Leto VI. V Ljubljani, dne O. marca 1930. 10. štev. T. G. fflasaryk - HO-letnik Svetovna vojna, kruta posledica avstro-ogrske zunanje politike, je pregnala Masaryka iz domovine. Odločil se je za emigracijo s programom, boriti se proti monarhiji ob strani zapadne demokracije. Tekom Štirih let svetovne vojne je napravil pot okolo sveta kot izseljenec in vodja češkoslovaške revolucije, naglašivšl dosledno neizogibno potrebo, da se zruši habsburška monarhija. V tej misiji se je vedno tudi toplo zavzemal za usodo Jugosilo-venov in bil v emigraciji v stalnem stiku z Jugoslovanskim odborom. Iz švice ga je vodil pot v Pariz, odtod v London, v poletju 1917 v revolucionarno Rusko, a naposled preko Sibirije iil Japonske v Zedilnjene severo-i ameriške države. Pod njegovim vodstvom in s sodelovanjem sedanjega češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša in Stefanika se je ustvarila iz bivših avstro-ogrskih ujetnikov češke narodnosti češkoslovaška armada, ki se je borila v Italiji, na Francoskem in v Rus® proti osrednjim državam. Masaryk»vo delo je bilo kronano s sijajnim uspehom: Češkoslovaški narod fin njegova revolucijonarna vojska sita bila še za časa vojne priznana od Zaveznikov za zavezni narod, tako da je Masary(k mogel proglasiti 18. oktobra 1918. leta češkoslovaško neodvisnost in sestaviti začasno vlado. Za svoja izasluge za doseženo češkoslovaško samostojnost in po srečno i zvedenem prevratu v Pragi dne 28. oktobra istega leta je bil Ma-saryk i voljen za predsednika češkoslovaške republike in je ostat v tej častni, a odgovornosti polni funkciji ves čas do danes. Na književnem in znanstvenem polju ni Masaryik nehal delati niti za svetovne vo/jne niti po vojni. V ted dobi je ustvaril ■svojo znamenito knjigo »Novo Evropo«, v kateri je še za svetovne vojne formuliral in naglašal potrebo povojne reorganizacije Evrope, in nadalje knjigo »S v e t s k a revolucija«, v kateri je obširno začrtal svoje delovanje za časa svetovne vojne. Generacija jugoslovenskih visokošolcev, ki je pred vojno živela in študirala v Pragi, je imela v univerzitetnem profesor?« Masaryku očetovskega svetovalca in vdanega prijatelja, Id je-zdatno in blagodejno vplivaj na mišlljenje in razvoj nazorov naš« tedanje jugoslovanske akademske mladeži. Odličnemu možiu, velikemu duhu, prevd ranemu politiku, uglednemu znanstveniku in vzornemu človeku visokih moralnih kvalitet izreka ob njegovi osemdesetletnici vsa evropska, posebno slovanska javnost najtoplejša voščila, s posebno navdušenostjo in isikrenostfjo pa se priključuje tem voščilom velikemu svojemu prijatelju jugoslovanska, posebno slovenska javnost. Brez dvoma ena najpopularnejših in najuglednejših oseb evropskih je predsednik češkoslovaške republike. T. G. M a s a r y k. Njegova velika znanstvena naobrazba, njegov visoko razviti čut pravičnosti in socialnega razumevanja, njegova neoporečna moralnost in izredna politična modrost so vzbudile ne samo v Čeho-6lovakih in drugih Slovanih nego sploh v vsaj Evropi in tudi daleč preko Oceana največje spoštovanje in občudovanje do velikega moža Ni čuda torej, da se povsod, posebno pa v slovanskih narodih, in ne v zadnji vrsti pri Jugoslovenih, vrše tako velike priprave za proslavo njegove osemdesetletnice, za proslavo, ki ee vrši baš v teh dineh. T. G. Masaryk se je rodil 7. marca 1850. leta in izhaja iz siromašne, juižnomoiravske rodbine, v kateri se Je spojila slovaška Jn češka 'kri. Njegovi ožji rojaki vidijo baš v tem oči ti simbol: Masaryk je bil poklican, da spoji obe veui češkoslovaškega naroda, odidvojeni po političnih mejah stare Avstrije in bivše Ogrske. Raid bi se bil izšolal za učitelja, a radi velike siromašnositl mu starši niso mogli nuditi potrebnih' sredstev, zato so ga dali učit kovaškega rokodelstva. Vsak-prost! Čas je porabljal mladi kovaški vajenec, da se je izobraževal in učil, dokller se mu ni posrečilo, da le absoMral gimmaiziljo in kasnielje univerzo na Dunaju, kjer je tudi začel svojo karijero kot univerzitetni profesor. A ko ja početkom osemdesetih let prešlega stoletja stara praška univer-iza, prvo srednjeevropsko vseučilišče, tekom časa ponetmčeno, bila razdeljena na češko in nemško, je bil Masaryk pozvan v iPraigo ln takoj se je dvignil na čelo tedanjega preporodnega in enansitveno-kritičnega pokreta. Takoj iz vsega početka je Masaryk nastopil kot neusmiljeni borec za znanstveno resnico in za etično odgovornost v javnem življenju. V tem času se je Masaryk posvetili podrobnemu študiju evropskih narodov, posebno slovanskih. Že v devetdesetih letih si je osvojil tople simpatije Ju gos lov eno v, ko je javno nastopil v obrambo Bosne in Hercegovine, in tudi Poljske, ko je obsodil proti-poljski režim v Rušil. Rezultat njegovega podrobnega študija (zgodovine lastnega naroda so bila mnogobrojna dela (»Češko vprašanje«, »Havliček« itd). Plod prvega dolgoletnega dela je bilo njegovo znamenito delo »Rusija I in Evropa«, drugi važni pojav njegovega globokega in neumornega dela je bila nova važna akcija v korist Jugoslovanov, za časa zagrebškega in Friedjun-govega procesa, ko je kot vodja takozvane realistične politične skupine v dunajski zbornici razkril nemoralnost Aebrenthalove balkanske proti srbske politike. * Croraferadg-onski grad V sredini" trga Gornja Radgona na lepo vzvišenem gričku, od koder se nudi krasen razgled čez celo okolico in tudi v dalijno Prekmurje, leži gornjeradgoniski grad. Grad earn je okrog 90 m dolg in 40 m širok ter •e grupirajo vsa poslopja okrog dveh dvorišč. Okrog zunanjega dvorišča so hlevi, remi ze in poslopja za sluižinčad, pravi stanovanjski prostori pa se razprostirajo okrog drugega notranjega dvorišča. Stanovanjski trakt gradu je deloma pod-Ikleten. iraizen (tega 'pa se uporablja en del parternih prostorov za shrambe ali pa kleti. V parterju se nahajajo razen tega še prostori »a služinčad, centralna kurjava, kuhinja in ■•pralnica. Prostori prvega in drugega nadstropja okrog notranjega dvorišča so izključno stanovanjska, samo v enem kotu se nahaja domača kapelica. Stanovanjski 'prostori, Mer katerimi se nahaja več dvoran, so v brezhibnem stanju. Po celem gradu je inštalirana elektrika in napeljan tudi vodovod za mrzlo in toplo vodo-. Razen navedenih prostorov obsega'graj-Bčima tudi cvetlljičnjak. ki stoji v parku in pa obštiirna gospodarska poslopja, ki teže neda-Ječ vstran posebej ob dovozni cesti na grad ter istotako v dobrem stanju. K posestvu je spadal svoj Čas kompleks nepremičnin v izmeri 781 oralov 800 kvadratnih sežnjev. Del teh nepremičnin pa so dosedanji nešteti predlastnikJ raziprodali tako, da spada dandanes k posestvu samo~še okrog 110 oralov vrtov, vinogradov, njiv, travnikov, pašnikov in gozdov. Vse te kulturne vrste se nahajajo v izbornem stanju ter je nijih boniteta izvrstna, posebno kar se »tiče grajšimskih vin. Med predlastniki od leta 1129. do 1913. Si-tamo med drugima imena rodbin: Ruckers-purcik, Li:ndek, Stubenberg, Friderik, Eiber-ibach, Graben, Trautmansdorff, Herbeirstiein, Fchrottenbach, Stadl, Wurmbrand in od leta 1913. sedanji lastnik grof Chorinsky, ki se Je stalno odselil 24. decembra 1926. Da se pokrijejo ogromni dolgovi, katere je zapustil radiniji lastnik, so se vršile v letu 1929. velike »odne in prostovoljne dražbe raznih nepremičnin. Ker tudi ta Izkupiček ni zadostoval za kritje dolgov vseh upnikov, bodo bre.z dvoma v kratkem času prodana tudi vsa posestva, katera upravlja sedaj eksekuffivna prisilna uprava na predlog hipotekarnih Upnikov. Z ozirorn na obsežna gospodarska poslopja ti se dalo girajščimsko posestvo urediti tudi kot plodonosna ekonomija, zlasti, ker se doseže vsako leto iz vinogradnik dohodkov lep Jn znaten čisti dotiček, ali pa kot kak zdrav-itveni zavod. gi sorodnikov toliko opomogel, da je utegnil pozneje, ko je nastala Jugoslavija, sodelovati na pariški konferenci in pri koroškem plebiscitu, kjer je bil podpredsednik jugoslovenske komisije. Zal je bila to zadaja usluga, ki ijo je mogel izkazati ljubljeni domovini Stopil je v pokoj in se posvetil zasebnemu študiju, ■zraven pa je bi! vnet prijatelj narave. Njegove moči so kljub temu pešale in naposled opešale. Usojeno mu je bilo, da sklene svoje bogato življenje v bolnici. Vsi, ki so poznali plemenito dušo pokojnika, ohranijo dr. Iva Šublja v častnem spominu. Albin Lihtenekar — 50 letnik Minoli teden je praznoval v Kuli v Vojvodini ondotni poštni upravitelj g. Albin Lihtenekar svojo petdesetletnico. G. Lihtenekar, rojak iz Ljubnega v Savinjski dolini, se je od mladih dfaških let vneto uveljavljal v narodnem pokretu, v službi pa si je pridobil kvalifikacijo odličnega uradnika. Služboval je začetkoma v nemških krajih, pozneje*v Savinjski do Rili. od prevrata sem 8 Jet t BrefScaK, od-kfler ga je pregnala partizanska krflrvfca datefl doli v Vojvodino. Lihtenekar i« met »oko§-skldetevec ter Je bil pred vojno t Brad ar* čah naijvzornejši blagajnik taroošnjaga Sokola. Bil je tudi od nekdaj jugoslovenski nacionalist, radi česar je bil med vojno hudi preganjan. Slavljenca naše fskrene čestftkel Miss N, Cook je Američanka fn prireja koncert« po Zedinjenih državah ki Kanadi. Na vsakem koncertu poje tudi slovenske, hrvatske