljenega, zapuščenega človeka, Človeka s posebno preteklostjo, na primer ko odrasel otrok išče svojega očeta. Zgodbe so zelo napete, lepe in ti ne dajo miru, da jih ne bi prebral do konca. Poleg tega je aktivna kot programski vodja Kulturnega društva Vučja Gomila, tajnica občinskega društva upokojencev, članica Likosa Maribor, predsednica sekcije za okolje pri Društvu upokojencev Moravske Toplice, članica literarne skupine pri Društvu upokojencev M. Sobota in članica literarnega krožka za III. življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi M. Sobota Svoje zgodbe je objavila v zborniku društva upokojencev z naslovom Shojene poti in pri Ljudski univerzi Zrelo žito. Objavlja tudi v Evangeličanskem koledarju, v glasilu Lipa Ljudske univerze iz Domžal in svojo prozo pošilja na različne razpise. V Piranu se je udeležila srečanja literatov Javnega sklada R Slovenije. Nastopa na literarnih večerih in podobno. Spretna je tudi pri slikanju, izdelovanju ornamentov..., skratka, Olga je vsestranska ženska. Dominika Tibaut Ob dnevu Zemlje so se v prizadevanja za lepšo in prijaznejšo občino Odranci vključili tudi tamkajšnji gasilci, ki so organizirali spomladansko očiščevalno akcijo. Tako so se lotili čiščenja bližnjih odranskih gozdov, kjer so našli in nabrali veliko odvrženega materiala, ki vsekakor ne sodi v naravno okolje. J. Ž. Radgončani so spet pripravili uspešno čistilno akcijo Ob svetovnem dnevu Zemlje so tudi v Gornji Radgoni pripravili čistilno akcijo. Udeležilo se je Je okrog sto Radgončanov, večinoma mladih, pa tudi odraslih in starejših Je bilo nekaj, ki so opravili generalno spomladansko čiščenje svojega mesta in bližnje okolice ter obrežja in struge reke Mure. Vodja akcije je bila tajnica KS Radgona Joža Ravnikar, organizatorji pa so s pomočjo sponzorjev ter KS Radgona in TD Radgona poskrbeli tudi za hrano in pijačo ter priskrbeli delovne rokavice in vreče. Udeleženci letošnje očiščevalne akcije so 1 'Ib. 1 'h lil {SovJ? or6 J Gornja Essilsb, ’'tl tM. H**ROn, GkII m°vanu prvo orientalske mladi- ne z območja radgonske občine. Zanimivega tekmovanja, ki je bilo organizirano z namenom druženja, pregleda znanja iz gasilstva, spoznavanja osnov v orientaciji v naravi s pomočjo karte in zaradi preverjanja telesne pripravljenosti, se je udeležilo pet ekip pionirjev in pionirk ter enajst mladink in mladincev gasilcev. Za pionirje in pioni- rke je bila proga dolga 5, za mladince in mladinke pa 7,5 kilometra. Pri Gasilski zvezi G. Radgona so povedali, da so vse ekipe, ki so se udeležile orientacijskega tekmovanja, pokazale veliko znanja. F. KI. Murska Sobota Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so podjetja, ustanove in družbe z območja Pomurja za šolsko leto 2006/2007 razpisale 88 kadrovskih štipendij. Število je višje kot v zadnjih letih, vendar nižje kot pred desetimi leti. Zanimivo pa je, da je letos med novorazpisanimi štipendijami sorazmerno veliko štipendij namenjenih za Študij v univerzitetnem programu. F. KI našli in vseh vrst. 0. B. 14 REPORTAŽA 4, maj 2006 Postavljanje mlaja, kurjenje kresa, rdeči nageljni, sindikalna zabava, budnica. 1. maj v primežu dežja Mednarodni praznik dela - 1. maj skozi čas: ljudje po svetu praznik praznujejo že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnetn delavniku, vendar jih je pri tem ovirata policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja. Praznovanje 1. maja sc je že z letom 1890 začelo tudi na ozemlju današnje Slovenije: sprva v rudniških krajih, kmalu za tem tudi na industrijskih območjih v Trstu, Ljubljani in Mariboru. Uvod v praznovanje dneva dela so bile prošnje delavcev, naj jim delodajalci dovolijo prost delovni dan ali vsaj pol dneva. Od leta 1895 je večina delodajalcev takim prošnjam ugodila. Mnogo delavcev' je zaradi udeležbe na Baklada v Gornji Radgoni je bila predpriprava za kres. Le redki se niso uklonili slabemu vremenu. V Lendavi je kres zagorel pred hotelom Lipa. ZKPt-MPtL 5. maja ob 18.00: Zajček Šušti, glasbena pravljica za otroke SALEWA MUZE) LENDAVA do 20. maja Retrospektivna razstava: 33 mednarodnih likovnih kolonij 1973-2005 Razstava 33. mednarodne likovne Kolonije - odlivanje v bron STALNE RAZSTAVE Grad na preži - razstava srednjeveškega orožja m topov Razstava OLORIS, najdbe iz bronaste dobe Etnološka zbirka Spominska soba ak. kiparja GyorgyaZale CENTER INTERESNIH "EJAW0SD 5. maja ob 17.00: Predavanje o bulimiji in anoreksiji 6. maja od 10.00 do 11.30: Ustvaijalne delavnice za otroke od 5 do 9 let 6. maja od 15.00 do 17.00: Začetni tečaj kitare 6. maja od 17.00 do 20.00: Mavrični krožek 8. maja od 16.00 do 19.30: Mednarodni dan rdečega križa 9. maja od 16.00 do 20.00: Tekmovanje v taroku Dez m zmotil praznovanja praznika ob jezeru v Kraščih. praznovanju tudi izgubilo zaposlitev. 1. maj se je začel z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska središča ali večji obrati, sledili pa so ji slavnostni sprevodi lepo oblečenih delavcev, ki so se s sorodniki in prijatelji odpravili na bližnji hrib in v gozd. Tam so sc najprej udeležili delavskega shoda, temu pa je sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Postavljali so mlaje - simbole svobode. Na bližnjih hribih so kurili kresove. Prvomajska praznovanja so bila izrazito politično obarvana. Delavcem ni šlo le za priznanje njihovega delavskega praznika, ampak za osemurni delavnik, politične pravice. Govorniki so na shodih vsako leto poudarjali aktualne politične dogodke in politične boje. Prvo- majska praznovanja niso prinašala nacionalnih sporov, pač pa razredna nasprotja, vendar se je kljub temu 1. maj kot delavski h I* praznik obdržal inul' J nik delavcev je postale pomembnejših po d111®1 ni vojni Za Slovence maj vedno eden najpoP^y ših praznikov. Kot drz**™ nik je bil uzakonjen^1 y para-* J! C i Proslavljali so ga s množičnimi sprev< njem častnih salv in - a prireditvami. Še vedno ■ j ranil običaj kurjenj* . predvečer praznik*. "^r znika pa so se ljudje' množičnih srečanj n* af nalnih prvomajskih' shajališčih. Večin* oW obdržala vse do dane5 jP Fakti 1. maja 2006-f fi jah prinašamo utrip £ skih praznovanj v ■ • • ri Praznik dela je‘ . " mežu dežja. Kako* današnji čas. A z* ( vedno posije sonce del jek. Andrej Bede^.jUiX ŠPORT 6. in 7. maja 21. kolo Pomurske nogometne lige 7. maja 16. kolo 1. medobčinske nogometne lige 15. kolo 2. medobčinske nogometne lige DRUGE PRIREDITVE 9. maja v Knjižnici Lendava: Madžarska pravljična ura do 10. maja v Sinagogi Lendava: Razstava ob 15. obletnici osamosvojitve vojne za samostojno Slovenijo Takšno je bilo prizorišče kresovanja v Murski Soboti. Mlaji se vedno manj postavljajo ročno. Ul VESTNIK ~ 05. maj 2006___KRONIKA___________________________15 Policijska preventiva I Hitrost ubija in Prehitevaj previdno Hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč Kot zelo pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč *pojavi^ tudi ncpruv lin« pnhhtvinlc. Zato smo se na Ml Murska Sobota odločili Mi za preventivno obvezale - ozaveščanje voznikov UKUornih vozil, da kiwost in prehitevanje med ^pogostejšimi vzroki pro mctnlh nesreč, seveda poklS aktivnosti, ki jih hvajarno. Mimi im Murska Sobota se '’’rdknui, da je prometna var Ji k* .p e? JH1* Joklej »slalom« z avtomobili "ataavni cesti? J^čju občine Beltinci je v pristojnosti države kar ^tnih odsekov, kjer ima za njihovo vzdrževanje m . Občina Beltinci »zavezane roke«, zato so večino-stanju. Eden takih dokaj kritičnih odsekov je ^^i-Gornlllca, Gre za cesto, ki je tula asfaltirana pred vse desetletji, na njej pa seje spomladi pojavilo . jam De|avc| cestnega podjetja so pred nekaj niu kritične odseke »sanirali«, tako da so odstra-li Plast asfalta In jame utrdili z gramozom, Postavi- u
  • va '1 Vsekakof osvoji-prvak, v ‘>^'Tda7°-hi 7*** UsrZc *%kr zveze in v^1 S'Wenske8a $a' "^a^ad‘ tega ' d°sle| .JSestranska pri-c । v °,e nanizai vr-'' jih u °''1 sk:ivenske-na ?et 11'hn (k" * naprej vodi na lestvici. v?rtimmnu je potekal kvali-Vinjski turnir deklet do 19 let t-uvrstitev na evropsko prven-st™ P.ijcb nJ. i.Volo Nemčija -Škotska7 i„Slovenija - Repu Ufa Hm. 2; 2. kolo; Nemčija ■ Slovenija 8:0, Škotska - Repu-■H- Irska 2:0; 3. kolo: Nemčija ; HtptiSwa InU 4 ij, škot Aa Turnip v q Končni vrstni red: '^0 9,2. Škotska, 6,3. Republika Irska, 3,4 Slovenija, 0. v slovenski mladinski repre-M!uanci so igrale številne igralke tPootrja postava slnveultei ^tič, Benak.Spelič, Milkovič, , TOmjič(spur, ^elko.T ba^,, Zver. Žunkovič in Mori, Arnuš, Lukenda, ^ar, Vehar, Kozic, Mirtič. Po besedah Andreje Lapanja, namestnice selektorja, so naša dekleta na vseh tekmah dale vse od sebe. »Morda so imele nasprotnice nekoliko več sreče v določenih trenutkih, ko bi lahko bilo drugače. Če bi v prvi tekmi proti Irski naše igralke izkoristile dve lepi priložnosti, bi se kvalifikacije na koncu zasukale drugače. Pokazalo se je, da so Nemke za razred boljše od drugih. Zelo sem zadovoljna s sprejemom v Prekmurju in z infrastrukturnimi objekti.* Zoran Cirkvenčič, selektor reprezentance: »Očitno bo treba še veliko narediti, da pridemo do višjega kakovostnega nivoja. Uspelo se nam je uvrstiti v drugi krog teh kvalifikacij, kar smo tudi načrtovali. To tekmovanje smo izkoristili za učenje naših deklet, ki so lahko same ugotovile, kakšna je kakovost ženskega nogometa v Evropi. Že 7. maja pa čaka našo člansko reprezentanco tek- Zoran Cirkvenčič, slovenski selektor. Foto: M. J. ma v Sarajevu proti BiH.« Še torkovi izidi 15. kroga ženske nogometne lige: Slovan - Pomurje DH 0 : 8, Kamen Jerič -Senožeti Vode 1:1, Krka - Slovenj Gradec 5 : 2. Vrstni red: Pomurje, 40, Krka, 38, Slovan, 17. Milan Jerše ihf' i/ i/ Slovenijo In Škotsko. Foto: J. Z. J- •«?< ijr r p ir.1 r- u; o S* r V P r Nogomet Spodrsljaj Gorice 28. krog 1. SNL: Nafta -Domžale 0: 0, Bela krajina - Hit Gorica 1 :1 (1 : 0), Primorje -Anet Koper 1: 0 (0:0), Rudar -Drava 1: 3 (1:0), Maribor PL -CMC Publikum 1:2 (0:1); 29. krog Primorje - Bela krajina 2: 2 (1:0), Anet Koper - Maribor PL 2:0 (0:0), Domžale - Rudar 3:0 (1:0), Drava - Hit Gorica 2: 0 (1:0), CMC Publikum - Nafta 2 :1 (1:0)j 30. krog: Maribor PL - Primorje 2:0 (1:0), Rudar - CMC Publikum 2 : 4 (2 : 0), Bela krajina - Drava 1:5 (0:3), Nafta - Anet Koper 0:1 (0:0), nit Gorica Domžale Gorica Koper Publikum Maribor Drava Kolta Primorje 0. krajina Rudar - Domžale (sinoči). 2916 10 3 29 15 30 14 30 15 30 14 30 12 3011 30 10 30 6 9 5 610 312 511 711 514 614 1014 30 2 721 61:23 58 56:27 54 40:34 48 43 :42 48 47:36 47 40:42 43 35:42 38 40:46 36 27:51 28 24:70 13 Nogomet Grad presenetil Odrance 20. krog pomurske lige: Polana - Roma 1:6, Triglav Bakovci -Zvezda ■ Diana Rakičan 0 : 4, Ižakovci - Petišovci 2:3, Odranci - Grad 1:2,Tromejnik - Čarda 3 : 0, Panonija Gaberje - Renkovci 3 :3, Hotiza - Bistrica 3: L Nogomet Odlična predstava v Beltincih Igrišče v športnem parku v Beltincih, 1.500 gledalcev, sodnik: Darko Čeferin. Nafta: Kuzma, Kožul, Dominko, Cekar, Vogrinčič (Srša, 78), Skle-pič, Cipot, Zore, Ristič, Matjašec, Benko. Domžale: Nemec, Ilič, Zeljkovič, Matič, Elsner, Junior, Kačičnik, LjubijankiČ, Nikezič (Žinko, 90), Lunder (Kirm, 83), Kline. Rdeči karton: Kline (67), rumeni kartoni: Zore, Vogrinčič, Cel-car, Dominko; Nikezič. Čeprav na srečanju ni bilo zadetka, sta moštvi prikazali izjemen nogomet. Lendavčani so nastopili brez treh pomembnih igralcev prve enajsterice, Zemljiča, Bukovca in B. Gerenčerja, zato so se odločili za obrambno taktiko s hitrimi protinapadi. Na začetku sta poizkušala Vogrinčič (3), čigar strel je dobro ogrel dlani vratarja Nemca, in Benko, ki je po MatjašeČevem predložku streljal mimo vrat. Gostje so prvič zagrozili v 21. minuti, ko je iz obrata streljal Nikezič. Najlepšo priložnost je v 43. minuti zapravil Benko. Neodločen sodnik Čeferin je v zadnji minuti prvega dela dosodil prosti strel s kakih 20 m od vrat Nafte, ki ga je odlično izvedel Zeljkovič in zadel stičišče prečke in vratnice. V nadaljevanju pa po strelu Rističa iz kota Benko z glavo ni zadel Nemčeve mreže, ampak je z žogo zadel vratnico. V 67. minuti je sodnik Ceferin iz igre izključil Klineja zaradi udarjanja nasprotnika brez žoge. Ta je brcnil ležečega Celcarja. V 74 minuti je bila zadnja priložnost za domačine Rističeve podaje ni uspel realizirati najboljši Naftin igralec Matjašec, saj je odlični Nemec njegov strel ubranil Vojislav Simeunovič, trener Nafte: »Odigrali smo eno najboljših srečanj doslej. Imeli smo tri do Štiri priložnosti za zadetek, vendar na žalost nismo zadeli. Gostom smo dokazali, da v Pomurju znamo igrati nogomet in da nismo nobeni grobijani. Rdeči karton so dobili njihovi igralci in ne moji. Gledalci so prišli tudi na svoj račun in se ji moram zahvaliti za glasno spodbujanje.* Slavica Stojanovič, trener Domžal: »Današnja tekma je bila za nas izjemno težka Vedeli smo, da igra Nafta dober nogomet Imeli smo nekaj priložnosti za zadetek. Izključitve si tako izkušeni igralec, kot je Kline, ne sme dovoliti. Po težkih tekmah sem zadovoljen z izidom. To so mladi igralci, ki še niso navajeni igrati pred toliko gledalci,« Feri Horvat M. vzhod m Mure D5 ^5‘S™ 05-Šmarje pri Nejo Tehnostroj S,Orej\ p - Kovinar ' a ' 1 ’ Železničar 0 1 1 Malečnik 4 2 Pohorje - Ho-^2| l '-1 ’ poBorje - Palo- ? ' Male6 a v p po delu n n strelci: 1 /J Girnlek us ' BaIažic, Snajder, PojbiČ, Slavic, Omladič, Janža, Buzeti, B. Puhar (Lebar, 66), Žilavec (Zlatar, 66). Rumeni kartoni: Zlatar; Kralj. Derbi Veržeju Igrišče na Tišini, 200 gledalcev, sodnik Habjanič (MS), strelec: 0:1 Časar (10). Tišina: Gregorič, Hozjan (Da. Grah, 61), Pucko, De. Grah, Kous, Bencak, Serdt, Varga, Dtavec, Kuzma, Poredoš (Detellbach, 81). Veržej: Hanžekovič, Živič, Fras, Kovačec, Pučko, Hodnik (Lupša, 89), Kaučič, Vogrinčič (Rihtarič, 69), D. Puhar (Mertuk, 79), Časar, Uješ. Rumeni kartoni: Poredoš, Kous; liješ, Živič. Poraz v Malečniku Igrišče v Malečniku, 80 gledalcev, sodnik Pezerovič (LJ), strelci: 1 : 0 Stančič (11), 1:1 Ivanič (21), 2 :1 Kramberger (55), 3 :1 Repina (70), 4 : 1 Čuček (86), 4 : 2 Ivanič (92). Črenšovci: Pečelin, Kulčar, Maučec, M. Balažič, Lazar, T. Horvat, G. Horvat, D. Hozjan, N. Horvat, Ivanič, Haklin (T. Hozjan, 81). Rumeni kartoni: Najvirt, Repina, Stančič (vsi Malečnik). Zmaga Štoranov Igrišče v Beltincih, 150 gledalcev, sodnik Horvat (U), strelci: 0 : 1 Štancar (42), 0:2 Štancar (47, 11 m), 1 : 2 C. Antolin, 67), 1 : 3 Osojnik (73). Beltinci: Bohar, Davidovski, Forjan, B, Balažič, Duh, Jerič, Gru-škovnjak, J. Tkalec, Kerec, C. Antolin, Kavaš. Rdeči karton: Šlatau (Kovinar, 78), rumeni kartoni: C. Antolin, Kerec, Kavaš, B Balažič, Bohar; Štancar, Šlatau, Perpar, Pavlovič, Urlep. Odranci Roma T romaj nik Petišovci Bistrica Čarda Grad Hotiza Rakičan Renkovci Polana Panonija Ižakovci Bakovci 2016 2011 2010 2010 20 20 20 20 20 20 20 " 20 20 20 9 9 9 7 8 7 6 5 4 3 2 3 5 3 4 4 2 59 :20 50 6 5 7 7 7 110 7 3 5 5 6 9 8 9 411 313 314 56:40 36 38:22 35 40:29 33 29:27 31 25:23 31 32:33 28 25:26 28 31:28 27 30:33 26 26:47 23 28:35 19 24:37 15 18:61 12 a priznanja NZS ................. ~ Vi ie bila lkl,1P’'čin‘ Nogometne zveze Slovenizacije deveti^ ' so pudehi p|akete krovne nogometne F wdi tn)£ * '"nil/," ’! t*08°metnim delavcem. Med nagraj n.sče> Stanko ”.111 Gin Fram Liirop. Elektor slovenske ‘■r',e ^^Bfliimi Zoran Cttkvenč ’ b00 priznanje » ^etr,- reprezentance. Gre za pomemb čestitkam se trenersko delo v nogometu. hid’ športno uredništvo Vestnika! ^’ika h^'nei ' klonili 0»^,“ P°Polnitev 2 . DOL so Beltinci na domačem parketu ^ži^ g £ v i 2 ekipo VC Portorož z 1:3 (-20, -20,19, -20). TAB 1 ^r°vniCg ' premagala Telemach Žirovnico. Vrstni red: • Beltinci in Portorož, po 3. M. J. L Milan Jerse Hurt 05 20 13 4 3 41:11 43 Kovinar 20 12 6 2 39:10 42 Crušoicl 20 *2 3 6 27:21 39 Paloma 20 11 3 6 36:16 36 Zavrč 20 8 8 4 30:19 32 Verzel 20 10 2 8 33:29 32 Stojnci 20 9 3 8 30:32 30 Malečnik 20 8 5 7 35:30 29 Pohorje 20 7 5 8 26: 27 26 Šmarje 20 6 7 7 23:31 25 Železničar 20 6 410 25:37 22 TIšlM 20 4 214 19:39 14 Ormož 20 2 612 18:40 12 Betlleci 20 2 216 14:54 6 16. krogi. MNL MS: Apače -Ljutomer 3:0, Bratonci - ZGM-Gančani 1:2, Šalovci - Bogojina 3:2, Niros Cankova - Slatina 3: 2, Serdica KI. Šinko - Kerna Puconci 0:4. Vrstni red: Kerna Puconci, 35, Šalovci, 33, Bogojina, 31, Gančani,26, Hodoš in Serdica, po 23- 15. krog 2. MNL MS: ŠD Motva-rjevci - Goričanka Liv 1:1, Križevci - ŠD Cven 4:0, Rotunda -Pušča 1:5. Vrstni red: Goričanka Liv, 29, Lipa, 25, ŠD Cven, 20, ŠD Motvarjevci in Križevci, po 17. 15. krog 1. MNL Lendava: Dobrovnik - Tip Tours Kobilje 2 : 0, Kapca - Nedelica 3:1, Turnišče - Mostje 2 : 2, Čenti-ba - Veterani.Turnišče 8:1. Vrstni red: Turnišče, 30, Kapca, 29, Čentiba, 27, Dobrovnik, 26, Tip Tours Kobilje, 21, Veterani Turnišče, 15, Nedelica in Mostje, po 12. 14 krog 2. MNL Lendava: Graničar - Lakoš 0:1, Nafta veterani - Žitkovci 6:2, Dolina -Olimpija Dolga vas 1 :6. Vrstni red: Olimpija Dolga vas, 30, Žitkovci, 24, Graničar, 23, Lakoš, 20, Nafta veterani, 18, Dolina, 2. Nogomet Poraz v Celju Stadion Arena Petrol, 800 gledalcev, sodnik Drago Kos (Ravne na Koroškem), strelci: 1:0 Brulc (35), 2:0 Brulc (59), 2:1 Benko (85). Nafta: Kuzma, Zemljič, Matjašec, Bukovec, Sklepič (B. Gerenčer), Ristič, KulČar (Srša), Kožul, Celcar, Benko, Cipot. Lendavčani so na srečanju s Publikumom znova igrali brez treh standardnih igralcev (Zore, Vogrinčič, Dominko), ki niso imeli pravice nastopa zaradi kartonov, kar se je precej poznalo v igri gostov. Gostitelji so imeli več od igre in so nenehno ogrožali vratarja Kuzmo. Igralci Nafte so se opredelili za previdno taktiko z enim napadalcem v končnici napada. Ti so imeli prvi izjemno priložnost, vendar je domači vratar strel Benka z glavo iz neposredne bližine z nogo čudežno odbil v polje. Domačini so povedli po grobi napaki Kulčarja in Zemljiča tia desni strani. Predložek pred vrati je Brulc spremenil v zadetek. Njegov strel je končal v desnem spodnjem kotu vrat vratarja Kuzme Svoj drugi zadetek je Brulc dosegel z močnim strelom pod prečko. Edini strelec za Nafto je bil Benko, ki po podaji Matjašeca in izjemnem prodoru po levi strani presenetil domačo obrambo. F, H. M. Nogomet Nafta - Koper 0:1 Pred vrati gostov. Foto: J. Z. Nogomet Najuspešnejši Veržejci Zaradi poplavljenega igrišča v Veržeju so 41. prvomajski turnir v okrnjeni zasedbi odigrali na Cvenu. Sodelovale so le tri ekipe (Cven, Bežigrad in prireditelj Tehnostroj Veržej), zato predvidenega izločilnega in finalnega turnirja ni bilo. Odpadle so tudi vse tekme dečkov v starosti od 10 do 12 let. Domača vrsta Cvena se je z Veržejem razšla brez zadetkov, izgubila pa je 0:6 z Bežigradom. Veržej je bil s 3: 2 boljši od Bežigrada. Gote so dosegli Časar, Sunčič in Puhar, za Bežigrad pa Pate in Belec. V tekmi veteranov je Veržej s 5 :0 (Stojko 2, PraŠnički, Farkaš, Mlinarič) premagal Berlin. N. Š. Kakih 1500 gledalcev je po zadnjem srečanju v Športnem parku v Beltincih razočarano zapuščalo stadion Gostje v nepopolni postavi, osredotočeni na obrambo, Lendavčani z veliko priložnosti in tehničnimi napakami. Gostje so izkoristili edino priložnost na srečanju in odnesli v Koper ves izkupiček, Zlato pravilo nogometa, ki pravi, da če ne izkoristiš priložnosti, tekmo izgubiš, se je tudi tokrat potrdilo, Kar nekajkrat je goste reševal vratar Handanagič z izbijanjem žoge v kot, Česar pa gostitelji niso uspeli izkoristiti. K celotnemu razpoloženju pa je prav tako veliko prispeval sodnik Likič iz Ljubljane, ki je s svojimi odločitvami razburjal gledalce Vojislav Simeunovič, trener Nafte: »Nepisano pravilo nogometa se je tudi tokrat potrdilo. Če ne izkoristiš priložnosti, prejmeš zadetek. Dovolj je bil trenutek nekoncentriranosti v obrambi in vse tri točke so odšle v Koper.« Borut Jarc, trener Kopra: »Vedeli smo, da je moštvo Nafte dobra ekipa. Vesel sem, da smo danes zmagali Nafta je sicer imela priložnosti, vendar jih na srečo ni izkoristila.« F. H. M. 20 DOBRO JE VEDETI 4. maj 2006-fffll Akcija za opuščanje kajenja 0 lončnici POMURSKE LE www.pomurske-lekarne.si K /X R N E razkrivajo zdravilne skrivnosti Ljudje z vsega sveta, starejši od 18 let, se bodo za štiri tedne, to je od 2. do 29. maja, poskušali vzdržati kajenja. Akcijo Opusti kajenje in zmagaj so zasnovali in prvič izvedli na Finskem. V zadnjih 12 letih je dosegla velike mednarodne razsežnosti s sodelovanjem 71 držav in z več kot 700.000 vključenimi kadilci v letu 2004. Leta 2004 se je je v Sloveniji udeležilo 887 ljudi Ob koncu se jih je 50,3 odstotka opredelilo za nekadilce, leto pozneje je bilo abstinentov 17,4 odstotka, kar je primerljivo z drugimi državami. Akciji se lahko pridružijo kadilci in kadilke z izpolnjeno prijavnico ali prijavo na spletni strani www.ctndi-slovenija.net. Živa meja Živa meja ni ograja v pravniškem pomenu besede, zanjo ne potrebujemo gradbenega dovoljenja in jo« teoretično vzeto, smemo zasaditi prav na mejno črto. Če bomo mislili malo naprej, pa jo bomo raje zasadili kakega pol metra »na svoje«, saj se bo razrasla, predvsem pa bodo njene korenine čez čas za soseda lahko postale moleče, saj bodo segle tudi na njegovo stran. Strokovnjaki se strinjajo, da je za saditev žive meje pametneje in uspešneje, če izkopljemo sadilni jarek, kakor da kopljemo luknje za posamezne rastline. Izbor žive meje je odvisen od tega, koliko zemlje naj bi omejevala in koliko stanejo rastline, ki bi si jih želeli. Strokovnjaki vas bodo takoj opomnili, da si morate biti najprej temeljito na jasnem, ali želite prosto rastočo živo mejo ali tako, da jo boste strigli in sami oblikovali; ali bi radi listopadno ali zimzeleno, kako visoko naj bi vas zamejevala, skrivala ali odkrivala. Oraku Diagnoza O obolenju lahko posumimo ob pojavu določenih simptomov. Zdravnik si lahko pomaga z različnimi preiskavami, da odkrije mesto, kjer raste rakasto tkivo. S pomočjo biopsije pa ponavadi potrdijo ali o vržejo sum, da je najdena tvorba rakasta. Biopsija je namreč diagnostični postopek, ko odvzamejo majhen košček tkiva in ga pregledajo pod mikroskopom. Zdravljenje Le-to je različno, odvisno od več dejavnikov: tip raka, kako velik je, ali in kako razširjen je. Naj pogostejše oblike zdravljenja so: Kirurška odstranitev. Kemoterapija - s pomočjo različnih zdravil preprečimo razmnoževanje rakastih celic ali jih ubijemo. Radioterapija - v tem primeru zavremo razmnoževanje ali ubijemo rakaste celice s pomočjo sevanja. V zadnjem času pa se vedno bolj uvajajo nekatere novejše metode: Transplantaci ja kostnega mozga - pomaga olajšati težave zaradi kemoterapije, ki lahko poškoduje celice kostnega mozga. Hormonska terapija pride v poštev pri na hormone občutljivih tipih raka, kot so rak prsi, prostate ali maternice. Imunoterapija - v zadnjem času je precej raziskav usmerjenih v iskanje cepiv, ki bi spodbujala lastni imunski sistem pri nastanku prititclcs zoper rakave celice. Genska terapija - je prav tak-o področje, ki veliko obeta. Raziskovalci poskušajo najti možnosti, kako zavreti, popraviti ali zamenjati nenormalne gene v celici. Posebne metode se včasih uporabijo z namenom, da raku onemogočimo dotok krvi. Na ta način ga izstradamo. Pri zdravljenju se ponavadi uporablja kombinacija dveh ali več metod. Mnogokrat pa se izvajajo še druge oblike zdravljenja, ki imajo namen, lajšati pridružene simptome, kot je recimo bolečina. Namen zdravljenja, uspešnost zdravljenja Namen zdravljenja je odvisen od več dejavnikov: tipa raka, velikosti, koliko se je razširil itd. V večini primerov je namen ozdravitev Dandanes se lahko po- zdravi bistveno več rakastih obolenj, kot je bilo to, denimo, mogoče pred leti. Izid zdravljenja je pa precej odvisen od tega, ali smo začeli z zdravljenjem dovolj zgodaj. Se pa zdravniki na splošno izogibajo besedi ozdravitev ter raje uporabljajo besedo »za-zdravi te v« ali rc misij a ( = mirovanje bolezni). Razlog tiči v dejstvu, da se lahko rak pojavi ponovno čez nekaj časa (mesecev ali let). Če ozdravitve realno ni mogoče pričakovati, se zdravljenje osredotoči na omejevanje velikosti oz. hitrosti širjenja raka Vedno sc trudijo tudi omiliti spremljajoče simptome, kot je, denimo, bolečina. Na splošno ni mogoče dati prognoze. Le-ta je predvsem odvisna od vrste raka. Nekatere vrste so »agresivnejše« - rastejo hitreje kot druge, nekatere se širijo v druge dele telesa in nekateri se bolje odzivajo na zdravljenje kot drugi. Kot splošno pravilo pa velja, da je uspešnost zdravljenja večja v primeru, da je rak zgodaj odkrit in se ga tudi zgodaj začne zdraviti. Kaj torej lahko storimo sami? Poskušajmo približati naš slog življenja zdravemu, živimo v harmoniji z okolico in samim seboj ter poskusimo pravočasno prisluhniti lastnemu telesu Bojan Madjar, mag. farm. Preden kupimo lončni® se pozanima jmo, ali je na, koliko svetlobe potrti kolikokrat jo je treba zaJi® ali bolje uspeva v hladne* toplem prostoru. Prva pomoč pri mozoljih Pri blagi do zmerni®^ javosti si lahko , zdravili za zunanjo up^ obliki dermalnih gelov, ki so na voljo v k brez recepta. Na " vljenja je priporočljiv '' biti manj koncentrira " vila in le po potrebi p ** ma preiti na bolj kunt1^ na. Zavedati se motate, P. ko povzročijo draženj ali alergijske odzive, f ’ । nujno pogovoriti t jil vtom in upoštevati uporabi. Če so akne । ' j jih je najbolje pusti11 . | in se posvetovati z £* j kom za kožne bolezn<- Globoko v duši Moje življenje se je takrat spremenilo, a ne za dolgo Od našega prvega srečanja je minilo že nekaj časa, za kar je kriva tehnika, torej disketa, ki se je poškodovala, z njo pa tudi mesečni prispevek, tako da sem morala napisati povsem novega. V tem času je prišlo v redakcijo Vestnika pismo mlajšega bralca, ki je pred tremi leti zbolel za rakom in ga tudi uspešno prebolel, vendar se je bolezen ponovila. V svojem pismu je zapisal: »Moje življenje se je takrat spremenilo, a ne za dolgo (takrat sem začel gledati na življenje bolj optimistično, veselile so me majhne stvari, vesel sem bil vsakega dneva, ki mi je bil podarjen). A sem spet zašel na stara pota (že lel sem spet zaslužiti, si postaviti dom in urediti življenje zase in za svoje starše, pri katerih živim) Odpravil sem se na delo v tujino, kjer je obljubljen lepši zaslužek (napaka - zaslužek je res lepši, a za kakšno ceno).« Če zbolimo za resnejšo boleznijo, kot je rak, ali samo za navadno gripo, se moramo znati ustaviti, se pogledati v ogledalo in se zazreti vase, v svojo notranjost in tam poiskati odgovore za nastale razmere Za gripo ali prehlad je dovolj že, da prelezimo nekaj dni v topli postelji ob vročem čaju, zdravilih in vitaminih ter ob nasmešku in pogledih ljubljene osebe. In v nekaj dneh bomo spet čili in zdravi ter polni energije za nove izzive. Pri raku ali kaki drugi hujši bolezni, kot sta aids ali shizofrenija, pa stvari niso tako enostavne. Bolezen, kot je rak, se ponavadi ne pojavi in ne pretihotapi v naše življenje kar čez noč. Leta in leta jo namreč kot najlepšo rožo gojimo in negujemo v sebi, ne da bi se tega zavedali, še manj pa poskusili preprečiti ali spremeniti. In tako v nas zrase tumor, ki smo ga vsa ta leta hranili s svojimi strahovi, z jezo, z nenehnimi stresi, z žalostjo, s prevelikimi upi in pričakovanji, s hudimi Čustvenimi izbruhi in krizami, z nenehnimi denarnimi skrbi za lastno preživetje in za preživetje svojih otrok, z željo, biti nenadomestljiv, z nerazrešenimi konflikti in odnosi v preteklosti, z izčrpavanji do onemoglosti, z nerazumevanjem okolja in sodelavcev, s podtikanji in pastmi, ki smo si jih naslavljali sapti ali so nam jih nastavljali drugi, z nezadovoljstvom s samim sabo in s svojim življenjem. Leta in leta sc zaletavamo kot mladi bikci v areni, a nas na koncu le pokonča meč slavnega toreadorja. Enostavno se ne vemo ustaviti in zmanjšati svojega tempa. Tudi sama sem počela podobno in zbolela. V času prebole-vanja bolezni sem se spet vrnila k sebi, začela poslušati svoj notranji glas, se ponovno intuitivno povezala z Bogom, se odprla Stvarstvu in svoji duši, v kateri sem odkrila zakladnico svojih najlepših in najboljših lastnosti, ki sem jih žal pustila zatreti za več kot tri desetletja. Ko zbolimo za rakom ali kako drugo hujšo boleznijo, ne zboli samo naše telo, kjer je vsaka celica povsem izgorela, ampak predvsem zbolita naša duša in naš duh, ki smo ga obdali z obzidjem, večjim, kot je kitajsko, in mu nismo dovolili, da bi sc razcvetel v svoji polni lepoti in kreativnosti Po operativni odstranitvi tumorja in poznejših terapijah se naše telo že po nekaj mesecih pozdravi in je skoraj povsem pripravljeno za nove podvige. Za našo ranjeno dušo in za zaspanega duha pa stvari niso tako enostavne. Če ne ozdravimo naše duše in našemu duhu ne damo krilc spomladanskega metulja, če se ne soočimo s sabo, bo naše telo ponovno zbolelo. Bolezen se bo ponovila, pojavile se bodo metastaze in spet bomo tam, kjer smo bili pred nekaj časa, na začetku, vendar s hujšimi posledicami in manjšo možnostjo za popolno ozdravitev. In kako ozdraviti svojo dušo in kako dati svojemu zaspanemu duhu krila svobodnega galeba na nebu za nov polet? V času prebolevanja bolezni sem veliko brala, se naučila poslušati sebe in druge, analizirala svoje vedenje in ga poskušala spreminjati. Predvsem pa sem se trudila spremeniti svoj dotedanji način razmišljanja, ki se je vztrajno trudil, odvrniti me od mojega pravega bistva ali seb-stva, kot je to imenoval K G. Jung. Moja celotna osebnost je bila namreč v nasprotju sama s sabo, s svojo dušo, s svojim srcem, s svojim pravim bistvom, s tistim, kar je ležalo v najglobljih kotičkih moje duše in kar se je v moji podzavesti vedno znova skoraj neopazno pojavljalo in se želelo obelodaniti svetu, mu slu žiti in ga osrečevati Bralcem priporočam, naj si vsak dan vzamejo čas samo zase in preberejo kako dobro knjigo, ki jih je veliko v naši prelepi knjižnici, in naj počasi, a vztrajno vadijo pozitivno razmišljanje in pozitiven pogled na življenje, kot mi je v svojem drugem pismu napisal isti bralec, in sicer da je na stvari začel gledati bolj optimistično in v dobri luči, potem ko je prebral knjigo Luise L. Hay Življenje je tvoje. S preprosto in s srcem ter z lastno izkušnjo oplemeniteno in napisano knjigo je pisateljica pomagala že mnogim, ki so hoteli spet obuditi svojo vero v življenje, in to ne samo po bolezni, ampak tudi v drugih hudih življenjskih preizkušnjah. Tudi sama sem jo prebrala že pred mnogimi leti. Več kot trideset let sem potrebovala, da sem se vrnila k sebi, in kol bi se na novo odkrila in spoznala, sem si priznala, da sem zbolela za rakom pa tudi ozdravela, vendar z upanjem na nov začetek in v iskanju drugačnih smislov za svoje nadaljnje življenje Do naslednjič Še misel: Ne moremo narediti velikih stvari - le drobne z veliko ljubezni. Jasenka Hrebak Najprej plazenje nato hoja Večina otrok se po prostoru prav spretno premika s plazenjem in kobacanjem, preden se naučijo hoditi. S plazenjem si otrok izboljša motoriko, krepi mišice in vezi ter uri občutek za ravnotežje. Obenem se nauči uporabljati roke in noge ter usklajevati gibe Plazenje ni pomembno le za otrokov telesni, temveč tudi razvoj. S tem si širi obzorje in odkriva nove svetove. Nekateri otroci fazo plazenja preskočijo. Če so sicer ži .. gibljejo kako drugače, je vse v najlepšem redu. Nikar ne otroka prisiliti, da bi po vseh štirih in morda celo z vašo P oporo križaril po.dncvni sobi. Pobuda mora priti od 1 * * se med seboj razlikujejo in ni nujno, da bo to, kar počne e tudi drugi. Pozabili smo teči Kdaj ste nazadnje tekli, ker je to od vas »zahtevalo« življenje? Kadar ste prepozni, ker preveč porabite za jutranje urejanje, in morate teči, da ujamete pravi avtobus. Se kdaj zalotite, da ste na sestanek tako pozni, da hitri korak najprej pospešite, in ko ne gre hitreje, se sam razvije v-tek? Tečete tudi v srednje visokih petah in ozkem krilu, ker vas pred šolo že čaka otrok? Potem vam lahko čestitamo. Kajti teči smo pozabili predvsem v svojem vsak- fUV. danjiku. In čeprav je tek danes tek za izgubljenimi 1 moramo spoštovati, saj bi bil brez tega izgubljena red*®' nikov ob nasipih rek in parkih. Pred osvežitvijo se oprhajte! Medtem ko nekateri niti ne pomislijo, da jih bazenu, savni ali dvorani za fitnes presenetijo tudi srečo mnogo tistih, ki vedo, da je tudi pri tem potrebn‘l Že nekaj previdnosti zadostuje za preprečitev nadlez0' ^j1 Pred vsakim kopanjem v bazenu se je treba dobro °)" pfjpllr zmanjšamo količino bacilov na telesu. Češe ne bom0 fAy bomo v bazenu ponudili odlične razmere za razmnož0^ pred skokom bazen je osnova plavalnega bontona, k' upoštevajo. Sle vedeli, da je lahko že vonj bazena kazal”fa|j Tudi ko sc odpravite v telovadnico zafitnes, da je prav, ko napravo, s katero si želite do lepše posU-rabo obrišete. Ne le dvorane, v katerih na istih 03Pr*pr>'°J mnogo ljudi, tudi nakupovalni vozički v trgovinah liŠČe bakterij in glivic. Si po nakupih vselej umijete r VESTNIK maj 2006________________________________ DOBRO JE VEDETI 21 :nia fr' en* Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Razstavni eksponat l(^ t^1 pfr t< $ is/ $ $ Orešnik, ki nas je poklical, je kupil a,*ažnlstol, ki ga je trgovina prodajala eksponat. Ker se mu je po-Jr8, w je vmil v trgovino, da bi se poza-® ®ak ali je omenjeno napako možno od-P^iti h na kateri servis ga lahko odpelje. hgovini so bili nad njegovim obiskom pre-m ?TSeneeeni’sa’mu za omcnieni sto1 niso *711 garancijskega lista in tudi ne seznama . , a^enih servisov, kajti zatrjujejo, da nima uvt'javljati reklamacije, češ da gre za . Povedali so mu tudi, da za tnjeni proizvod nimajo v zalogi nobenih re-'^'lulrtiv ab trgovec ravnal v skladu z s^r' sPloh lahko stori? Tudi za raz-list r ^fonat1*'mu morali izdati garancijski p pooblaščenih servisov. Kar ,r tite f*2*™011’ delov, zakon o varstvu po-roki' .” čas po preteku garancijskega vu.V uttr™ jr proizvajalec dolžan zagota-rif J/^hvani’: nadomestne dele in priklop-r'b v' mora bihvsaj trikrat daljši od ga-ple Smo mu> da zahteva izročitev kom-dl^,lnieniacije in odpravo napak. Če prim Vlrn 'Levant ne bodo ugodili, bo moral o brad tržni inšpektorat. Hp 11 rc: telefonsko svetovanje v torek sl0 J 11' do 13. ure ter osebno in telefon-UljtT^01,1 Strict od 11. do 13- ure. Tel.: ' 1 ?0, faks: (02) 534 93 91, Trg zma-P-P. 2O7,9ioi m. Sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP . * $ 0^ Jr ^Prehrana ? “ McDonalds’s je najbolj zdrava tv 111 v ZDA, so rezultati štu- ''^'ur^rXl^l)v 1 danskem univerzitetne kli-r *Rdh,11 Znanstveni so v študiji, objavljeni ' ',rin ;.i.1 u'1 ;| primerjali obroke iz lokalov v ? J ' mi' McDonald’sov veliki obrok 111 francoskega krompirčka v ^koenT' ' 8rama maščobnih kislin, me-’’^’k v Franciji vsebuje 5,9 grama, ' ljud 8rama maščobnih kislin. ''h’411 so McDonald’sovi obroki etu ni res. * f & '•ul'.'?1 ’”’r lii,f : k burv ^enjave: stebelna zelena, bela fepa’ ^'^Per a cbc’1 žlica sesekljanega Poit/ Usti i. । ■ ^''Pna omaka, nekaj kapljic Zei /’ ' dekoracijo in rezine Uttar* 2a namaz ^ehiav^n'IJ 'n narežemo na kockice, n' 'hah^'^s pUSt'm° za dekoracijo, preo-?' ■ । operg Crem fraiche in začinimo. Li-J49[jL “^iein0 jpV* 'D naložimo na krožnik. Z Ostant “-nike in jih naložimo na liste m : narezani zelenjave potresemo g alitoašt'^raven P°nudimo pol- 3 8 zelenih belušev, 8 nrasla, 3 dl beluševe os- Endoskopsko zdravljenje debelosti Nov pristop k hujšanju V svetu je debelost čedalje hujša bolezen, ki povzroča še druga obolevanja prebivalstva. Čezmerna telesna teža je dejavnik tveganja za večjo pojavnost srčno-žilnih obolenj, rakavih obolenj in ortopedskih težav ter njihovih zapletov. Današnja družba je družba potrošnikov z individualnimi željami in potrebami. Potrošnika se vse bolj razvaja v njegovih zahtevah in takšen postaja tudi do svojega telesa. Populacija se stara in videz mladega telesa z idealno težo in z napeto kožo bo postal vedno večji in tudi vedno bolj odmaknjen idol. Ne samo iz zdravstvenih nagibov, tudi iz potrošniških želja bodo ljudje hrepeneli po idealni teži. Bolj je posameznik razvajen v smislu prilagajanja celotne potrošniške družbe njegovim zahtevam in željam, manj je sam pripravljen storiti za dosego svojih želja in manj se je pripravljen odpovedati lagodju. Prav zato je marsikomu spodletelo ob poplavi prehrambeno zavajajočih in razvajajočih ponudb pri vztrajnosti ob vzdrževanju telesne teže. Amerika ima največjo epidemijo debelosti in se z njo spopada na različne načine. Vedno je potreben individualen pristop, veliko vztrajnosti terapevta in bolnika, novo programiranje bolnikovega mišljenja, navad in navsezadnje tudi vrednot. Potreben je psihoterapevtski pristop skupaj z aktivnim gibanjem in kontrolo hranjenja Najtežje je doseči kontrolirano hranjenje, ker si naši možgani ustvarijo spomin za debelost in obstaja neke vrste zasvojenost z debelostjo. Novo je spoznanje, da so debeli ljudje kronični bolniki, kar pomeni, da je zdravljenje dosmrtno. Tega se ponavadi ne zavedata ne terapevt in ne bolnik, zato tudi dietne kure niso uspešne in nezadovoljstvo obeh privede do vdajanja v usodo in ležernost ter lagodje, ki bolniku omogoča debelost. Zavedanje, da je to kronična bolezen in da je v ozadju lagodje, ki se mu posameznik težko odpove, lahko privede posameznika do spoznanja, da je samo v njegovi moči, da nekaj naredi zase, če si tega seveda resnično zeli. Na tej poti lahko bolniku pomagamo z več sredstvi, med ka- terimi je tudi vstavitev silikonskega balona v želodec. V Sloveniji je bil prvič ustavljen silikonski balon 3.2.2006 pri pacientki s čezmerno telesno težo, dva meseca kasneje pa še pri dveh pacientkah, ki jima po več poskusih ni uspelo shujšati. Poseg sta opravila Marko Klančič, dr. med., iz Nove Gorice in Tatjana Puc Kous, dr. med., iz Radenec, oba gastroenterologa. Trenutno posege opravljajo v centru Ga-stromedica v Radencih, kmalu pa jih bodo tudi v centru Klamnedic v Šempetru pri Gorici. Poseg je narejen ob pomirjevalih pri zavesti in običajno so pacienti po eni uri odpuščeni. Želodčni balon je narejen iz silikona, napolnjen s tekočino in ima vlogo zmanjševanja prostornine želodca, tako da je njegova stena stalno napeta, tudi ko je želodec prazen, in daje bolniku občutek sitosti. Pritisk na steno želodca je impulz za možgane, da se vzpostavi občutek za sitost, če ta povezava ni porušena, kar je pri debelih zelo pogosto. Kasneje je tudi težje zaužiti večjo količino hrane in v prilagoditvenem obdobju dveh tednov se tudi uživa samo tekoča nove, 2 dl kisle smetane, 2 dl sladke smetane, sol in poper Čebulo operemo, očistimo in na drobno sesekljamo. Obe vrsti belušev operemo in jim odrežemo olesenele konce Bele beluše olupimo, potem pa obe vrsti belušev narežemo na 2 cm dolge kose. V kozici razpustimo maslo, dodamo sesekljano čebulo in narahlo prepražimo. Nato dodamo bele beluše, zalijemo z beluševo osnovo in malo zdušimo, potem pa dodamo zelene beluše Dolijemo kislo in sladko smetano cer začinimo s soljo in poprom .Juho nalijemo v tople krožnike in ponudimo. Puranji medaljoni z zelenjavo v foliji 12 puranjih medaljonov po 50 g, 1 korenček, 1 zelena bučka, pol rdeče, zelene in rumene paprike, 1 krompir, 2 mladi čebuli, šopek peteršilja, sol, poper, olivno olje za premaz folije za peko Pečico segrejemo na 180 °C. Korenček in krompir olupimo ter narežemo na tanke trakove. Bučko čebulo in papriko operemo ter ravno tako narežemo na trakove. Peteršilj operemo in odtrgamo lističe. Štiri kose folije za peko premažemo z oljčnim oljem in obložimo z narezano zelenjavo. Meso začinimo s soljo in poprom. Na vsak kupček zelenjave položimo tri medaljone. Obložimo jih s peteršiljevimi lističi, še enkrat malo posolimo, pokapljamo z olivnim oljem, folijo preganemo in robove zapognemo ter dobro stisnemo, da dobi- hrana. Tako da se bolnik navadi uživati manjše obroke Balon naj bi ostal v želodcu vsaj tri do šest mesecev, da se organizem navadi manjših obrokov, da se vzpostavijo vsi hormonski procesi in da se »zbriše spomin« za debelost. Bolnik v tem času pridobi kontrolo nad zaužito hrano ter spremeni način življenja in gibanja. Če v tem času ne doseže dodatnih sprememb v razmišljanju, da je to kronična bolezen in da po odstranitvi želodčnega balona ni več poti nazaj na prejšnje življenje, potem tudi ne bo uspeha. Bolniki sicer lepo shujšajo, če le ne pride do zapletov. Najpogostejši vzrok predčasne odstranitve je neustavljivo bruhanje zaradi draženja želodčnega balona. Posega endoskopskega vstavljanja silikonskega želodčnega balona ZZZS ne plača in tudi v prihodnje bo verjetno samoplačniška ponudba, čeprav bi bilo smiselno uvesti omenjeni poseg v program obveznega zdravstvenega zavarovanja pri bolnikih z ekstremno visokim indeksom telesne teže. Tatjana Puc Kous, dr. med. Marko Klančič, dr. med. mo lepe zavojčke. Meso z zelenjavo pečemo v pečici približno 15-20 minut. Zavojčke položimo vsakega posebej na topel krožnik in jih odpremo tik pred serviranjem. Koprivni njoki s sirovo omako 700 g krompirja, 200 g kopriv 200 g moke, 1 jajce, sol, poper Krompir operemo in neolupljenega skuhamo. Še vročega olupimo, pretlačimo in pustimo, da izpari. Koprive operemo, odstranimo debelejše peclje, blanširamo in splaknemo s hladno vodo, na cedilu odcedimo in dobro ožmemo. V skledi pomešamo moko s krompirjem in jajcem ter začinimo s soljo in poprom. Sestavine zgnetemo v gladko testo. Koprive drobno narežemo, dodamo h krompirjevi masi in pregnetemo. Testo oblikujemo v valj, razrežemo na 2 cm dolge kose, povaljamo v moki in s hrbtno stranjo vilic oblikujemo njoke. V večji posodi zavremo slano vodo in vanjo stresemo njoke. Ko priplavajo na površino, zmanjšamo temperaturo in jih Še nekaj minut kuhamo. Kuhane njoke poberemo s penovko iz vode, dobro odcedimo, zložimo na tople krožnike, prelijemo s sirovo omako in potresemo s svežim naribanim parmezanom Sirova omaka; 2,5 dl mleka. 200 g dimljenega sira, 100 g masla, sol, poper, sir parmezan za posip Mleko zavremo, dodamo kocke dimljenega sira Moje rože Okrasitev hiše - družinski projekt Zasaditev cvetja je res pravi projekt, paziti moramo le, da zasadimo na okenske police ali balkone ravno dovolj rastlin. Če lani nismo bili zadovoljni in niti mimoidoči niso pogledovali na naša okna in balkone (po pravici povedano, kar malo ponosni smo, če nas pohvalijo, češ letos pa imate res lepe rože), potem je treba ukrepati. Na vrtnarijah nam rastline ne samo prodajo, ampak tudi rade volje svetujejo. Priporočajo nam primerne kombinacije, ali so določene rastline primerne za naše okolje, ali uspevajo na soncu, katere najbolje uspevajo v senci itd. Pravih smernic za urejanje okenskih polic in balkonov z rastlinjem je več. Nekateri se ne opogumijo, da bi prisluhnili novim izzivom, so pač predani klasiki - viseče ali pokončne pelargonije -, čeprav se naše želje pogosto spreminjajo in s tem naš odnos do rož. Letos je modna oranžna ban a. Moderne so tudi različne trave, dišavnice in začimbe. Oranžno cveti kar nekaj rastlin: lantana. suha roža, gomoljna begonija, gazanija, dalija, diascija, pelargonija, vodenka, okrasna kopriva, portulak... Spremljevalne rastline za dodatek pa so: modri skrečnik nebesno modre barve (pravijo, da modra barva ponazarja globino morja in radosti neba), siezinec, gavra... Rumena barva cvetja Modna kombinacija v oranžnem bistri naše misli in nam daje energijo. Razveselili nas bodo sanvitalija (zelo odporna), ameriški brkač, krilata tumbergija, pisanolistna pijavčni-ca, zlati kovanec itd. Zelo pozorni moramo biti na kakovost zemlje in na začetno rast rastline, zato je pomembno, če pri saditvi vmešamo v zemljo gnojilo. Ni vedno vse »in«, če je veliko rastlin. Večkrat je minimalistična dekoracija prav ljubka, če je seveda načrtovana in strokovno zastavljena. Olga Varga in maslo ter dobro premešamo. Začinimo s soljo in poprom. Skutni narastek s pomarančno omako 2 rumenjaka, 40 g sladkorja, 80 g skute, 3 beljaki, 30 g sladkorja Modelčke za narastek premažemo z zmehčanim maslom, potresemo s sladkorjem in damo na hladno. Rumenjaka, sladkor in skuto penasto zmešamo. Beljak stepemo s sladkorjem v čvrst sneg in vmešamo v skutno maso. Modelčke napolnimo s pripravljeno maso, zložimo v kozico z vrelo vodo in v vodni kopeli pečemo v pečici približno 20 minut pri 180 °C. Pomarančna omaka: 40 g sladkorja, 1,5 dl pomarančnega soka, 60 g masla, sok pol limete, 2 žlici sirupa iz granatnih jabolk, 1 dl penine, lupina po četrt limete in pomaranče, narezane na tanke trakove, žlica pomarančnega likerja in vršički melise za dekoracijo Iz sladkorja naredimo karamel, zalijemo s pomarančnim sokom in vmešamo maslo. Dodamo sok limete, sirup granatnih jabolk in penino. Na koncu primešamo Še narezano lupino limete in pomaranče ter hitro zavremo. Odstavimo ter dodamo še pomarančni liker in pomarančne trakove. Omake ne kuhamo več. Narastek vzamemo iz pečice, zvrnemo iz modelčkov na krožnike, ponudimo s pomarančno omako in okrasimo z vršički melise. MULARIJA 4. maj 2006 Jezik naš vsakdanji Veseljaki Smo starejša skupina vrtca pri OŠ Grad. V skupini nas je štiriindvajset in’se imenujemo Veseljaki. Čez celo leto se veliko veselimo, učimo, igramo, raziskujemo ... Izdelali smo tudi grajskega zmaja in povabili na obisk mamice, očete, babice in dedke, da so z nami ustvarjali, se igrali ali pa pogovarjali. Skupaj s starši smo naredili tudi naslovno stran knjige, ki nastaja med letom in jo bomo ob koncu dobili vsi za spomin. Vzgojiteljici Irena Hull in Klaudija Gomboc, Vrtec Grad V muzeju V petek smo se učenci 4. razreda odpravili na učno ekskurzijo v stari grad v Murski Soboti. Obiskali smo pokrajinski muzej. Gospod Štefan, naš vodnik, nas je odpeljal na ogled najdb iz etnološke in arheološke zbirke starega, srednjega in novega veka. Ogledali smo si tudi poslikano sobo bogatega grofa, na koncu pa Še zbirko vezenin. Najzanimivejši je bit enajst metrov dolg drevak, ki je bil izdelan iz hrastovega lesa, s katerim so pluli po reki Muri. Sprehodili smo se še okrog gradu, si ogledali park in se odpravili v šolo. Ogled mi je bil zelo všeč. Klara Hozjan, 4. raz., OŠ Miška Kranjca Velika Polana Prvi Jezik! Le kako bi se ljudje sporazumevali brez jezika?! Vsak človek govori vsaj en jezik, mnogi ljudje dva, malo manj tri, nekateri, ki jih imenujemo poligloti, pa znajo govoriti več kot pet. deset, tudi petnajst jezikov! Slednji pa res nimajo težav pri sporazumevanju. Jaz osebno imam zelo rada jezike. Najbolj všeč sta mi slovenščina in angleščina. Včasih premišljujem, kaj bi se zgodilo, če ljudje sploh ne bi poznali jezikov. Le kako bi se sporazumevali? Kako bi drug drugega prosili za pomoč, se zabavali...? Tega si preprosto ne morem predstavljati. Namesto besed bi uporabljali kretnje in mimiko. Ampak kako bi bilo to videti? Ko bi nekdo hotel nekomu sporočiti kaj veselega, bi bilo njegovo veselje vidno na obrazu, toda nihče ne bi vedel, za kaj je tako srečen. On bi jim hotel sporočiti, kaj se je zgodilo, toda ne bi vedel, kako, mahal bi z rokami in jim z dlanmi poskušal prikazati, kaj seje zgodilo! Nihče ga ne bi razumel. No, mogoče bi kdo uganil, kaj poskuša »povedati«, ampak ne bi bil prepričan, ali je to res. Človeka, ki se mu je zgodilo nekaj veselega, bi veselje kaj hitro minilo, saj svoje sreče ne bi mogel deliti z drugimi. Vsi prav dobro vemo, da smo veliko bolj srečni in veseli, če so z nami srečni tudi drugi ljudje. Če ne bi bilo jezikov, bi na svetu vladala prava zmešnjava! Odločila sem se, da se bom v svojem življenju naučila kar največ jezikov, kar se jih lahko. Izkoristila bom vsako priložnost, ki se mi bo ponudila za spoznavanje jezikov, izkoristila bom vsak jezikovni tečaj tujih jezikov, se prijavila in se poskušala naučiti tisti jezik kar najbolje. In kdo ve, mogoče bom nekega prečudovitega dne postala poliglot! Maja Tibaut, 8. a, OŠ F. Prešerna Črenšovci Prvi april je dan, ki ga mnogi pozta*| kot dan za šaljivce. Tako sem tudipzsl* mislila, da gre za šalo, ko sem zaslrš^ silsko sireno in gasilski avtomobil, peljal mimo babičine hiše. Vendar se K sneje izkazalo, da ni šlo za prvo^5' šalo. V ulici, kjer živi babica, je že nekajc električni transformator. Zaradi okvat prišlo do samovžiga, kar je pni opazi1 sosed in poklical ključarovskegasilce, hitro prihiteli gasit. Kmalu so pnd('< boreški gasilci in domačinom gasiti ogenj. Skoraj vsa vas seje ■ opazovala, kaj se dogaja, ter se kaj se je pravzaprav zgodilo. Odi00 se, da si gremo stvar pogledat od bHZu-strašeno smo opazovali gasilce,*-' . opravljali svoje delo. Čez čas so na *•■ speli še policisti in delavci Elektt®- ' hiuisu m ueiavn začeli odpravljati =hGd‘\; trajalo pozno v noč. žara je večina vasi ost3 elektrike, zato smo vc živeli brez televizije, nika in luči. Prižgali snw in se pogovarjali o caS elektrike še niso Fc"'n’ J brli večeri ob svečah vsakdan. Prvič sem videla P3* j govo gašenje in vesela^i se je vse tako dobro k . Maruša KojehudOi^ pokliči je... Poklic moje mame Moja mama je po poklicu aranžerska teh niča. Dela v cvetličarni. Mamino delo je zelo raznoliko. Poteka v rastlinjakih, cvetličarni in tudi na terenih (razni sejmi in prireditve}. Kot aranžerka zna veliko o skladnosti barv in estetski ureditvi prostora. Odkar dela v vrtnarstvu in cvetličarstvu, pa mora veliko vedeti tudi o negi in vzgoji rastlin. Strankam mora večkrat svetovati in pomagati pri zasaditvah gredic, grobov, korit in negi sobnih rastlin. Zelo lepo zna aranžirati darila, ki so vedno nekaj posebnega. Pri delu največ uporablja škarje, brez katerih sploh ne gre. Za rezanje svežega cvetja uporablja oster nož. Mama uporablja tudi različne flomastre za pisanje plakatov in cen. Za delo na terenu si mora večkrat pripraviti tudi košare, žice, kamne, opeke, papirje in razne dekorativne dodatke. Delo moje mame je zelo zanimivo in razgibano. Slaba stmn pa je, da je večkrat odsotna ves dan. Da je mama neke vrste umetnik, je videti tudi pri nas doma. Nenehno preureja in pleska sobe ter lepo ureja okolico hiše. Lansko poletje je uredila celo ribnik. Luka Gomboc, 4. a, OŠ Radenci Papirček, ho Joj, ti otroci, kar tukaj me pustijo pred3 lahko bi me vrgli vanj, ti mali Ampak kaj naj zdaj naredim-Najbolje, da kar počakam na dež in Že vem... najbolje, da skočim kar v smerni me bo že odpeljal kak tovorni^ A v kateri smetnjak naj skoč'^' Če v napačnega, lahko vso stvar še zamočim-Najboljše, da kar v prvega kjer odlaga se steklo. Ah ne, tam bi še kaj name st^' Mogoče zavijem kar med 1 da doživim sanjsko fantastiki Ne. V tretji smetnjak se pod^' tam moje je mesto; tja odlaga se papir, zdaj končno našel sem svoj1,1 Adriana Gregorinčič, 8. r3*" OŠ Janka Ribiča Cezanje^’ Ogled razstave v avstrijski Radgoni "V petek, 7. aprila, gremo na razstavo Ane Frank in Židov, ki nas bo popeljala skozi čas 2. svetovne vojne," so se glasile besede učiteljice zgodovine Nevenke. Seveda nas je najbolj zanimalo, kam bomo šli. Odvrnila nam je, da gremo v badradkersburško gimnazijo v sosednjo Avstrijo. Izbrala je malo učencev, tiste, ki so "boljši” zgodovinarji. Med njimi sva bili tudi midve, česar sva se zelo razveselili. Bili smo zelo nestrpni in komaj smo dočakali petek. Ravno ta dan nas je že zjutraj razočaralo vreme. Bilo je zelo hladno in megleno. Vendar zaradi tega nismo obupali. Pred šolo nas je čakal kombi. "Če je vreme slabo, ni nujno, da smo še mi slabe volje," smo si dejali in se dobre volje napotili na pot. Z nami so šli: zgodovinska učiteljica, Študent, gospa Elizabeta, ki nas je na razstavo povabila, in njen sin David. Ura je bila okrog 8.00 in prispeli smo na cilj. Onemeli smo, ko smo zagledali stavbo gimnazije. Je zelo urejena, zunaj in znotraj. Presenečeni smo bili nad tišino na šolskih hodnikih, saj v naši Šoli ni tako. Gospa Elizabeta nas je popeljala po hodnikih, kjer sta nas pričakala dva dijaka tamkajšnje gimnazije. Lepo sta nas pozdravila in začela predsta- vljati razstavo. Razlaga je potekala v nemščini, zato sta nam ga. Elizabeta in David prevajala v slovenščino. Oba namreč obvladata nemščino. Razstava je govorila o deklici po imenu Ana Frank in o njenem težkem življenju v času druge svetovne vojne, vse to pa je lepo opisano v njenem dnevniku, ki je bil v tem času njen edini in najboljši prijatelj. V tistem času je Adolf Hitler namreč ukazal ubiti vse Žide, med katere je spadala tudi Ana. Pred sovražniki seje skrivata na podstrešju nekega podjetja... Po končani razlagi nam je dijak razkazal nekaj učilnic, ki so narejene čisto drugače kot pri nas. Popeljal nas je tudi v knjižnico. Tam imajo ogromno iger, ki jih dijaki lahko igrajo med prostimi urami, namesto da bi divjali po hodnikih. Za nekaj trenutkov smo pomislili celo, kako lepo bi bilo, Če bi tudi mi hodili na njihovo gimnazijo. Izvedeli smo tudi, da se je na tamkajšnji gimnaziji izšolalo že večje število Slovencev. K nam je prišla tudi Iva, ki sedaj obiskuje prvi letnik, lansko leto pa je obiskovala našo šolo. Nad gimnazijo je zelo navdušena. Nina Škerlak in Laura Vaš, 9. d , OŠ I Murska Sobota B MIK - 4, maj 2006 NA SCENI 23 Ljutomerski gimnazijci na poti 2# kisi) Bjei-priliv Pozitivna povratna zanka Mednarodno sodelovanje med Občino Mladenovac in Občino Gornja Radgona ij^ I# e?s yelif pili’ lih1* ji# ,«1? Ulf sdif .M i^ ju" j Kul je verjeuin znano, smo ljuto-gimnazijci prejšnjo lesen Ustili dijake iz srbskega Mladeno-'konec marca pa smo jim trid-ne' ni obisk vrnili. V deželo kontra-odpotovali zaradi medna-^nega sodelovanja med Občino Vnovič Občino Gornja Rad-kto odroma Odborom za medna-»delovanje. i,,i naporna vožnja se je v 1 ;uunrieru in nas kmalu potopi-lv s pričakovanji prepojen Wt-Vsn nekatere. Tisti, ki kljub vse-n'W m jgh zatisniti očesa, so lahko v filmih, ki pa '' ■"’'■■ut marsikatero, čeprav stereotip-/• resnico o Srbih. Ze ob prestopu dr-n s sose^° Hrvaško so vidne Mey infrastrukturi, le-ta pa je še ko prestopiš prag Srbije. Vož-avtnotstj, ki je ntkoš novila w ■•J|u iii kiijn... socialistične države, WekE ki# kurje črev11 Škilil j< bi M °d' 'c Hrvaško J se |e v« bol | stopnj Tw*tliki vcfina še nikoli ni bila na r'.’i današnje Republike Srbije. mesto pi -rbskih cestah ni bila več ^Prva so se P°vsocl raZ' k,,, Jral" silno polja, ki so jih revni Oskrbno obdelovali s traktorji •^IM ’ ipa. Bolj smo se bližali be-( ' tu .i uRoIHo vedno več je bilo piskih objektov. Nato pa se je St, razprostrlo mesto Beograd t/ so se kar vrstile 14 R bil naš cilj Mladenovac, smo s Utrinek iz M laden ovca pot nadaljevali. Posiedice nedavne vojne na Balkanu so močno vidne še danes. Predvsem je škodo utrpelo gospodarstvo, ki se le stežka pobira na noge, pa še to s pomočjo tujih investitorjev, med katerimi so tudi naša podjetja. Razpoloženje na avtobusu je bilo vse bolj naelektreno, kajti bližali smo se našim prijateljem. Vrhunec prvega dne Ob prihodu so nas obkrožili številni novinarji tamkajšnjih lokalnih televizijskih postaj, ki so našo izmenjavo postavili kar v žarišče dogajanja. Sprejem je bil fenomenalen, pričakali so nas predstavniki občine, Šole in seveda dijaki, naši gostitelji. Po deveturnem potovanju smo se s svojimi gostitelji odpravili na domove. To je bil zame vrhunec prvega dne, saj takega sprejema pri svojih gostiteljih nisem pričakoval niti v sanjah. Dejansko so me sprejeli kot člana družine, ki že lep čas ni videl svojega rodnega gnezda. Res se njihov življenjski standard zaenkrat ne more kosati z našim in tudi vse njihove hiše niso kot iz Škatlice, ampak to je zanemarljivo, ko vidiš, kakšen odnos do tebe ima družina, pri kateri stanuješ. Kuhinja je odlična Srbska kuhinja je odlična. Vame so stlačili vse od pečenega mesa na žaru do mamljivih sladic. Politika v njihovi družbi je vsakdanji predmet razprave, zato so mi tudi moji gostitelji predstavili svoje mnenje o notranjih in zunanjih političnih vprašanjih. Moram pa poudariti, da ni bilo nikjer zaznati šovinizma in nestrpnosti do drugače mislečih Po obilni večerji je bilo treba izgubiti odvečne kalorije, zato se je naša delegacija, skupaj s srbsko seveda, dobro razgibala ob zvokih tradicionalne srbske glasbe. Naslednji dan smo imeli slovesni sprejem pri županu občine Mladenovac, ki je poudaril pomembnost te izmenjave ne samo za šolstvo, ampak tudi gospodarstvo in spoznavanje različnih kultur Ali ima ta izmenjava res tako široke lovke? Na to vprašanje je v tem trenutku zelo težko odgovoriti. Bomo videli, kam nas bo vodila pot prihodnosti, meje pa morajo biti vedno odprte. Tudi na tem sprejemu ni manjkalo novinarjev, ki so pazljivo posneli vsako izjavo predstavnikov slovenske (gimnazijo so predstavljali ravnatelj Zvonko Kustec ter profesorici Karolina Erjavc in Norma Bale, ki je hkrati kot predsednica Odbora za mednarodno sodelovanje predstavljala tudi Občino Gornja Radgona) in srbske delegacije (poleg župana Zorana Kostiča Še Šefica njegovega kabineta Lidija Lekič, predsednik Odbora za mednarodne odnose Predrag Lukič in ravnatelj gimnazije Zlatko Milinkovič). Pot nas je vodila v bližnjo glasbeno šolo, kjer so nam pripravili pester salonski koncert mladi virtuozi, ki že nabirajo izkušnje zunaj meja svoje matične domovine. Zgodovinske znamenitosti Seveda nismo pozabili tudi na arhi-tekturno-zgodovinske znamenitosti bližnje okolice Mladenovca. V ta namen smo si ogledali pravoslavno cerkev in se seznanili s srbskimi upori proti turškemu jarmu Naš čas bivanja v Mladenovcu se je počasi iztekal. V počastitev uspešnosti projekta smo se udeležili še skupne »zadnje« večerje, ki je bila obogatena s kulturnim programom naše delegacije. Naš predsednik dijaške skupnosti Zsolt je celo bruhal ogenj, in to dobesedno’ Za svoje akrobacije je požel ovacije tudi drugih gostov, ki so večerjali v isti restavraciji kot mi in si privoščili glasen večer srbske narodne glasbe brez odmora. Bolj ko se je projekt bližal koncu, bolj smo postajali »udomačeni« in pristni prijatelji, brez dlake na jeziku. Crvena Zvezda In Partizan Naslednje jutro je prišlo za marsikoga prehitro. Sledilo je z emocijami napojeno slovo, saj smo, kot že rečeno, . postali pravi prijatelji. Ob slovesu smo si govorili, da je tako srečanje treba ponoviti. Vsi vemo, da obljuba dela dolg’ Za konec smo se odpeljali Še na ogled večnega Beograda, ki je poleg upravnega središča tudi središče športa, kulture in izobraževanja. Ravno na dan našega ogleda Beograda je bil na sporedu večni mestni derbi med bivšim evropskim prvakom Crveno Zvezdo in Partizanom. Na beograjskih ulicah je mrgolelo varuhov javnega reda in miru, a na srečo so le-ti ostali brez dela. Beograd nam je razkril več plati. Pokazal nam je veliko glamurja, hkrati pa revščino, bedo, ki pesti tamkajšnje prebivalce Največja ironija vsega pa je, da je v neposredni bližini najbolj luksuznega hotela na Balkanu barakarsko naselje z reveži, ki za Beograd ostaja večno nerešena težava. Tu se torej pokaže ta kontrastnost, ki dela to državo »bogato« v očeh marsikaterega turista. Miha Biderman Sob 0$ki gimnazijci zasedli prvo mesto na multimedijskem tekmovanju Zagrada za san* -”ln imenovan« a.;tl . ''miviUa, organizira ? ^djetje McmeM že teki tekmovanje po "w‘n” po spletu, na $14 .®a merijo »čemi i« Wna? *W»ostnih sku- 1186 i v rope, ki pri- J'11 Opisane teme. tekmovanja s Pr"duktom sta po- C? •'mesni tekmo-na enem od dbaki 4. b gimnazije JjJ416 do 19 let) naj-'khsci ? ! ’"fn so m idr lov ah ‘r'Vros jureš in ' D0* ' "dstvom Kcni‘* 'n ' iih; sz.ihA.u-bila 1" slikovit živobat- Dijaki (od leve proti desni) Mihael, Uroš in Dominik z mentorjem dr. Renatom Lukačem ven simbol, ki se, ko se mu z miško približamo, poveča, ob kliku nanj pa zavrti in pade v navidezno vodo, ki je v tem primeru ekran. Ta zavalovi, nakar se prikaže napis »exit«, ki nas nato pospremi in še enkrat nakaže, da zapuščamo program Zadnje valovanje sprožijo še posamične črke napisa »e-x-i-t«, ki druga za drugo potonejo v vo-dq. Tako natančno so svoj projekt opisali dijaki in pri tem dodali, da so se na tekmovanje začeli pripravljati že na začetku šolskega leta, ko so si tudi uredili status raziskovalcev. Kot pravijo, je bilo potrebno veliko časa in miselnega napora, da je nastal opisani simbol. Pri tem pa so morali upoštevati še nekaj pogojev, kot sta na primer kršenje licenčnih pogojev ali propagiranje določenih izdelkov. Kot še dodajajo, jim pomeni doseženo prvo mesto predvsem samozavest in samo-potrditev ter nagrado za veliko vloženega šolskega in prostega časa. Toplota sonca Tiho noč spustijo se na zemljo temni oblaki, prekrili zvezdno so nebo. Tam v daljavi lučka sveti, iskrica se zaiskri, toploto sonca pošlje ti. Napolni naj praznina se neba, začuti radost se srca, toplota sonca prek neba. Suzana C. K., foto: R. L. Umirajoči molj Vs« drgetam, ker malo upanja imam, kot da sama sem, sama na svetu tem. P tej razpadajoči hiši marsikaj se sliši, še Bog na njo je pozabil, sam vrag se je povabil, a jaz čuječa drgetam, le kje je luč, da jaz, vešča, še enkrat okrog nje zatrepetam. Naj zaplešem zadnji ples, da v srcu zagori kres, a le črnina in tihota odevata mene - molja, ki predal se je brez boja. Sonja »b ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA DRAGO TRŠAR NASPROTJE PASIVE BIVALIŠČE UMRLIH POL MESEC RESNIKA JUDOVSKEGA VEST KOLEDARJA PREGIBNA ŠTEFAN BESEDA, hajdmjak ki izraža KOLIČINO (ŠOLSKI DAN, | NAMENJEN ŠPORTNIM DEJAVNO- STIM NASILNA POLITIČNA AKTIVISTKA GRŠKA ČRKA ANGLEŠKI GLASBENIK STEVENS DAN V TEDNU STARA MAMA SPOLNA " BOLEZEN PRVI PERZIJSKI KRALJ ORAČ (ZASTARJ ROBERT OWBJ STARO-JUDOVSKI LEKTR1N BRAT VESTNIK PISATELJ FRANC MEŠKO NOVA VERZIJA F1_MA PANIRANI OCVRTI SVALJKI MEHKO TELEČJE USNJE «STO 1ZK0PAMN V EGIPTU VITAL AHAČIČ IVAN MINATTI MAŠA IGRALKA iW SUNEK VETRA MOŠTVO NEODLOČEN IZID ESEJIST mo ZVEZDA V ORLU GLASBENA ZVRST VOZ Z LESTVI PODOBNO PRIPRAVO TROPSKA RASTLINA ^MESNATIM USTI PODUK. napota MED SVTNEC DEŽNIK IPOGOV.) LITERARNI ZGODOVINAR (ALOJZU) RIMSKA ZVEZDA KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO REKAMA SKRAJNEM VZHODU SBWJE SLOVAŠKO GOROVJE NIHAJ. TRESLJAJ SPODNJI DEL POSODE ODEJA AZUSKA DRŽAVA SPECIALIST ZA PATOLOGIJO IGRALO NASPROTJE pozmvA MOZARTOVA OPERA HOKEJIST ZUPANČIČ ■ JUDOVSKI IZRAZ ZA DIVJA PALMA, TORINO LJUDSTVO HA SUMATRI TELEVOJIA VU AMERŠEK TONE VOGIhNEC PASJE MESO fek - . EVE, PAPEŽEV IGRALKA GARDNER 1 ' A- JUŽNOAMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL OSNOVNA KRŠČANSKA MOLITEV BAJKA um KISA HAPU* elekt«* 1 POT, CESTA (LAT) REDKA KOVINA (R*) KVOCEHT DVEH bVM 1 J 1 DEWAR ZA OPRAVLJENO iJELO JUŽNOAM. PAST« 1 1 t VIS HOMER ODRGNJENO MESTO NA KOŽI J 7 SLADKO- VODNA RBA NEMŠKI POLH* (JOHANNES) KAREL DESTOVMK LASTNOST STROGEGA NEMŠKI FILOZOF (GEORGI KRAJ PRI OPATIJI (KNJtL) STENSKA PREVLEKA SIFILITK PREtJVZA TESTENINE U MESTO V ŠPAMJI ORNA ZEMLJA ROMAR ABRAMOVIČ pcjmozei MORSKI ZALIV PRIJETEN VONJ KtTlHG GRŠKA TEKMA V TELESNIH VAJAH ORahZada GLO6R4O-MER VUKOVAR USTVARJALEC VELIKA LESENA POSODA ZA VINO - PESEM SKUPNE PLAVI 0WESTAR TRČENJE Pet praktičnih idej 1. Puste bele radiatorje lahko prepleskate v žive odtenke. Če imate eno steno barvno, naj bodo enaki tudi radiatorji. 2. Zakaj bi morali biti okvirji oken pusto beli ali rjavi? Živahno rumeni ali oranžni bodo videti povsem drugačni. 3. V vsakem prostoru naj bo le nekaj okrasnih kosov, saj bodo tako naredili večji vtis. 4. Na stene obesite najboljše fotografije, ki ste jih posneli na potovanjih, lahko le v malo večjem formatu ali v črno-beli tehniki. 5. Stene naj bodo živahnih barv. Če si jih ne upate sami izbrati, povprašajte za nasvet strokovnjaka. Nagrajenci Vestnikove križanke Rešitev: velika noč, remenke, žegen 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič Slavko Čeh, Trnje 79, 9232 Črenšovci 2.nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Časar Franc Žemlič, Dobrovnik 28, 9223 Dobrovnik 3. - 7. nagrada majica Franc Horvat, Grad 194, 9264 Grad Marija Tomec. Mladinska 22, 9231 Beltinci Milojka Kolar, Slave Klavora 2, 9000 Murska Sobota Franc Prosič, Otovci 62 b, 9202 Mačkovci Gusti Špilak, Kamovci 40,9223 Dobrovnik v £ M Nagrade za izžrebane reševale' = S 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagl3^ Boug žegnjaj, Branko Časar, in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev označena polja napišite in pošljite na ■ na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,1 ska Sobota, do petka, 12. maja 2006. 6 c X) ■ Gr> S* ii'1 id;*1 aiF* Jja«? 1^ ■e^ TEK, 5. maj - 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, Si-08 Mar*borsko pismo. As j a Matjaž - ^'’’^Linnvei -09.00 Poročila- 09.10 TV As, it 09 45 Kuitura in šport ob koncu tedna - 10.00 rotila 19 Og)a$i -11.00 Poročila - 11.15 ' '2l111 Pofo£!la " 05 Obvestila - 13-00 Wil; - j. k j oseba ednine _ 13 JO Predstavlja-Ob. petka - 14.00 Poročila - 14.05 in Jp1 5” Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki porofT' 'J ‘ Napoved sporeda -17.00 Osrednja mk - * Mali oglasi - 17.30 Murski val na-. |9 h' 1 *J" Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri) (Mak c !'‘Wl''J ' 8las6a za mlade, vaša razmišljanja " 20 00 Za^nia poročila - 20.05 Ugasni r zeleni Bojan Peček - 24.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro! - 08.30 Mali IDOdp ’y hibi bubi hi;i ponovitev, Stročja vas-ILOO - "'05 Obvestila - 10 30 Potepanje -’/■h ।r.?* ' 11 >5 Pmepijir se z nami-12.00 Poševna? ubvesdla - 12.30 Od petka do petka, po-B-00 Ph '12 Nagrada tedenskega sponzorja -1 oseba ednine -14.00 Poročila 15 oo >, vts,ila ' 14.15 Oddaja tedna: Simon Sever -16.15 Neraini diobci ' 15 50 Dogodki in odmevi - I ’’Nanov a L/VgUUIU 111 UUUJCVl * '^rizno * sPoretla ■ 17 00 Osrednja poročila - ja- ir ' *2 tlet — v cunja puivcua - ja* ^'oglasi 'uT5 50Murski val nagrajuje- 17.40 oddaja o zborovskem feželjt, £Xlc ’ 1900 P()r(Jčila 1915 Najle-h' ^05 ti in pozdravi - 20.00 Zadnja poroči-nra™ ' 11J Oft leP<>tc tvoje! Bo|an Rajk, ... ’.^Wpodezeli.,-24.00 SNOP ifinp - 05 00 Dobro jutro! 07.00 Druga ju-tiskih j| " ’.' ' Panonski odmevi, oddaja o pora-Gm n 1 'd'1 r-'H; - 08 00 Misel in čas, duhovna llbor ne' duhovnikov - 08.30 Zamurjenci - 09-00 1 '^NedJ- “ 09 Srečanje na Murskem valu -Uj,-. ^^’kuhsiu - 12.30Poročila -12.35Obvestila ipo”- Iunetovalce (Sdva Eory) - 13 30 Čestitke, 2'^ narodni farmi - 19.00 Poročila ■ 20.00 Vet t J01'13 - 2& 05 Rmm za vas! Oddaja pevca in violi-e Posodi mi ju rja Sama Budne - 24.00 SNOP g ■ maj - 05.00 Vedro v dobro jutro! ‘ u'AO Pismo iz Porabja, Marjani Sukič - W Urskival-94f6Mhzin 105,7 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz ^8* N*;*0Dn°ZABAVNE glasbe - Harmonija 4 Mbj; . - Modrijani ,, našel - Zlati muzikanti |c' Stirje kovači na bencin - Igor in zlati zvoki ‘*'*4 glej naprej - Gorenjski ZABAVNE GLASBE U.UilDO $!S3^.,'DuoDan'10 Legija & Andreja ' J^d,( ' P'k ,n" - Torpedo band PS L. ““»'tu Band kjj H:l° (kaseto) glasbene založbe Man-t1 P* Cvetka D?*1' w Levstikova 47, Moravske Topilce. h’u P°51l| I* do ponedeljka. 8- ®a>a Wj ‘‘'■irska val. Ulica arhitekta Novaka Sobota za glasbene lestvice. . n. " =«- ^18 18 * glasujem za skladbo h, 09-15 Pomurski poslanci in Internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs) ■ 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kaksan zlufto! - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda - 17 00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila -19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Brez okvirjev (Vida Toš) - 24.00 SNOP TOREK. 9- maj - 05.00 Vedro v dobro junto! - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila -08.30 Besede, besede - 09 00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11 00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12, 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer -13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila ■ 19.15 Eti ta je muzika -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks ■ 24.00 SNOP SREDA, 10. maj ■ 05 00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) ■ 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Župan Murske Sobote Anton Štihec-10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - II 15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju -13.00 Poročila - 13 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmeri - 17.00 Osrednja poročila - 17 20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 11. maj - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 O EU - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14,00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19-00 Poročila - 19-15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila • 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... ■ 24.00 SNOP Kako dolgo še zbiralnica mleka na Stari Gori? Tako se sprašuje Terezija Hecl, ki zadnja leta skrbi za zbiranje mleka na Stari Gori. »Še ne tako davno je nosilo mleko v našo zbiralnico okrog petnajst kmetov. Sedaj ga oddaja le pet. Vsi skupaj dnevno prinesemo do 255 litrov mleka. Ohlajeno mleko sedaj odvažajo vsaka dva dni. Ker je vse manj rejcev krav molznic, se bojimo, da nam bodo zbiralnico zaprli,« je povedala Terezija. Mleko prinašajo v zbiralnico, ki stoji ob gasilskem domu PGD Stara Gora, Miro Vršič, Terezija Hecl, Martina Bremec, Janez Negar in Jože Čuš. - L. Kr. Napoved prireditev fZKPL|^MPIL) V/----- LENDAVA V petek, 5. maja, ob 18. uri bo predstavila v gledališki dvorani gledališka skupina Fogi szinhaz iz Madžarske uglasbeno pravljico za otroke Siisu, a sarkany. OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, S. maja, ob 19. uri bo v Galeriji otvoritev dveh razstav, in sicer Martina Bohar - grafike ter Dubravko Baumgartner - slike. Razstava bo na ogled do 26. maja. IJUTOMER V petek, 5. maja, ob 19. uri, bo v Galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave del koroških likovnih umetnikov Luke Popiča, Štefana Marflaka, Petra Hergolda, Zorana Ogrinca in Benjamina Kumpreja. Avtorje bo predstavil likovni kritik Marko Košan, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja iz Slovenj Gradca. Razstava bo na ogled do 27. maja. LAAFELD/POTRNA V petek, 5. maja, ob 19. uri bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave Med realiteto in fantazijo ali kalejdoskop, kjer sodelujejo umetniki iz Slovenije, Avstrije, Avstralije, Sirije in Palestine Razstava bo na ogled do 24. junija. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA Od četrtka, 4., do sobote, 6. maja, bo v grajski dvorani maraton ljubiteljskih gledaliških skupin. GORNJA RADGONA V četrtek, 4. maja, ob 16. uri bosta v kulturnem domu lutkovni predstavi Rdeča in rumena rokavička ter Snežak in zvončki. PLES/FOLKLORA ŠALOVCI V nedeljo, 7. maja, ob 16. uri bo območno srečanje odraslih folklornih skupin. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V sredo, 10. maja, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi Martina Bohar - grafike in Dubravko Baumgartner - slike. Obenem sprejemajo v Galeriji prijave za sklop grafičnih likovnih delavnic (11. in 18. maja ter dve soboti v juniju). Kino Murska Sobota Četrtek, 4. maja: ob 18.00 ameriška grozljivka Brez povratka 3 (Mary Elizabeth Winstead, Ryan Merriman, r.: James Wong), ob 20.00 ameriška drama Ne hodi mi trkat (Sam Shepard, Tim Roth, Jessica Lange, r.: Wim Wenders) Petek, 5- maja: ob 18.00 ameriška animirana komedija Ledena doba (glasovi: Ray Romano, John Leguizamo, Denis Leary, Goran Višnjič, Jack Black, r.: Chris Wedge), ob 20.00 ameriška komična grozljivka Film, da te kap 4 (Anna Faris, Regina Hall, Leslie Nielsen, r.: David Zucker) Sobota, 6. maja: ob 16,00 Ledena doba, ob 18.00 Film, da te kap 4, ob 20.00 Brez povratka 3 Nedelja, 7. maja: ob 16.00 Ledena doba, ob 18.00 Film, da te kap 4, ob 20.00 Ne hodi mi trkat Ljutomer Sobota, 6. maja: ob 20.00 ameriška akcijska pustolovščina Osem ujetih (Paul Walker, Bruce Greenwood, r.: Frank Marshall) Nedelja, 7. maja: ob 20.00 koprodukcijska družinska komedija Nanny McPhee - Čudežna varuška (Emma Thompson, Colin Firth, Angela Lansbury , r.: Kirk Jones) Gornja Radgona Filme bodo vrteli le občasno! Delimo vstopnice za kino Zgodba filma Prvinski nagon 2 se dogaja v Londonu. Našo nagrado dobi Helena Gasparič, Na bregu 16,9226 Moravske Toplice. Čestitamo’ Naslednje nagradno vprašanje je. V kateri ameriški zvezni državi seje dogajala zgodba prvega dela filma Prvinski nagon? Kupon it. 18 - Odgovore po&ljite do torka, 9. maja, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si KONCERT GORNJA RADGONA V petek, 5. maja, ob 18 uri bo v avli OŠ srečanje harmonikarskih orkestrov in skupin. LENDAVA V petek, 5. maja, ob 19. uri bo v sinagogi letni koncert komornega pevskega zbora Vita pod vodstvom zborovodje Jožeta Gerenčerja. RENKOVCI V petek, 5. maja, ob 20. uri bodo v gasilskem domu nastopile skupine Stekli psi (Murska Sobota), Y (Gornja Radgona) in Gastrostoma (Renkovci). Obenem bodo vrteli videoprojekcije. KRIŽEVCI V PREKMURJU V petek, 5., in soboto, 6. maja, bodo že 6. Bikerski dnevi, ki jih prireja Moto klub Gronska strejla. Poleg spremljevalnega programa (striptease, krožna vožnja, podelitev priznanj) bodo na koncertnem odru nastopili: (petek, 5 maja, ob 20. uri) Shabby Blues Band (Madžarska), Nemcsak Berry (Madžarska) in Page One (Tesanovci, Murska Sobota) ter (sobota, 6. maja, ob 18. uri) Blue Planet (Križevci), No Name Blues Band (Maribor), Mystery Gang (Madžarska) in Down Under (Škofja Loka). MURŠIČA SOBOTA V soboto, 6. maja, ob 21 uri bo nastopil v novih mladinskih prostorih (KRIK-u) v gradu Špirit band (Murska Sobota, stari rock), ki se bo tako po 37 letih vrnil na »kraj zločina«. Obenem bo vzdušje obarvano z nostalgijo, predvajale se bodo videopro-jekcije, pričakujejo pa tudi starešine nekdanjega Kluba mladih ŠALOVCI V nedeljo, 7. maja, ob 13. uri bo območno srečanje pevcevr ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. DOGODEK LAAFELD/POTRNA V petek, 5. maja, ob 18 uri bo v Pavlovi hiši predstavitev zgoščenke Zvočna slika - južna Štajerska in knjige Etnološka dediščina in kulturna podoba štajerskih Slovencev, Knjigo bosta predstavili Katalin Munda Hirnok in Susanne Weitlaner. MELINCI V soboto, 6. maja, ob 8.30 se bo začel mednarodni spust po Muri, ki je odpadel v ponedeljek, 1. maja. LENDAVA - V soboto, 6. aprila, ob 15. uri bo v Centru interesnih dejavnosti začetni tečaj kitare, poudarek pa je na rock ih blues glasbeni sceni. - V ponedeljek, 8. maja, ob 16. uri bodo v CID-u ob mednarodnem dnevu Rdečega križa člani organizacije predstavili svoje delovanje in učinke. Obenem bodo zbirali tudi obleke in stvari za podaritev tistim, ki jih potrebujejo. GORNJA RADGONA V sredo, 10. maja, ob 9. uri bo na Trgu svobode stojnica s predstavitvijo programov Rdečega križa. RAZSTAVE MURSKASOBOTA V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademske slikarke Suzanne Kiraly - Moss. V Pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava. LENDAVA V Centru Banffy je na ogled razstava pedagoga in likovnega ustvarjalca Štefana Huzjana z naslovom Človeške figure. V hotelu Elizabeta je na ogled razstava makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiskega. GRAD Na gradu je do konca maja na ogled razstava Izdelek iz narave - za naravo. DUNAJ V Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albertgas-se 48) je do 16. maja na ogled razstava Drevesna veja avtorjev Ištvana Išta Huzjana in Zdenka Huzjana. Tovornjaki že na maratonu Medtem ko so udeleženci Maratona treh src v Radencih pripravljajo in ogrevajo za to mednarodno prireditev, skozi turistične Radence že poteka maraton številnih tovornjakov v skoraj neprekinjeni koloni. Kako dolgo še?-D. M. ZADNJA STRAN___________________________________4. maj 2006-Hfll VESTNIKOV KOLEDAR 4. maj, četrtek CVETO 5. maj, petek ANGEL 6. maj, sobota JANEZ 7. maj, nedelja STANKO 8. maj, ponedeljek VIKTOR 9. maj, torek GREGOR 10. maj, sreda IZIDOR 6. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 41 minut, zašlo pa ob 20. uri in 17 minut. Dan bo tako dolg 14 urin 36 minut. 5. maja ob 7. uri in 14 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 29, aprila 2006 država o zn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8616 239,5803 240,2990 Hrvaška H RK 191 1 32,8016 32.9003 32,9990 Madž. HUF 348 I 0,9041 0,9068 0,9095 Švica CHF 756 1 152,0056 152,4630 152,9204 V. Brit GBP 826 1 344,1313 345,1668 346,2023 ZDA USD 840 1 190,3431 190,9158 191,4885 Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO Vsi, ki boste ta teden in 11,18. ter 25. maja zbrali po štiri sličice (skupaj 16 sličic) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika, kjer jo SAMO do 2. junija lahko zamenjate za UPORABNO DARILO. Letos na Koroško 10. junija bo lokomotiva Vestnikovega vlaka zapiskala že triintridesetič. Potovali bomo na Koroško, do Dravograda z vlakom, dalje z avtobusi. Vestnikov VLAK 10.6.2006 ufe. KOROŠKA Sloveni j a-Avstrij Ogledali si bomo Celovec, glavno mesto av- j--,-, sirijske zvezne dežele Koroške, ki je priljubljena izletniška točka s številnimi kulturnimi znamenito- - strni, parki in celo triindvajsetimi gradovi. Na zahodu se mesto razteza skoraj do Vrbskega ' | jezera, enega od najtopiejših alpskih jezer, kjer se jv ' t f< bomo prav tako ustavili in uživali v lepotah najbolj *■] znanega avstrijskega letovišča. , jv Naslednji cilj bo Minimundus, kjer je razsta-vljenih 171 modelov, ki predstavljajo najlepše stav- \ j be z vseh petih celin. Modeli so svet v malem in so ' ■ ' ■ zgrajeni popolnoma originalno v merilu 1 : 25 Nadalje nas bo pot vodila do Gospe Svete z znamenito Marijino r—božjepotno cerkvijo, kjer je bilo osrednje prizorišče zgodnje sloven-■ ske zgodovine in v srednjem veku središče države Karantanije Na poti nazaj se bomo ustavili v Šentanelu, stari koroški hribovski vasici. Vas slovi po izvrstni domači kuhinji v številnih turističnih kmetijah. Ob edinstvenem pogledu na Uršljo goro, mogočno Peco, Raduho, Libuško polje, Obir in Podjuno bomo njihove specialitete poskusili tudi mi. Marijina božjepotna Cena izleta, ki vključuje prevoz z vlakom in avtobusi, vodene oglede naštetih znamenitosti In vstopnine, malico In kosilo je Vozovnice bodo naprodaj od ponedeljka v naročniški službi Ve- stnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. 12.900 sit (53,83 eur) Na kratko Radenci Območno združenje RK Gornja Radgona je pred kratkim v Radencih sklenilo z izobraževanjem za bolničarja. 70-ur-nega izobraževanja se je udeleževalo dvaintrideset kandi datov. Šlo je za zaposlene v osnovnih šolah Radenci, Kapela, Negova in Vrtca Radenci ter za nekaj članov gasilskih društev z območja radenske občine. Vsi udeleženci so uspešno opravili zaključni izpit in s tem pridobili naziv bolničar. F KI wvwik,vestnik.si Fenl|tt]€J^iiiJ»nmir*ii\|fr. Ul im*, hiHmJka 13.Munk«‘Snbift NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: številka: pošta: Naročnino želim plačevati (obkroži); a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Celovec Vrbsko jezero Šentanel VAN3KnVICI Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK N- c) po položnici - trimesečno NI ta 5^ predstavnik direk^^p ške bolnišnice je^ ' širši okolici-ogledal spredi- ravijanjeoddeJko- * * * (X Zaradi naraslih reke Mure, so si e dahnili na trasi a* so kar veliko kol Lepe naše pred * * * V vročih . obetajo P^ nogradmkovvS cah.TakonajbioP šenezasajemh / inzačehspoč^^ mi na zasaditev, nega okoliša 31, * * * Bogojina je " 1 pozornosti. Tokrat čine in tudi zaradi preverjanja tika tov. Perioda Medvedka je v gozdu ujela zajčka in mu rekla: »Dobila sem menstruacijo in nimam druge izbire, kot da te uporabim kot vložek: Ko je imela konec menstruacije, je medvedka zajčka izpustila. Zajčka je srečal labod in ga vprašal, zakaj je tako krvav. »Medvedka me je uporabila kot vložek « je povedal. »Ja, to je pa zajčja usoda!« je z nasmeškom na obrazu rekel labod. Čez mesec dni sta se zajček in labod ponovno srečala. Tokrat je bil krvav labod. »Kaj "pa je s teboj?« ga je vprašal zajček. »Medvedka je začela uporabljati vložke s krilci!« je potarnal labod. Virus Kaj naredi črnogorski računalniški virus? Nič. Spoved Pride blondinka k spovedi. Gleda v tla in reče: »Gospod župnik. velik greh imam!« Župnik: »Kakšnega pa?« Blondinka: »Nosim mini krilo.« Župnik: »No ja, saj topa ni tako hudo.« Blondinka: »Pa brez hlačk sem tudi« Župnik: »Opa, topa je greh, za pokoro zmoli tri očenaše in na redi šest prevalov.« Tabla Šef v nekem podjetju se je pritoževal zaradi nespoštljivega odnosa podrejenih. Naslednji dan je prinesel s sabo majhno tablo, na kateri je pisalo »Jaz sem šef«, in jo prilepil na svoja vrata. Ko se je vrnil s kosila, je poleg table na vratih zagledal listek z napisom» žena je klicala, da hoče svojo tablo nazaj.« Šolski izlet Janezek ne prenese vožnje z avtobusom in na šolskem izletu po nekaj kilometrih ovinkaste ceste pride do najhujšega. Sošolec, ki ga je pobruhat, je ves ogorčen: »Ti svinja, lahko bi malo pazil!« »Meni praviš svinja? Samo sebe poglej, kakšen si!« Delo V slovenskem parlamentu zazvoni telefon. Oglasi se pleskar, ki pleska sejno dvorano: »Danes ni nikogar, danes delamo!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju?Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«. Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Pri Sv. Juriju ou začela intenzivn dela. Tako bodor; občinske ceste P ne v magistralne-ko, se-: i:-meta, ki vsakih sto ,e./J menitimr lopa«1 barve odpirajo"1^ voznikom. "X Specializirana “ ^l/ baza pc^^^vtk^jli povedala uicerspon'-’d'° dardnihapa^^g^ zemljišč« še ved garaže. * * * Petrovska in ki sta sicer sos . ve, ampak pob do tega velikega b , prišlo, je ha, ki zaenkrat kov razodetja-* * ut* „d V Apačah sos0 bi krajanom n j pod zob, ven ‘ lo. Pravijo. na voda v o f cah inreU^' ni uspelo ponudil' pa obljubil«, bnega ne ^^"^nkr^ elektrarn se ef1 potem ko so P c^e svoje prtih vrat J* jX valcevozihs™ EESHM