številka 51 torek, 23. decembra 1997 160 tolarjev Drage bralke in bralci! Prvo ponovoletno številko Našega časa bo mo izdali 8. januarja. Uredništvo PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru L v Starem Velenju! I tel.: 063/851-704 I in I STROPNIK IGOR s.p. I tel.: 063/854-626 § mobitel: 0609 629-086 FIMEX tm w L^in Canon FUJITSU EPSON Microsoft RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN PROGRAMSKA OPREMA FIMEX d.o.o.. Trg mladosti 6, Velenje, Tel.: 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME (podhod PUS - nasproti LB Velenje) Rudarska 6a, tel.: 06 3/8 6 2 - 72 0, Fax: 0 6 3/8 62-7 7 0 nama ara^cna T C L t F 0 M I 0 6 3 ) t J I-i I 0 ZAVAROVALNICA MARIBOR C Ena sama je Mama, ) 0 imemiemmemič^ 0 1 1 1 I i i i i i 1 1 1 i ! i § i i Z današnjo številko smo sklenili letošnje leto. jali, da je lep. To je nam je veliko pomenilo. A mi Enainpetdeset smo jih izdali in tolikokrat je tudi Naš vemo: mora biti še boljši, zanimivejši, vsebinsko bo-čas bogatil Vaše četrtke, spoštovane bralke in bralci, gatejši. Prazniki, ki so pred nami, so nam v minulih dneh Ste kdaj pomislili, koliko let že Naš čas, njegovi dobro zmotili naš delovni ritem. Da ste dobili tednik predhodniki, prihajajo med vasi? Prvega januarja, v roke danes, v torek, smo morali zbrati gradivo že leta 1953, so natisnili prvo številko. 1. januarja 1998 do včeraj. Pa nam to ni bilo težko, saj pravimo, da mo- bo torej že 45-letnica našega in Vašega tednika, ki je ramo biti novinarji v akciji v petek ali svetek, v sla- gotovo tudi eden najstarejši kronistov v bem ali lepem vremenu. Dolini. Prihodnje leto bo minilo tudi Naše redakcijsko delo smo v letu, ki se bo kma- ** 25 let, odkar je tednik dobil seda-lu odvrtelo, povsem posodobili. Brez račun- a ^Jfl^ nje ime - Naš čas. alnikov sedaj ne bi znali več "hoditi." VC^^ Želimo vam vesele božič-Jezni smo le na njihovega hrošča, V no-novoletne praznike in dan kadar se nam prikrade med samostojnosti, v prihajajočem letu čh To , s * VeSS^ P* mhan k0Š Zdravja- če b010'b0 tudi smo pr- H^P^V®^ veliko osebnega zadovoljstva. ^ v j g Še dve želji imamo v uredništvu: da bi tudi v za ^mJM^ začeli ti- nas jubilejnem letu ob četrtkih prijateljevali z Našim IbOS^O^ Skati tudi v bar- časom; in če še niste, postanite tudi Vi naš redni bra-iMjSjjf* vah. Mnogi ste nam, ko 'ec, naročnik. smo se srečevali na ulici, de- Odgovorni urednik Stane Vovk 1 1 i 1 1 8 i 8 i 1 i i 1 i S 1 0|IMiL ^liMEUSMEMSI^ 0 ISSN 0350-5561 Vsem občankam In občanom čestitamo za dan samostojnosti Republike Slovenije ter želimo prijetno božično in novoletno praznovanje MESTNA OBČINA VELENJE Vljudno vabljeni na svečanost v počasitev dneva samostojnosti, v petek, 26. decembra, ob 18. uri v orgelsko dvorano Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. V programu bodo sodelovali kvartet pozavn, orgle (Tomaž Sevšek), pevski recital Gordane Hleb ob klavirski spremljavi mag. Nikolaja Žličarja. Na slovesnosti bomo predstavili Almanah 98. Mestna občina Velenje \wwmm > j J j J 18.00> Obiska dedka JJflrdza J I - . J J J t > J j _>" jr J > -T J V-J ' * DmithIiha clrinAi nrl ctnro^n In \J -j " Z ansamblbm Francija Zemcta » 9770350556014 Z^kjj 2 NAŠ VAS DOGODKI 23. decembra 1997 _ Veselo popoldne v Domu za varstvo odraslih ••••••••••••••••••••••••••a* Lepa pesem in dedek Mraz Božično-novoletni čas je čas veselja in pričakovanja. Prav za vse ljudi. In je čas, ko se pogosteje kot sicer družimo s prijatelji in znanci. Eno takih prijetnih popoldnevov so v sredo pripravili tudi varovancem velenjskega Doma za varstvo odraslih. Zbranim v jedilnici so najprej zapeli pevci iz Konovega, ki so z ubranim petjem poskrbeli za prijetno vzdušje. Potem so se objeli in zapeli še skupaj z dedkom Mrazom. Ta jih je tudi skromno obdaril. Varovanci so bili veseli, da jih je na prireditvi obiskal župan Srečko Meh s sodelavci, saj je bilo to tudi za njih drugačno popoldne. Polno pozornosti, ki jim jo sicer vsak dan s toplino izžarevajo tudi delavci njihovega Doma. ■ bš «. Po propadu Samove plemenske zveze sredi 7. stoletja, se je plemenska skupnost Karantancev, na čelu s prvim poimensko znanim karantanskim knezom Borutom, odločila za radikalen politično - verski preobrat. Svojo kneževino je Borut formalnopravno podvrgel frankovski oziroma bavarski nadoblasti in odprl pot krščanski veri. Notranjo samostojnost so s svojimi knezi na čelu Karantanci obdržali vse do okrog leta 820, ko je bila Karantanija popolnoma vključena v frankovsko državo. Od začetka 9. do konca 20. stoletja je torej hrepenenje po samostojni državi med Slovenci tlelo, živelo in nekega dne postalo tudi resničnost. 21. novembra leta 1990 je slovenska skupščina sprejela zakon o plebiscitu in 23. decembra leta 1990 je v Sloveniji potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije. Vprašanje na plebiscitnem lističu seje glasilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev, za samostojno Slovenijo pa je glasovalo 88,2 % vseh volilcev. Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni na zasedanju slovenske skupščine 26. decembra leta 1990, po zakonu pa naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23. decembra leta 1990, je slovenska skupščina 25. junija leta 1991 sprejela osamosvojitvene dokumente, s katerimi je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Temeljni osamosvojitveni akt je bila Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. 26. december se zato v Sloveniji praznuje kot dan samostojnosti, 25. junij pa kot dan državnosti. ■ DK Občinski svet Luče Izredna seja preložena Lučki občinski svetniki bi se morali na izredni seji sestati prav tako v četrtek, vendar so sejo preložili na ponedeljek zvečer. Obravnavati bi morali rebalans občinskega proračuna in ustanovitev Javnega zavoda osnovna šola Luče, h kateremu bi priključili vrtec in ga tako izločili iz Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje. Vmes so predlaganemu dnevnemu redu dodali še nekaj točk, sejo spremenili v redno in jo torej opravili v ponedeljek. mjp S seje sveta občine Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki, 18. decembra - Še zadnjič v tem letu so se v mali dvorani kulturnega doma sešli na sejo člani sveta občine Šmartno ob Paki. Program je dober Te besede je predsedujoči Bojan Kladnik, kasneje so ga v razpravi podprli še nekateri drugi svetniki, namenil obravnavi osnutka dolgoročnega programa naložb v oskrbni sistem vodovoda ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda za zaslednjih 15 do 20 let na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Z njim pa naj bi odpravili lokalne in zagotovili nove vire kakovostne pitne vode in s tem nemoteno oskrbo vsem občanom. Konkretno naj bi v občini Šmartno ob Paki uredili oskrbo s pitno vodo še v vaških skupnostih Slatine, Rečica ter v Malem Vrhu. Za enoten sistem javnega omrežja, za kar si prizadevajo, pa bo potrebno urediti povezavo vodovodnega sistema Velenje -Šoštanj s sistemom Šmartno ob Paki. Omenjeni program predvideva tudi izgradnjo kolektorja in čistilne naprave za občino, česar so se na področju spodnjega toka reke Pake že lotili. Svetnik Rudi Ježovnik je ob tem poudaril, da bi morali biti ob naložbah zapisani roki začetka uresničevanja. Zanimalo pa gaje še, kak& bo z denarjem: bo ta šel v skupno mavho iz vseh treh občin, ali bodo te same za ta namen porabile zbran denar. Svetnik Franc Podgoršek pa je menil, da bi morali pred začekom kakšrnihkoli del, zlasti pri čistilni napravi in kolektorju, predvideti potrebe oziroma občinske in druge podobne programe med sabo povezati. 20 SIT na m3 porabljene vode Tako kot prejšnji osnutek odloka so soglasno sprejeli tudi osnutek odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda. Ob redni ceni naj bi občani za te namene plačevali še po 20 SIT na m3 porabljene vode za vlaganja v vodooskrbo ter prav toliko za izgradnjo kanalizacijskih objektov in čistilnih naprav. Ta prispevek bodo uvedli 1. januarja leta 1999, veljal pa naj bi za obdobje 10 let. Več pozornosti porabnikom Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Ta je za 7,1% manjši kot so načrtovali, kar pomeni, da bodo namesto 192.739.00 SIT imeli na voljo za načrtovane potrebe 179.024.000 tolarjev. Nižje od predvidevanj so postavke dohodnina, finančna izravnava in sredstva za zagotovljeno porabo, ki jo zagotavlja država. Pri financiranju tako imenovanih drugih proračunskih nalog beležijo največji izpad pri nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča. Zaradi nižjih prihodkov bodo temu primerni tudi odhodki. Najvišje zmanjšanje glede na plan (11,6%) so predvideli na področju stanovanjskega gospodarstva. Glede na to, da so se pri obravnavi rebalansa pogo- Pa potegnimo črto Ko smo že vsi mislili, da lahko dokončno potegnemo črto pod letošnje leto, smo vendarle še dočakali neprijetnost. Po tem, ko je bila vlada deležna že toliko kritik in protestov zaradi načrtovanih varčevalnih ukrepov, je zdaj še dovolila skok nekaterih cen. Res je sicer, da se bodo elektrika, moka in mleko podražili prihodnje leto, pa saj smo že na pragu tega novega leta. Tako nam je malo zagrenila pričakovanje novega leta. In morda bodo zato ob pomoči luči ostale ugasnjene malo dalj časa kot običajno. Morda pa vlada s podražitvijo elektrike ne želi doseči le tega, da bi ljudje globlje segali v žep, ampak tudi, da bi bili z elektriko bolj varčni. Še vedno naj bi namreč za nas veljalo, da smo pri porabi elektrike zelo razsipni. Najbolj naj bi to veljalo za naše gospodarstvo, ki za izdelavo različnih izdelkov porabi veliko več energije kot drugod v Evropi. Prav podatki zadnjih mesecev pa tudi kažejo močan skok porabe električne energije. Pa je tako podražitev neke vrste "bič božji". Vlada pa je s to zadnjo sejo tudi dokazala, da ima res težko delo. Res -saj so člani vlade dobili predse kar dobrih oseb kilogramov različnega materiala. Morda pa je to dokaz, da pri nas ne znamo varčevati tudi z drugačne vrste energije. Saj bi se stvari gotovo dale pripraviti tudi krajše. Morda bi bilo potem še bolj razumljivo. Dokončne črte še tudi nismo mogli potegniti pri mednarodnih odnosih. Še vedno nas bega hrvaška poteza, ko so Slovence črtali kot narodno manjšino. Toda ob tem nekateri pravijo, da izgon dobršnega števila hrvaških delavcev iz izolske ladjedelnice ni nikakršen povračilni ukrep. Kot ni protihrvaški ukrep to, da smo začeli vendarle navezovati stike z novo Jugoslavijo. Naši gospodarstveniki so bili sicer že pred politiki in so že navezali poslovne stike, toda za njihovo okrepitev je vendarle treba vse to politično obarvati. Tak je pač red. Še zdaleč tudi niso potegnili črte pod dogajanja na sodiščih. Pred dnevi so postregli s prav šokantnimi podatki o tem, koliko nerešenih primerov imajo na slovenskih sodiščih. Pri tem pa poudarili, da jih je kar desetina takih, ki so bila "zagrešena" v medijih. Ne vem, ali to pomeni, da so novinarji res tako žaljivo kritični, ali pa so ljudje, o katerih pišejo, preobčutljivi. Nekateri menijo, da bi bilo lepo, če bi lahko tudi v sodstvu stvari rešili podobno kot v zdravstvu. Da bi uvedli še zasebna sodišča in kdor bi želel zadevo hitro rešiti, bi pač šel k zasebnemu sodniku. A kaj, ko stvari niso tako preproste. In medtem, ko pri nas v občini še vedno iščemo naj osebnost letošnjega leta, ga je eden od slovenskih dnevnikov že izbral. In to je isti človek, za katerega je tudi pri nedavnih predsedniških volitvah glasovalo največ Slovencev. In isti, ki je v Velenju tako uspešno skočil čez kožo in v knapovski stan. Z raznimi no- voletnimi sprejemi tudi po občinah delajo črte pod letošnje leto. Ocene, ki jih napišejo kot razliko med uspešnostjo in neuspešnostjo, so različne. V Velenju pravijo, da so bili uspešni, da so postorili večino, kar so si zastavili, lahko pa bi še več. Ampak tisto, kar so zapisali kot minus, so si drugi zapisali kot uspeh. Življenje je pač močno različno. Včasih tudi tako, da ga razumeš, če ga moreš, kot radi rečemo. Je pa tudi res, da je bolje, da zapišemo pod črto malo slabši rezultat, kot da bi nas kdo prečrtal. V tem letu se nam je to enkrat zgodilo; ko je šlo za Nato. Pri Evropski zvezi pa so nas menda dokončno podčrtali in uvrstili na seznam čakajočih pred priprtimi vrati. Je pa res, da od tega pridruževanja Evropi nekaj že imamo. Zaradi nižjih carin se bodo "spet" pocenili avtomobili iz zahodnoevropskih držav. Le da se zna zgoditi, da kupci te pocenitve niti ne bodo občutili, ampak si bodo z njo omastili brke drugi. Prevelike pocenitve avtomobilov bi namreč lahko bile nevarne. Že tako pravijo, da preveč segamo po avtomobilih. Izračunali so, da smo letos Slovenci za nakup osebnih avtomobilov porabili kar milijardo. Ampak ne tolarjev, temveč nemških mark. Toda, če bi bili avtomobili cenejši, bi jih porabili manj. Pa še lažje bi jih kupovali, zato morda še več in tako bi se po cestah vozili z varnejšo pločevino. Zdaj pa se zaradi dotrajanih vozil zgodi veliko nesreč, tudi takih, kjer moramo pod kakšnega voznika ali sopotnika potegniti črto. M 00 varjali o izvršenih dejstvih, so svetniki Rudi Ježovnik, Franc Drofelnik in Franc Korber menili, da bo v prihodnje potrebno več pozornosti nameniti porabnikom proračunskih sredstev. Cene programov v vrtcu višje "le" za 10% Predloga o povišanju cen programov vrtca od 1. janaurja prihodnje leta dalje šmarški svetniki niso potrdili. In to ne glede na obrazložitev ravnateljice VVZ Šoštanj Vesne Žerjav, da je za normalno delovanje v vrtcih predlagana 18% podražitev (za 9 urni program) oziroma 33% (za 4 do 6 urni program) nujna. Sprejeli so njen drugi predlog, ki predvideva 10% povišanju cen za najmanj 3 mesece. Aprila prihodnje leto bodo najbrž obravnavali zahtevo VVZ Šoštanj po novem povišanju. Ob tem so svetniki izrazili bojazen, da bo ob takšni rasti cen vrtci prazni, stroški vzdrževanja pa nič manjši. Šmarški svetniki so poleg zapisanega sprejeli še predlog o začanem financiranju proračuna za prihodnje leto po dvanajstinah, imenovali Janeza Dvornika za pooblaščeno ose-bo pri zastopanju glede urejanja zadev Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, k informaciji o razlogih in smislu ustanovitve Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline pa so poleg soglasja zapisali še ugotovitev, da so župani 8 občin omenjene regije pri nadaljevanju teh začrtanih aktivnosti premalo odločni. MtP Želimo vom prijetno božično praznovanje, lep dan samostojnosti, prihajajoče leto 1998 pa naj bo bogato s srečo, zdravjem in zadovoljstvom. Občinski svet in župan občine MISUNJA 23. decembra 1997 AKTUALNO KAK VAS 3 Svet Šoštanja je na četrkovi seji znova spregovoril o meji Kar je za Šoštanjčane »betonski spomenik« je za Velenjčane »znak dobrodošlice« Svetniki občine Šoštanj so se v četrtek, 18. decembra, zbrali na zadnji seji v tem letu. Začeli so s komunalo. Soglašajo z začetkom postopka za ustanovitev medobčinske direkcije gospodarskih javnih služb, ki naj bi bila skupna za vse tri občine, njen glavni namen pa skrb za učinkovitejše investiranje in enakomernejši reginalni razvoj na področju komunalne infrastrukture. Imeli pa so pri sprejemanju osnutka nekaj pomislekov, češ, se ne bodo s tem zadeve podvajale (Milan Kopušar, LDS), koliko se bo to denarno poznalo na položnicah občanov (Boris Gomboc, SLS), dobro bi bilo, če bi sedež kakšne direkcije bil v Šoštanju (Peter Radoja, SDS) in ne nazadnje, kdo pa bo tisti, ki bi na tem področju kdaj kaj »prerezal«, v smislu, toliko priznamo, več pa ne (Rudi Satler, DeSus). Podprli so tudi osnutek dologoročnega programa naložb v oskrbni sistem vodovoda ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter prispevek za investicijska vlaganja v te objekte. Tudi z ustanovitjivo Sveta občin Savinjske in Šaleške doline so soglašali. Kje so meje? »Jaz sem napisal, on (mislil je na župana Mestne občine Velenje Srečka Meha) pa me je okrcal,« je rekel predsednik sveta občine Šoštanj Anton Skornšek (SKD), ko je napovedal točko -dosedanje aktivnosti v zvezi z mejami med občinama Velenje in Šoštanj. Že na prejšnji seji so se hudovali zaradi odločitve Mestne občine Velenje, kije postavila, kot pravijo, na njihovo zemljišče »betonski spomenik.« Tega v Velenju imenujejo znak dobrodošlice tistim, ki vstopajo na območje Mestne občine. Po tisti seji so Šoštanjčani tudi sami, s pismom naslovljenim na državni zbor Republike Slovenije, podprli prizadevanja njihovega župana dr. Bogdana Meniha, po pričetku postopka za spremembo območja občine Šoštanj tako, da se naselje Preloge, ki je zdaj v Mestni občini Velenje, priključi občini Šoštanj. In kaj ima pri tem Srečko Meh? Dopis, ki jim ga je poslal kot odgovor na sklep, ki so ga v Šoštanju posredovali tudi njemu. Meh pravi, da ne gre za mejno znamenje, ampak za dobrodošlico tistim, ki vstopajo na območje Mestne občine Velenje, da je svet občine Šoštanj napačno informiran, ker je meja med občinama natanko določena že tri leta, da pa to, da je župan Šoštanja vložil zahtevek po spremembi, ki je povsem legalen, še ne pomeni, da sedanja meja ni veljavna. Zagotovil je, da njihov namen ni razburjati občane Šoštanja, še manj pa si lastiti zemljo druge zakonito ustanovljene občine. Srečko Meh svoj dopis zaključi: »Poraja se mi vprašanje, kateremu namenu služi ustvarjanje napetosti. Morda posamezniki mislijo, da se odgovorni v občinah na področju bivše občine Velenje preveč razumemo? Kar zadeva mene, mi lahko verjamete, da bom zagovarjal in storil vse, kar mi dopuščajo zakonite motnosti za ohranjanje meja, takšnih, kot so bile določene. Vendar bom vse storil tudi za to, da bodo tudi v naprej odnosi med našimi občinami dobri.« V Šoštanju pa bodo aktivnosti za spremembo meje peljali naprej, so v četrtek še enkrat potrdili. Več za nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč Od 1. januarja prihodnje leto bo nadomestilo višje za 8,9 odstotka. Tako bodo pridobili približno 9 milijonov tolarjev več, skupni prihodek v letu 1998 iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa bo znašal približno 107 milijonov tolarjev. Vrtcem »spodrsnilo« Ni pa šla tako elegantno skozi podražitev vrtcev. Predlagano je bilo, da bi vrtce v Šoštanju s 1. januarjem podražili med 18 in 33 odstotki, odvisno od programa v katerega je otrok vključen. Svetniki so sprejeli le 10 odstotno podražitev, ki bo veljala od I. januaija do 1. aprila prihodnjega leta, ko naj predlagatelji, tako so rekli, pridejo pred svet z novim predlogom. Milena Krstič - Planine SPOSTOVANE VARCEVALKE IN VARČEVALCI, CENJENI POSLOVNI PARTNERJI Za nami in pred nami je čas. Uspehi in rezultati preteklega leta, kot plod obojestranskega zaupanja in medsebojnega sodelovanja banke ter njenih varčevalcev in poslovnih partnerjev nas obvezujejo, da tudi v prihajajočem letu nadaljujemo z negovanjem teh vrednot. Te nam zagotavljajo uspešno prilagajanje novim razmeram in potrebam, na tako zgrajenih temeljih bomo z delom in znanjem lahko kos tudi najbolj zahtevnim nalogam. Želimo si, da nas na poti novih izzivov spremljate tudi vi. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1998 VAM ŽELI banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje bančna skupina Nove Ljubljanske banke 107,8 MHz FM 8 STEREO ROS Videokonferenca upravnega odbora SŠGZ Sestanek na daljavo O novi ponudbi Esotecha -videokonferenčnih sistemih, smo že pisali, tokrat pa smo si vse skupaj lahko ogledali v živo. Direktorica Zofija Kukovič je namreč povabila upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, da opravi sestanek na daljavo. V prostorih Esotecha so se zbrali člani upravnega odbora, na drugi strani videokonferenčnega sistema pa sta bila podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Valter Drozg in vodja pravne službe te zbornice Miha Potočnik. Med sabo so se pogovarjali povsem enako kot, da bi bila gosta med njimi, saj soju lahko tudi videli. Tema pogovora so bile aktualne teme na Ekonomsko socialnem svetu, ki se je sestal naslednjega dne. Uskladili so nekatere pobude Pogovor na daljavo je uspel in mnenja, še posebej pa so se podrobno seznanili z značilnostmi Zakona o delovnih razmerjih in predlogi sprememb Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ter usmeritvami velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje. ■ (mz) v #tjctna Šoštanj Želimo vam prijetno božično praznovanje in čestitamo za dan samostojnosti. Veliko lepih trenutkov in sreče naj vam prinese novo leto 1998. Občinski svet in župan občine Šoštanj Občinski svet Ljubno Proračunski primankljaj Na zadnji seji v letošnjem letu so se ljubenski občinski svetniki sestali v četrtek. Za »ogrevanje« so sprejeli odlok o priznanjih občine Ljubno, ki ob častnem občanu predvideva tudi zlato, srebrno, bronasto in spominsko priznanje ter denarno nagrado. Za tem so potrdili delitveno bilanco bivše skupne občine Mozirje, vsem petim občinam pa sedaj ostaja le še delitev premoženja Javnega podjetja Komunala Mozirje, uradno tudi že bivšega. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje in imenovali člane inventurne komisije, pogovorili pa so se tudi o možnem sofinanciranju telefonskih priključkov za naročnike v oddaljenih področjih. Prccej razgreta je bila razprava o rebalansu letošnjega občinskega proračuna, saj so zabeležili primankljaj v prihodkih, ker niso prejeli vseh načrtovanih in obljubljenih sredstev. Predvideni proračun v znesku 179 milijonov dokončno znaša manj, torej 172 milijonov tolarjev, razliko pa so pokrili z ostankom proračunskih sredstev iz leta 1996. Ničesar ne vidimo priti, a vemo in čutimo vsi, nekaj od nas odhaja in drago nam sega v dlani. ČESTITAMO ZA DAN SAMOSTOJNOSTI Želimo vam vesele božične praznike in veliko osebne sreče v novem letu 1998. občina šmartno ob paki l®J) 4 NAŠ VAS TAJNICE, SREČANJE 23. decembra 1997 Alenka Podgoršek ni prava županova tajnica 885 -017 prvič, morebiti drugič, včasih še tretjič in: "Občina Šmartno ob Paki, prosim," se zasliši glas na drugi strani telefonske žice, ali: "O, dober dan. Ja, županje (ali pa ga ni) trenutno tukaj. Kaj pa bi bilo?," slišiš, če potrkaš na vrata občinske uprave v Šmartnem ob Paki. Največkrat je to glas Alenke Podgoršek. Ko smo z njo razpravljali o tajnici in županu, je povedala, daje občina tudi glede tega specifična. Po sistematizaciji je sama sekretarka občinskega sveta, opravlja pa tudi druge naloge, med njimi županova naročila. "Nisem prava županova tajnica. Moj položaj je drugačen kot deklet v Šoštanju in v Velenju. Tako pač zato, ker naš župan ne opravlja te dolžnosti poklicno, ampak nepoklicno. Njegova desna roka sva pravzaprav kar oba preostala delavca v občinski upravi: tajnik občine in jaz. Deliva si delo. Sama bolj prevzamem pravno-upravne zadeve in aktivnosti, ki so povezane z občinskim svetom, Janko bolj gospodarske. Nič nima proti, če mi kdo poreče, da sem deklica skoraj za vse, ker je to res. Ampak, kljub temu kave ne kuham in podobnih strežnih poslov ne opravljam. Za to nam priskočijo na pomoč v bližnjem bifeju, "je povedala. Za takšne posle pravzaprav tudi nima časa. Dovolj je drugega dela. Ljudje velikokrat iščejo župana tudi za najmanjše probleme in pogosto ima občutek, da so kot bi bili na avtobusni postaji. Ljudje si podajajo kljuko, ker iščejo odgovor za svoje gospodarsko, socialno vprašanje ali hočejo vedeti samo to, na koga naj se za zadeve obrnejo v Velenju. Da bi stali v vrsti in čakali na župana? Tega menda v šmarški občinski upravi ni. Če se le da, občanu uredijo srečanje z županom takoj, sicer mu povedo, da ga bodo dobili takrat in takrat doma ali pa, če iz pogovora oceni, da lahko, mu z nasvetom pomaga sama in ga napoti na ustrezen naslov. Alenka pravi, da so ji pri opravljanju posla v pomoč izkušnje in poznanstva iz preklih let, ko je bila vodja kadrovske službe v bivši občini Velenje. Pa župan to ceni? Kakor kdaj, največkrat - vsaj misli tako - že. "Naš župan ni nervozen tip. Je bolj mirne narave in to se pri delu pozna. Zelo preprost človek je, dobrodušen, mislim, da tudi med ljud- mi dokaj priljubljen. Težko bi rekla, da je zamerljiv ali trmast. Vztrajen pa. Če drugje ne, pri uporabi besedice vsih, namesto vseh in to kljub nenehnemu opozarjanju. To bi bile bolj njegove posebnosti" Kakšne pa so takrat, ko vstane z levo nogo? "Tega res ne ve, ker še nisem občutila, da bi kdaj vstal z levo nogo. Do obeh delavcev je korekten. Smo kar prijeten kolektiv za današnje čase." Sami superlativi, nič švrkanja, kakšnih drugačnih zanimivosti, povezanih z županom? "Ja to, da ima rojstni dan 1.aprila, praznujemo ga decembra. Sicer nič posebnega. Nekaj pri njem vendarle pogrešam. Nikoli ne zna reči ne." Vsak dan je v prostorih občinske uprave nekako od pol de- Alenka Podgoršek: "Ne, nisem prava županova tajnica. Vem pa, da je pravi pregovor: ustvarjati, to pomeni dvakrat živeti." vetih do enih, dveh popoldne, doma pa je dosegljiv, kadar je pač doma." Če kdaj ni vse kot bi moralo biti, se - po besedah sogovornice - z zadevo sprijazni ali pa komentira: "To bi pa mogli čimprej... " Kaj več o županu, njegovih navadah in razvadah, če jih seveda ima, najbrž od nje ne bi izvedeli, kot smo. Ali pa bi si vsi nadaljnji odgovori na naša vprašanja sledili v podobnem stilu. Slednjega zagotovo menja, kadar si v prostem času privošči izlet v hribe, tudi v gledališče jo tu in tam zanese - pač nostalgija za časi, ko je na odrskih deskah nastopila tudi sama. Njeno in raoževo veselje je njun vinograd v Malem Vrhu, v zadnjem času pa še novi konjiček -tek na smučeh. ■ tp Marinka Remic iz občine Nazarje »Tajnica« bi moral biti moški! Tako je, malo za šalo in malo zares, dejala Marinka Remic - samostojna, strokovna, delavna, pa še tajnica župana in občinskega tajnika povrh. Prve tri besede so seveda izpeljanke imena njenega delovnega mesta, da pa opravlja prave tajniške posle za oba moška na eni in drugi strani pisarne, je v majhnih občinah samo po sebi umevno. Opravlja vse posle za župana, pravzaprav skoraj vse. »Rokovnik in urnik vodi sam,« pravi Marinka, ki sicer za župana Ivana Purnata ne najde slabe besede; neuradno in še manj uradno takšne besede na njen račun tudi župan še ni izrekel. In zakaj bi bilo bolje, če bi bil »tajnica« moški? »V naši in zagotovo tudi v ostalih manjših občinah hodijo ljudje k županu za čisto vsako malenkost, kije in največkrat ni v njegovi pristojnosti. Saj jih župan rad sprejme, če je v svoji pisarni in če ni zaseden, ko pa morajo čakati, so nekateri tečni, tudi zlovoljni, svojo neučakanost, živčnost in jezo pa znajo stresati nad »ubogo« tajnico. Zanimivo, ko zagledajo župana ali tajnika občine, utihnejo in so naenkrat mirni in prijazni. Je že bil primer, ko se morala »zaprositi« za moško pomoč. Kakorkoli že, z, ljudmi je lepo, pa včasih težko delati,« pravi Marinka Remic. Zaveda se občutljivosti svojega delovnega mesta, zaveda se, da mora biti pripravljena na kritike in pohvale, na lepe in slabe besede; upravičene in velikokrat čisto neupravičene", slednje izrečene največkrat na nepravem mestu, in to je marsikomu težko dopovedati. »Res, razgibano je to delovno mesto in rada ga opravljam, to ni delo na tekočem traku natančno osem ur,« pravi Marinka. »Sopa občaniSeveda malo »čudni,« velikokrat se sami postavljajo v dvojno vlogo. Ko občinski hodimo okrog njih, denimo zaradi izgradnje kanalizacije ali telefona, vsi v celoti poznajo svoje pravice, ko pa rabijo kakšno uslugo na občini so vljudni in prijazni, pa če gre samo za malenkost kot je fotokopiranje. Jasno pa je, da to bolj velja za manjši del naših krajanov.« Moja dva moška sta super... Kaj pa »njena« moška, ki jo »obvladujeta« z ene in druge strani, vmes je namreč prostor za občane in druge stranke? »Moja dva moška sta super. Kadar me ni, sama postrežeta goste ali sebe, tudi sama napišeta kaj nujnega in postorita še kaj. Trije smo majhen kolektiv, dejansko vsi vse delamo in ob tem se menda ja moramo razumeti,« pravi »tajnica« Marinka. 1 Ja, kaj pa župan, čisto posa^df? »Župan? Slabe besede zanj že ne najdem, saj je ne morem. Seveda ni župan s polnim delovnim časom, oglasi pa se redno vsako jutro trt vedno je dosegljiv, če je treba. Najlepše pa je, da je vedno dobre volje. Če slučajno menezjutraj »najde« slabe volje ali nerazpoloženo, me hitro in brez odlašanja potolaži in z dobro voljo delam naprej. Ja, razjeziti se v redkih primerih tudi zna, ampdk nad mano se še ni,« v. zadovoljstvom ugotavlja Marinka sRemic. In kdor pozna Marinke^ tajnika Jožeta fin župana Ivana, ji bo gotovo pritrdil. m jp 1 ^ ^ ^ Klepet z Velenjčanom Miletom Trampušem Je strojnik z napako? Mož s čepico na glavi, umirjenega, počasnega in preudarnega koraka nam je sedel nasproti. Snel je čepico, se dvakrat pogladil po glavi in čakal na naše vprašanje. »Mile TVampuš iz Velenja. Kaj bi lahko povedali o sebi?« Odgovor na zastavljeno trapasto vprašanje je začel z nasmeškom: »Pred približno pol leta so me to vprašali ustvarjalci glasila Špric. Kasneje sem izvedel, da sem strojnik z napako. Zakaj? Utemeljevali so svojo ugotovitev z dejstvom, da sem po poklicu strojni tehnik, ki ima rad še mnogo drugih stvari.« je pojasnil. Bliža se šestdesetim in za svojo življenjsko pot trdi, daje bila kar pestra. Dokaj dobro se spominja prvih let po letu 1945, razvoja Velenja, povratka iz Ljubljane nazaj v Velenje, nato pa družina, otroci, služba... »Skratka, kar veliko je bilo vsega zame kot optimista, ne optimista od nog do glave, ampak optimista z nekaterimi žalostnimi ugotovitvami. Nisem veseljak, kar menijo nekateri. Sem pa večkrat dobre volje, mogoče doma premalokrat.« Kakšen bi bil vrstni red njegovih generalnih nazivov: mož, oče, profesor, dedi, pisec učbenikov, folklorist, bi se težko opredelil. Skoraj nemogoče. Trenutno je profesor fizike na Srednji strojni šoli Šolskega centra Velenje, pred 10 leti je bil delavec v Gorenju in najbrž bi takrat o tem razmišljal drugače kot danes. Sam se uvršča med ljudi, ki delajo v nekem okolju, ki glede na svoje zmožnosti radi počnejo marsikaj. Družina mu sicer veliko pomeni, a je nikoli ni postavljal na prvo mesto. Pravzaprav niti ne želi primerjati enega z drugim, ker so merila za kaj takega zelo različna ali pa jih ni. »Brez ničesar od omenjenega ne bi mogel živeti bo še najboljši odgovor na vaše vprašanje.« Kaj od omenjenega počne najraje? Najraje nič, rad pa marsikaj. Pri tem loči službo, družino in prosti čas. Kar precej stvari uvršča med relativne, za skoraj vsako vprašanje ima svoje vprašanje, kot na primer: »Kajpočnete v prostem času?« Miletov odgovor: »Kaj je za vas prosti čas? Zame je to čas, ko lahko delam kar hočem. To pa je vse, razen pouka. Vse opravljam z veseljem. Pri foklori v Velenju sodelujem od leta 1971 dalje, prej pa sem 10 let plesal pri Maroltovcih. Zelo rad muzi-ciram, še bližje mi je narava. To so stvari, ki me osrečujejo.« Kaj pa pisanje učbenikov? Mile pravi, da je spisal učbenik o harmoniki bolj po ukazu kot v veselje, čeprav je v sebi nosil željo napisati ga. Je posledica neke dejavnosti, pisanja pa se je lotil tudi zato, ker je takšen učbenik potreboval tudi sam pri poučevanju diatonične harmonike v velenjski glasbeni šoli. Trenutno prenaša svoje znanje in izkušnje na štiri mlade frajtonarje. Se je zapisal folklori po naključju? V začetku je bila to ljubezen na prvi pogled. Vendar ne zaradi kakšne plesalke, ki bi mu bila tako všeč (vsaj zaupal nam ni tega). Videl je namreč nastop Maroltovcev in se takoj odločil. Ples je danes sicer zanj že preteklost, je pa žato toliko bolj »ogret« za igranje na instrumente, s katerimi spremljajo Kolednike na nastopih. Po njegovem mnenju ve okolica o njem toliko, kot to sam dopušča. Nič presenetljivega in ne vem kako zanimivega. To, da bo prihodnje leto 30 let - v naveznicah - poročen z Nevo, meni, se ne Mile Trampuš: »Po pogovoru me čaka kosilo pri mami, nato 4 ure rednega pouka, poučevanje na glasbeni šoli, za tem pa priprave na zame najzahtevnejši dan v tednu - četrtek.« gre hvaliti, čeprav ni zanemarljiv podatek o pripadnosti neki skupnosti. Danes živita z ženo sama, obe hčeri sta zapustili toplo domače gnezdo in odšli v Ljubljano. Ena z jasnimi cilji, druga se še lovi, kaj bi počela. Starejša se pripravlja na študij klinične kemija, mlajša diplomo s področja krajinske arhitekture. Kmalu bo postal v drugo dedek. »Pravijo, da sem bil strog oče. Vprašanje, kaj je za koga strogost. Sam menim, da si lahko le enkrat v življenju oče in zato tako. Če okolica o meni kaj ve, potem zagotov ne ve tega, da me zanimajo problemi mladih in njihov odnos do dela. Sprašujem se, kako to spremeniti. To me hkrati tudi skrbi. » Je Mile izbirčen? »Odvisno za kaj gre. Vprašati bi morali Ženo. Če mislite pri tem na hrano, potem vam povem, da nisem. Priznam pa, da imam nekatere jedi rajši kot druge. Za mojo prehrano skrbi mama, kar je obema v veselje. Izbirčen? Ja, pri ljudski glasbi sem pa res.« Zanimivditi iz svojega življenja bolj označuje z jtesedico avantiue, neobičajni dogodki, v povezani z gostovapjigfoklorne tu. bi zagotovo spremenil m jtcatete stvari. Če bi imel možn&t, bi kombiniral študij strojništva in medicine. Zanimala ga je in ga sl bilogija oziroma narava. Tretje zani zanimiv o področje je glasba. Pa ;e nekaj hi spremenil? Več kot se je bi se ukvarjaj«? otroki. Tblaži se z mislijo, da do takšnega zaključka najtifž prihajajo prepozno mnogi starši in ne le on. tp 23. decembra 1997 TAJNICE, SREČANJE MAS i:AS 5 ^jggji IIIMIIHIII !|| I i »II.« " dober pek Najbrž jih ni veliko med nami, ki jim ttie bi prijaJ vonj iz pekarne. Sploh, če je to zjutraj, ko človek Biti (s praznim želodcem) v službo. Sline se pocedijo same oa sebe. Takrat ponavadi peki že zaključujejo svoj delovnik. Pridni so ponoči, da lab&o pravočasno zadovoljijo potrebe in zahteve po sveži, okusni in kaj vem kakšni štuci še. Tone Založnik, pek v velenjski Presti pravi, dfršotfudje kar zahtevni. "Pri nas ljudje bolj poznajo črni, polbeli in beli kruh, novitete sprejemajo zelo počasi. O, spoznajo pa se na kakovost. Dokaj hitro pogruntajo, kateri kruh je boljši." Kaj vpliva na dober hlebec kruha? Tone pravi, da dobra moko, ravno prav ostalih dodatkov, dober pek, ki pripravi dobro testo in peč. Danes so jim sicer v veliko pomoč najrazličnejši stroji, vendar ročne obdelave testa, ki postaja spet zanimiva, ne morejo nadomestiti. "Testo je živa stvar in če nimaš resničnega veselja do tega dela, če se zadeve ne lotiš s pravo "andohtjo ", je vse zaman. Moraš imeti občutek zja to, pustiti v vsakem hlebčku, kosu pekovskega peciva nekaj sebe. Dobrega peka ne izučijo v še ne vem kakšni šoli, dobrega peka izoblikuje praksa oziroma izkušnje." Sam je priučen pek. Pred odhodom v Maribor je sanjal, da bo policaj. Obiskoval je že tovrstno šolo, a je zaradi težav z očmi nato sedel v klopi rudarske šole. Tu se je srečal z drugimi težavami- Mama ga je kot dobra kuharica spodbujala, da bi ji sledil. Ne, kuhar pa ni hotel biti. Danes je v svojem poklicu zadovoljen. Izpolnil je njegova pričakovanja. Zato tudi v službo ne hodi samo zaradi denarja, ampak to resnično rad počne. Meni, daje imel je imel srečo, ker so ga pri spoznavanju tega zahtevnega, napornega, a lepega pcrap v pekarni v Starem H M Velenju prea 13 leti "vzeli v roke" dobri aigstri, |n da ima sedaj dobra šefa, ki strmita za napredovanjem, za seznanje i novostmi. "Tudi mi moramo s časom, tehnologijo naprej. Ni težko obstati, ali celo nazadovati, je pa težje biti še bo(jši, kot $?no." , Tone Založnik: "Dober pek je tisti, ki svoje delo opravlja z veseljem. Tisti, ki mu ni vseeno, ali je kruh preveč ali premalo pečen in podobno." Tone pravi, da se mladi za poklic peka ne odločajo zato, ker dela ne jemljejo takšnega kot je. Hitro izgubijo voljo. Bolj jih zanima Milojka Plamberger je tajnica šoštanjskega župana Majda Koren je tajnica velenjskega župana Pričesko ji ureja svakin ja, ki pa ne računa »Tajništvo župana, prosim ... Tajništvo župana, prosim ...«. Vsake toliko časa je pogovor zmotil telefon in vsake toliko časa je v zvonenje posegla Majda Koren, tajnica župana Mestne občine Velenje Srečka Meha. Prve tri besede so bile vedno iste in pogled pri vseh klicih usmerjen v dve isti točki: v šopek svežega, še neodprtega teloha na njeni mizi, ki ga je nabrala sredi decembra v Kožlu in v šopek teloha, ki ga je ujelo oko slikarja, njegov čopič nežno prelil v akvarel in ga uokvirjenega ob kdo ve kateri priložnosti obesil na steno. Dvomim, da seje svojih dveh pogledov sploh zavedla, uhajala pa sta tja. Teloh je njen cvet, njena otroka, študent Rolando, ki se domov iz Maribora vrača ob koncih tedna - takrat pri nas peremo in likamo - in dijakinja Melita, ki potuje vsak dan v Celje in nazaj, pa njeno življenje. Odkar ji je bolezen še mladega vzela moža, jima je Majda oče in mama. Zupani pa služba. Tajnica je bila Dragu Šuleku in Pankracu Semečniku in je Srečku Mehu. »Sami prijetni župani.« Kaj pa naj bi rekla drugega? »Veliko vem, a nič ne vem.« Take so prave tajnice in taka je Majda. Vsako jutro v službi že pred pol sedmo. Poštimana. Tajnica si tega, da pride na delo neurejena, ne more privoščiti nikoli. Kako pa bi bilo, ko bi v strganih nogavicah, nezlikani bluzi, z mastnimi lasmi in v pošvedranih čevljih sprejemala športnike, politike, predsednike, občane? Je res, NJjjj da tajnice ogromno denarja porabijo za friz- ja erja? »V mojem primeru ne, ker mi pričesko ureja svakinja Mira, ta pa ne računa.« Prvi je v službi varnostnik, druga je ona, vsi iz njene službe pa pred sedmo zagotovo zbrani. Velikokrat pride, če je treba, tudi popoldne in velikokrat se njena služba raztegne krepko čez petnajsto. Župan pride okoli osmih, a malo po sedmi običajno pokliče. Njegov delavnik pa se zaključi... Ne pije veliko kave, če jo, je grenka in ekspreso, raje ima pravi čaj. Majda ga »pogleda in že, ko stopi čez vrata ve, kakšne vol-ije je. »Ni velikokrat slabe, a tudi župan je človek, tu in tam si takšno razpoloženje lahko privošči, ne? Ce je siten, ga pustim pri miru, pa je.« Majda svoje slabe volje ne pokaže. Naučila se jo je skriti. Da pa zna župan tudi glas povzdigniti vprašanjem. Pa ne nad njo. Nad njo ga še ni nikoli. »Ko pa kdo naloge za katero se dogovorijo ne opravi, potem ... Sicer je pa izjemno pozoren do svojih sodelavcev. Pozoren je tudi do vseh, ki ga obiščejo. Pa prihajajo različni ljudje in z različnimi težavami, pogosto tudi takimi, ki se župana ne dotikajo. Enkrat samkrat v teh letih so mu živci popustili tudi nad obiskom. Ampak ta obisk Majda Koren. Nekoč jo je nekdo, kije hotel na vsako silo k županu tisti trenutek, ko sije to namislil, ona pa mu ni pustila, vprašal: a veste, da sem jaz že enega ubil? »Aja?«, sem rekla. Ampak k županu tistikrat vseeno ni šel. Prišel je, ko sta našla prost termin. je priznala šele, ko smo silili in silili vanjo s tem je bil res nesramen, žaljiv, poln izsiljevanj, človek si ni dal dopovedati prav ničesar. Tistikrat je bil župan na tem, da ga lastnoročno odstrani iz pisarne. No, šel je potem sam. Zupan premore neverjetno veliko energije. Veliko jo mora imeti tudi tisti, ki hoče Jelatf z njim. Od kod se mu jemlje? To pa ne vern.« Majda jo nftsffa pri plav^ju in v savni, utr-branj® -"neskončno rada'bere - ohran-s spanjem. »M boljšega uspavalnega sredstva kot je televizija,« pravi, ko ji otroka kdaj pa kdaj rešita, »šaj ti ttfsi gledala, ti si spala.« Lastnost, ki jo pri Srečku Meh« najbolj ceni, ampakffs p&Jfralj, PS^IlSlHlBStMd jih pri njem cenrpljicLte ta, da ima zelo rad otroke. »Ko je bila hči bolna, je rekel, mi je vseeno, če tu ne bo nikogar, vi pojdite domov k otroku in to takoj« f|-;--; % Če Majda že na pogled opazi županovo slabo voljo pomoli, daje v prednosti. Tisti drugi, ki tega občutki nimajo, ki niso naredili tistega, kar bi morali, ki so površno opravili delo, ki jim je bilo zaupano, tiste pa mora na hudo uro pred šefom kot alarm zbosti njegov: »Dosti imam vsega.« K sreči, pravi Majda, pa je to redko. ■ Milena Krstič - Planine fotografija: S Vovk denar. Dobrega peka pa zanima, kako je spekel hleb kruha. Ni mu vseeno, ali je preveč, premalo zapečen, če se drobi ali ostane lepo v kosu, če je premalo ali preveč slan in podobno. "Vnaši pekarni se vsi trudimo čim bolj ugoditi našim strankam. Glede na količine, kijih spečemo na dan, bi lahko rekel, da so zadovoljne." Peka kruha je le ena dejavnost v pekarstvu, druga je peka peciva. In prav pri tem, natančneje pri peki potice, človek lahko kaj hitro loči dobrega in slabega peka. Topla moka in mrzla voda, približno enaka temperatura moke in fnadeva - tu ljudje, po Tonetovem prepričanju, najpogosteje pogrešijo. 'Sam od vsega najraje pečem potice. Orehova ni pretežak zalogaj, najzahtevnejša je skutina potica, ki jo pečemo po starem babicinem receptu. In prav v teh predprazničnih dneh bo tega največ. Dišalo bo po domovih, pri nas v pekarni še bolj." Vsak mojster svoje hvali. Tudi Tone je prepričan, da so njihovi hlebi in pekovsko pecivo najboljši med najboljšimi. Iz radovednosti ali zato, da preveri, če je kje morebiti naredil napako, poskusi tu in tam izdelke drugih pekov. "Ne da bi se hvalil, za zdaj sem še največkrat ostal kar pri utečenih stvareh". Najbrž je Tonetova žena zelo zadovoljna, ker ima pri hiši peka, ki zna družino, goste presenetiti z dobrim kruhom ali pecivom? Ne, pri Založnikovih ni povsem tako. Tonetova žena je namreč slaščičarka, ki pa si tako kot on, za tovrstna opravila doma bolj poredko vzame časa. In kdo bo pekel za letošnje praznike? "Nihče, ker nima nihče časa. Novemu letu bomo nazdravili doma, potico za slajši skok pa bomo prinesli kar iz pekarne. Ve se, iz katere,"je povedal ob koncu pogovora Tone Založnik. mtp Dobra moka, dobra peč, Klepet s pekom Ni ga Šoštanjčana, kije ne bi poznal. Leta in leta so hodili k njej v pisarno krajevne skupnosti, kjer jih je poslušala, marsikaj slišala pod »strogo zaupno«, pomagala, če je bilo možno, odgovarjala, če je znala, z njimi klepetala kar tako, če je bil čas ... Če ga ni bilo, si ga je pa vzela. Milojka Plamberger. Zdaj, ko v mestu ni več krajevne pisarne, je pa občinska uprava, je Milojka tajnica župana občine Šoštanj dr. Bogdana Meniha. Če smo čisto odkriti, je njegova jutranja tajnica, kajti že nekaj časa zara- Milojka Plamberger je najprej rekla: »Joj, ampak naš župan ima dve tajnici. Kaj bomo pa zdaj?« Pa smo v redakciji določili, da vsaj za časopis dveh ne bo. Že zaradi sosednjega župana. di težav z očmi, dela samo štiri ure. Ko se poslovi, poste in župana preda opoldanski tajnici Poloni. Ko smo tehtali, katero predstaviti, smo se odločili za jutranjo. Priznamo, da zato, ker smo upali, da nam bo razkrila, kako je, ko župan vstane z levo nogo. To bi bila zgodba! Pa smo se ušteli. Ni priznala niti tega, da bi sploh kdaj tako vstal. V začetku, takoj po selitvi v občinsko upravo, je neposredne stike z ljudmi, ki jih je negovala leta in leta, močno pogrešala. Mnogi so najbrž pogrešali tudi njo. Zdaj, ko je že nekaj časa tam kjer je, in ko ima znova veliko opraviti z ljud- mi, je spet »stara« Milojka. Za vsakega najde prijazno besedo in nobena lepa beseda, ki jo nameni komu, ni izrečena v prazno. Zdaj je Milojka postala še selektor, ki na prvi instanci odloča o tem, kdo bo šel k županu in kdo ne. »Saj nimam pravice, da komu rečem: ne, vi pa ne boste šli naprej. Lahko pa v pogovoru že sama ocenim in obiskovalcu predlagani, kje bo lahko rešil svoj problem in ga tja tudi napotim. Zupanov čas je dragocen, tistih, ki čakajo na pogovor z njim pa tudi veliko. Kakšno stvar, za katero obiskovalec meni, da bi jo lahko rešil prav on, se da lepo urediti na drugem mestu,« pravi, Ampak, če obiskovalec vztraja pri srečanju z županom, potem seveda popusti. Milojki se vidi, da v delu, ki ga opravlja uživa. Dinamično je, pisano ji je na kozo. »Vobčinski upravi smo do župana vse pozorne,« je rekla. Kristus, smo pomislili, pa ne, da ima še več tajnic kot dve? »Ne, a v upravi smo zaposlene same ženske, moško čast rešuje župan«, je takoj pojasnila. Kako bi potem v taki družbi lahko bil slabe volje? Nemogoče, ko pa dela v mestu žensk. »Če pa je, ampak to je res redko, ga spoznaš po tem, da pride, na kratko in hitro pozdravi, zapre vrata ... Dvakrat sem morda to doživela, večkrat zagotovo ne«. Dneva ne načne tako kot njegove sodelavke, z jutranjo kavo. Kje pa! Včasih se zasliši iz njegove pisarne: »Sestra, pokličite mi prosim ...« Moč navade, ki jo jo je prenesel iz ordinacije. Se danes se tu in tam zmoti, kadar je pred njim ali pa za njim z delom prebogat dan. Takrat zna kdaj, kadar ni vse tako kot bi moralo biti reči tudi: »Madonca ženščine, spet mi niste ...«. To je najhujša kritika, ki jo župan izreče, pa še to le tedaj, kadar je res nujna. Ker tudi ženske kdaj kaj pozabijo. Kaj več se o županu od Milojke ni dalo izvleči. Če bi bila pripravljena za javnost razkrivati in odkrivati vse razvade, navade in običaje, ki jih nosi v sebi in s seboj župan, kakšna tajnica bi pa bila? Zna pa županova jutranja tajnica svoj prosti čas koristno rabiti. Koristno? »Ja, to je v družbi mojih dveh vnukov, štiriletnega Gregorja in devetmesečnega Timoteja. To sta moja dva srčka in z njima sem vedno, M utegnggg,« k9|Mena Krstič - Planine : ms vas e INTERVJU 23. decembra 1997 /|\ /j\ O/ \l/ vi/ ■ V7S •—• - - • - - • - - • - - • > /J\ ✓7w,w,> r -A- -A- -A- -A—A- -A- - •—— •—• Pogovor z direktorjem Ere, d.d., Velenje Gvidom Omladičem » Naša prihodnost so predvsem tuja tržišča« Tako trdi Gvido Omladič, specialist menedžmenta, direktor podjetja Era d.d. iz Velenja. Ob tem poudarja, da so se tega zavedli že z razpadom jugoslovanskega trga. Razmeram na domačem, kjer je konkurenca vse večja, kupna moč potrošnikov vse manjša, pa se prav tako poskušajo prilagajati na najrazličnejše načine. Kako uspešni so bili pri tem letos, kakšni so načrti in pričakovanja za prihodnje leto? Na naša vprašanja je Gvido Omladič odgovoril takole: Kaj je na poslovanje Ere v tem letu še posebej vplivalo. Morda kateri dogodek? Gvido Omladič: »Glede na to, da je dejavnost Era d.d. zelo raznolika, je na poslovanje vplivalo več dejavnikov. Na maloprodajnem področju je imel gotovo precejšen vpliv novo zgrajeni prodajni center v Radljah ob Dravi. Na splošno pa sam proces privatizacije, mimogrede-letos smo se sešli na prvi skupščini delničarjev - in razvoj nekaterih novih programov, s katerimi smo presegli občinske meje ter se z njimi utrdili v širšem slovenskem prostoru.« Razmerje med trgovsko in drugimi dejavnostmi se je tudi v tem okolju v zadnjih dveh letih precej spremenilo. Ocenjujejo, da se je delež trgovine povečal za približno 60%. Kako to občutite vi? . Gvido Omladič: »Če mislite na okolje, v katerem delujemo in živimo mi, potem menim, da se na področju širše velenjske regije delež trgovine občutno ni spremenil, povečale so se le prodajne površine. Svojo oceno gradim na dejstvu, da se kupna moč potrošnikov tega in sosednjega okolja ni povečala. Kako to občutimo mi? Povečana konkurenca je za nas vedno izziv, spodbuda. Poskušali smo jima slediti in se jima pri- lagoditi z znanimi marketinškimi prijemi.« Čeprav še ni konec leta, gotovo že poznate odgovor na vprašanje, ali ste uspeli v svojih prizadevanjih. Kako ste se organizirali oziroma na kakšen način ste to lahko dosegli? Gvido Omladič: «Occnjuje-mo, da smo bili na nekaterih področjih manj, na drugih bolj uspešni. Menim, da so najpomembnejšo vlogo pri doseženih rezultatih odigrali sodobni ustrezni marketinški prijemi, pravi pristop do naših potrošnikov, znanje in usposobljenost naši zaposlenih, na katere smo še posebej ponosni. Med dosežene največje uspehe v letu 1997 uvrščamo še zaokrožitev našega novega razširjenega prodajnega centra na severnem delu mesta Velenje.» Poleg organiziranost so k uspehom najbrž prispevala svoj delež tudi precejšnja vlaganja. Nekateri ocenjujejo, da še vedno preveč vlagate v zidove in opremo. Gvido Omladič: »Naša ocena je, da morajo biti naše trgovine sodobne, urejene, slediti potrebam časa in potrošnika, kar pomeni, da morajo imeti tudi pogoje za ponudbo najširšega izbora blaga. V tem duhu vlagamo v naše trgovine in si tako prizadevamo, da bi bile čim bolj podobne evropskim. Menimo, da lahko preživimo v bodočnosti le na takšen način. Naložbe v zidove so vidne na prvi pogled. Manj vidna pa so vlaganja v usposabljanje naših zaposlenih, ki so v zadnjem obdobju precej večja in v razvoj naše mreže, ki jo razvijamo tudi na področju širše Slovenije ter v sosednji Hrvaški.« Že dolgo, pravite, niste le občinsko podjetje, ampak ste prerasli te in tudi slovenske okvirje. Poleg trgovine z živili in neiivili predstavlja pomemben delež pri vašem poslovanju še veletrgovina Gvido Omladič: »Povečana konkurenca je za nas spodbuda. Letos smo ji poskušali slediti z znanimi marketinškimi prijemi.« Gvido Omladič: »V preteklih letih je bil naš delež poslovanja na širšem področju občine Velenje zelo visok; v zadnjem času, po razpadu jugoslovanskega trga, smo bili prisiljeni iskati trg širše. Danes že močno posegamo na živilskem in neživilskem področju ne samo na slovenski prostor, ampak tudi na zunanje trge. Precej slovenskih artiklov izvažamo preko hčerinskega podjetja Koplas. Slovenski trg je majhen, zato mi našo prihodnost vidimo - ob slovenskem - predvsem na sosednjih tržiščih.« Vseskozi poudarjate, da so pri dejavnosti, ki jo opravljate, delavci zelo pomembni. Pri vas jih spodbujate na poseben način. Gvido Omladič: »Za nas so usposobljeni in motivirani sodelavci zelo pomembni. Vsak izmed naših zaposlenih se mora preko leta izobraževati oziroma mora biti deležen vsaj ene oblike izobraževanja. Usposabljamo in izobražujemo jih na področju poznavanja blaga, ki ga prodajamo. Precej pozornosti namenjamo metodam vodenja ljudi, da znajo motivirati sodelavce, in da ti znajo prenašati ta znanja do potrošnikov. Ob tem moram poudariti, da pri Eri gradimo na pristnem odnosu s kupcem, potrošnikom, da ne želimo prodajati le blaga, ampak tudi odnose. In prav na tem področju nas še čaka precej dela.« Za konec pogovora še morda povsem na kratko o vaših načrtih in pričakovanjih za prihodnje leto. Gvido Omladič: » Za prihodnje leto imamo velike načrte. Pričakujemo, da bo naše poslovanje še boljše, kot bo letošnje, kar nam pravzaprav narekujejo naša strateška prizadevanja. Kaj želimo postoriti v letu 1998? Izboljšati predvsem kakovost poslovanja Ere na vseh ravneh, blaga in storitev, želimo povečati motivacijo in ustvarjalnost, zadovoljstvo zaposlenih in na takšen način uravnotežiti interese ter koristi novih lastnikov. Predvsem se nam zdi pomembno utrditi tržni položaj Ere na vseh tistih trgih, kjer že delujemo. Z inovativnimi marketinškimi ukrepi in razvojnimi potezami si postavljamo usmeritve za naprej, kot so razvijanje novih prodajnih točk in programov izven širšega velenjskega prostora. Prav tako si bomo prizadevali sistem finančno okrepiti ter postaviti učinkoviti sistem notranjega podjetništva in komuniciranja.« ■ tp ^vr n»• i */ ' M ---»/ ----- / ,/ ^il^il^il^icž*'-žmt.vi" vi' VI' VI' v'' v'' \i' \L' ^ v'' v'/ v'" v"' \L' v'/ v'' vl/ v'/ \»r v« K.- j ■L ""t* JI IflH - c jekte in željo, da stori še več? Ko je devetinosemdesetega leta v podjetju izjavila, da bi bila rada vodja prodaje, so tedanji vodilni moški padli dol. Ženska, žena, pa še mati povrhu!? Pa je uspela, in potem, ko so delavci zamenjali celotno vodstvo, v novi ekipi postala celo vodja profitnega centra Inženiringa; ob naslednji organizacijski spremembi je Kukovičeva postala vodja profitnega centra ESO Montaža, ki se je združil z Inženiringom, končno pa ob delitvi ESA direktorica ESO Montaža, ki se danes imenuje ESOTECH... To je bilo najtežje obdobje, treba je bilo okrepiti vodstveno ekipo, bili so zadolženi, ni bilo pravih programov in ni bilo posla. Bila je borba znotraj podjetja in na trgu... Cela štiri leta. Zdaj je ESOTECH solidno, perspektivno podjetje, daleč od nekdanjega pojmovanja, da gre samo za inštalaterje, saj se vse bolj usmerjajo v uporabo in prodajo pameti - prav v kratkem času bodo prvi v Sloveniji predstavili večtočkovni video konferenčni sistem - kar pomeni recimo, da bodo lahko sestanki potekali, brez, da bi se gospe in gospodje direktorji iz različnih mest dvignili iz svojih udobnih foteljev... Skratka, podjetje se uspešno razvija pod vodstvom Ženske, ki je že kot otrok v sebi nosila nenehno željo, da bi znala in naredila še več. Znanje, izkušnje, odločnost in hotenje združeni s sposobnostjo izkoristiti prednosti ter tudi z nekim čutom za pravilne odločitve so rodili sadove. Pa tudi žrtve. Biti moraš ves čas na voljo ljudem, nikoli slabe volje, urejen, poln energije. Ne da se vedno in ves čas uspešno opravljati dela in naloge ditrek-torice, žene, matere, gospodinje, študirati, se nenehno izpopolnjevati - ko postanejo stvari preveč neusklajene, je včasih potrebno storiti odločnejše korake. Tako je počasi šel po zlu tudi drugi zakon. S hčerkama živi v stanovanju na Foitovi ulici, v Belih Vodah, ob svoji domačiji, pa je Zofija zgradila hišico, ki ji je prijetno zatočišče, ko si želi prijetne družbe ali samote... Mala kmečka deklica Zofi, ki je staršem na ljubo pridno hodila v cerkev, si je ustvarila lastno mnenje o svetu in kasneje na skrivaj, da ne bi prizadela matere, iz prepričanja stopila v ZK. S koncem ZK je bilo konec tudi njenega članstva, le kratek čas je bila članica SDU, ki se je kasneje priključila ZLSD. Danes se s politiko ne ukvarja, saj se preveč posveča gospodarstvu. Če ni sestankov in službenih potovanj, kar se sicer zgodi bolj redko, direktorica rada zaplava, gre na aerobiko ali pa na partijo tenisa, ki ga igra že več kot petnajst let. Prosti večeri so navadno zapolnjeni s prebiranjem strokovne literature, še vedno pa se veliko druži s svojim številnim sorodstvom. Energije ji ne zmanjka nikoli, pravi, da ima dan štiriindvajset ur, in da v tem času lahko postori vse /zato tudi recimo nima hišne pomočnice/. In kakšna bo njena pot naprej? Zofija Kukovič, MBA/naziv si je pridobila na Mednarodnem centru za razvoj managementa na Brdu/ želi svoje podjetje popeljati v vrh slovenske industrije znanja; Zofija, ženska pa ima za osebno življenje zanimivo, skoraj matematično formulo:" Življenje je število dogodkov v enoti časa!", ki pa je pravzaprav čisto enostavna, čar je namreč v lepih dogodkih, ki jih soustvarjaš sam, srečo je treba nenehno iskati, skrita pa je v malenkostnih stvareh, začenja se pri hčerkah, širši družini, sodelavcih. ■ U. Hrast k i ¥ I m« 1 I I i i I i i I D 1 1 I I I I i i k i i S i S I 1 1 I 1 I I i 1 i i i i i i m IBIBlBlBIBlBIBMBMBIBffli^ 0 I I I I | 1 1 I i 1 I S 1 1 I I 1 1 § I I i I i I 1 I i I I I i i i i i i i i Risbe Gorana Horvata Njegovo iskanje večnostne konstante »V vašem kulturnem okolju morate biti ponosni, da ste s tako lepo in obsežno knjigo počastili in priznali velikega umetnika. Goran Horvat kipi od navdiha in dela, je mojster neizčrpne fantazije, kar si v današnjem suhoparnem času komaj še lahko predstavljamo. Goran obvladuje risarsko tehniko, je tudi mojster risb, ki narekujejo večjo čistost in so često začetek ustvarjanja večjih del. Te risbe so dokument njegovega razvoja in njegovega intimnega sveta, ki je zares neizčrpen. Verjemite, da sem te knjige zelo iskreno vesel, ker dokazuje resnost njegovega dela. Njegova pristna, otroško poštena in neizčrpna domišljija ga postavlja ob bok nekaterim bolj znanim in priznanim umetnikom, ali celo pred njih. Povsem me je presenetil s plastikami, ki jih vidim prvič in imajo čisto svojstven značaj, svojo predpodobo pa v njegovi risbi. Kdo ve, kaj vse bo Goran še ustvaril,« je med ostalim povedal akademik prof.dr. Emilijan Cevc na predstavitvi monografije Risbe, ki sta jo pripravila in izdala slikar Goran Horvat in Zavoda za kulturo Mozirje, omogočili pa pokrovitelji. Obsežno in bogato opremljeno knjigo so v galeriji mozirskega kulturnega doma predstavili v petek zvečer in hkrati odprli razstavo slik, risb in objektov, ki jih je Goran Horvat ustvaril v letošnjem letu in bo odprta do 9. januarja, doslej pa je Goran pripravil 80 samostojnih razstav v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji. Mnogi ugledni gostje so počastili ta pomemben kulturni dogodek, najpomembnejši seveda za umetnika samega, zelo pomemben za ožje in širše okolje, izjemno pomemben tudi za očeta Jakija. Ob novem sinovem dosežku je Jože ■F HhH ,4 1 i Akademik prof. dr. Emilijan Cevc spoznava kipe Goranovo novo iskanje. Horvat Jaki zapisal nekaj pomenljivih misli. »Ker se umetnost ne pridobi s šolanjem in ker se je Goranu vedno mudilo kot meni, je zadevo zajel s polno sapo. Umetnost deluje zares kot igra, vendar kot hudičevo resna igra,« je ena izmed njih, druga pa: »Pota mu niso posuta s cvetjem, je pa Čas tisti, ki mu prinaša sadove, zlasti Čas, ki ne priznava potrdil o umetnosti. In to je prav, ker umetnik se rodi!« »Pričujoča knjiga je gotovo rezultat dolgoletnega dela med leti 1963 in 1996 in to je pri mojih letih res dolgo obdobje, polno nenehne ustvarjalnosti. Za knjigo sem izbiral med več kot 500 risbami, kijih še imam, saj sem jih ustvaril še veliko več. Ob tem je še mene osebno presenetilo, ko je oče lani »pritresel« na svetlo moje prve risbe. Čisto iskreno sem prepričan, da je lahko sleherni likovni ustvarjalec ponosen na takšno knjigo. Jaz sem ponosen in oče Jaki tudi, saj je usodno sodeloval pri knjigi in sem mu dolžan zahvalo. Tudi in predvsem zato, ker je bil prav oče tisti, kije od moje rane mladosti verjel v mene, v mojo risbo, ki je po njegovem trdnem prepričanju osnova vsakega resnega likovnega ustvarjanja. Sicer sem imel pri knjigi glavno besedo sam, od izbora risb do oblikovanja in izbire uglednih piscev za njen uvod. Zakaj prav 361 risb? Povsem naključna številka je to, saj sem se predvsem trudil, da bi pripravil pregled moje ustvarjalnosti po posameznih letih, samo za risbe seveda,« pravi umetnik sam. Goran je sicer v svojih študentskih in službenihletih zaradi strokovnega usposabljanja veliko potoval po Evropi in velikega platna seveda ni mogel nositi s sabo, pri roki je bila risba in še sam niti slučajno ne ve koliko jih je narisal, pa že znanih in ohranjenih je ogrom-.no. Kot je ogromno njegovih večjih in velikih platen. »Samo v hiši jih imam preko 700, veliko je še diapozitivov tistih, ki so drugje. Niti sam si nisem nikoli mislil, da bom denimo ustvaril kar 300 velikih platen o Bibliji, kaj šele kdo drug. Torej je v zraku tudi barvna monografija, le vprašanje časa je, ko se bo v pravem trenutku združilo in pokrilo več pravih činiteljev, kot je bil primer pri knjigi Risbe. Res, le pravi trenutek je potreben in na gumb »tiskaj« bomo položili prst,« razlaga Goran Horvat. Umetnik pravi, daje doslej pripravil tri knjige. Prva je bila likovno opremljena diploma na strojni fakulteti, druga je bila Biblija, ki pa mu ne pomeni toliko kot Risbe, saj predstavlja le enega njegovih velikih opusov, pa še nad Cankarjevo založbo je zaradi nje krepko razočaran. Zato je monografijo Risbe pripravil sam z ožjim krogom sodelavcev, v resnično kratkem obdobju leta dni in nad njeno podobo so glasno presenečeni profesionalci s tega področja, pravi sam. »Jaz nič ne iščem, jaz kar najdem,« je menda dejal veliki Picasso, to pravi tudi Goran in zanj to velja v ravno pravi meri. V bližnji preteklosti ni prav nič iskal, a je našel kiparstvo. Zanj sicer ni čisto tuje, saj se z njim nenehno srečuje pri okvirjih, ki so tretja dimenzija njegovih slik. Kar 12 kipov je ustvaril letos in skoraj vsa so na ogled v mozirski galeriji, skupaj seveda z letošnjimi risbami in platni. »Sam si izbiram dela, če morda dela ne izbirajo mene, kdo bi vedel,« pravi in dodaja: »Jaz sem dokaz, da rišem iskreno in to je moje življenje.« m iP JBnsiEUBMBičMaa^ a, So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. O banka celje V varnem zavetju tradicije jim \ ' « ŠEMPETER 71 063/702-220 * LOČICA "ET 063/725-004 • VOJN! K U 063/773-536 * ŽALEC tT 063/715-707 ' • PARIŽLJK TET 063/720-333 • VELENJE tT 063/862-260 HOTEL ŠTORMAN VENIŠE tT 063/845-008 ^vsnti eenjemm m spoštovanim gostom idimo lepe in mirne O^oiiene praznike, r cHomm I letu pa obilo sreee, zdravja in osebnega zadovoljstva. HOl tCt, SIORMAS GOSt ttM- ŠTORMAN 23. decembra 1997 Ze desetletje vlagamo v ekološko sanacijo. Za nami so uresničeni projekti očiščenja dimnih plinov, pred nami pa ostaja še izgradnja čistilne naprave na petem, največjem bloku. Naša strokovna prizadevanja in vlaganja so intenzivno usmerjena tudi v tehnološko posodabljanje in obnavljanje naprav s ciljem podaljšati njihove življenjske dobe, vlaganje v kadre z razvojem sistema humanizacije dela in v kakovost naše dejavnosti z uvajanjem sistema ISO 9001. Vse bolj se torej približujemo našemu osnovnemu dolgoročnemu cilju: varno, zanesljivo in okolju prijazno obratovanje Termoelektrarne Šoštanj. ■1 Gostih urit*" Trg°v' ; tel- 063 fast food KLUB tel, $62 131 restavrac tel, 862 131 restavracija JEZERO M. 884493 Vila ŠIROKO tel. 881030 bistro ARKADA tet. 883 473 bistro OAZA M. 883 312 int 1800 bistro ORION 191.883828 turistična agencija tel. 895 33$, 883 789 imi ODMEVI Zgodilo se je... 23. grudna Leta 1904 "Stranke pozor!" so naslovili članek v Slovenskem narodu, kije izšel na današnji dan leta 1904: "Včeraj je policija zasačila nekega premogarskega hlapca, ko je prodajal premog v ne-plombiranih vrečah. Ker je v takih vrečah gotovo manj premoga, kakor bi ga moralao biti, bi bilo prav, da bi vsaka stranka take nevestne hlapce ovadila pristojnemu oblastvu." Ali si lahko predstavljate, da bi še danes morali kupovati premog v vrečah in z njim ogrevati vaša stanovanja. Večina ljudi v Šaleški dolini prav gotovo zelo težko, še zlasti pa tisti, ki pozimi odvijejo vse radiatorje in nato odpirajo okna, da je v stanovan- ju sploh mogoče vzdržati (zaradi vročine seveda!). Morda bi tudi take posameznike morali prijaviti "pristojnemu oblastvu" ali pa od njih zahtevati vsaj to, da plačajo vso (slabo)porabljeno toplotno energijo. Leta 1937 V Jutru so v rubriki "Pet minut dobre volje" objavili anekdoto z naslovom "Kislo zelje": "Slavni berlinski kirurg Heim je bil najbolj jezen, kadar ga je kdo za kakšno malenkost klical domov. Nekoč je moral iti k neki bolnici, ki je zatrjevala, da jo prav pogosto boli glava. Vprašala ga je, kaj misli o nekem domačem sredstvu, ki so ji ga priporočili. Stari Heim je vprašal kakšno sredstvo naj bi to bilo, in dama mu je rekla: "Svetovali so mi, naj si dam vselej, kadar me bo začela boleti glava, nekaj kislega zelja na glavo. Kaj mislite o tem?" Heim je resno pokimal in nato rekel: "Sredstvo je dobro. Zelo dobro. Toda, za božjo voljo, ne pozabite položiti na vrh pečene krvavice!"" Kdo ve, kakšna je bila reakcija "bolne dame" na to zdravnikovo priporočilo?! Na današnji dan leta 1990 je bil v Sloveniji izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnoti Slovenije. Ob 93,2 odstotni vo-lilini udeležbi je za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 odstotka slovenskih volilcev. Naša današnja številka Našega časa je hkrati tudi zadnja številka časopisa v letu 1997 zato vsem bralcem rubrike "Zgodilo se je..." želim veliko sreče, uspehov, zdravja in mini v letu 1998! ■ Damijan Kljajič Premogovnik Velenje Rudarji trdo delali do konca V Premogovniku Velenje so letos do sredine prejšnjega tedna odkopali 4 milijone ton premoga, kar bi po med letom popravljenem letnem načrtu - predvidel je odkop 4,050 milijonov ton - skoraj zadostovalo za njegovo izpolnitev. Zaradi različnih vzrokov so morali vsi zaposleni v podjetju v decembru delati dve soboti, rudarji pa kar tri. "Letošnja proizvodnja je spet nekoliko večja, kot smo bili vajeni v zadnjih letih," je dejal tehnični direktor premogovnika mag. Marjan Kolenc. "Večja je zato, ker smo se med letom s TEŠ dogovorili za nekoliko večjo količino premoga, poleg tega pa kalorična vrednost premoga precej odstopa od dogovorjene. V preteklih 11 mesecih je bila kalorična vrednost premoga samo 9671 KJ/kg, načrtovali pa smo 9800 KJ/kg." Izpolnitev letošnjega proizvodnega načrta so rudarji lovili vse od novembra, saj je v tem mesecu v jami delal samo en odkop, na drugih pa so potekale prestavitve in montaže opreme. V decembru je proizvodnja spet stekla na petih odkopih, vendar so delo v jami ovirali zastoji in težke montan-geološke razmere. Zato so spremenili tudi delovni koledar in so vsi zaposleni delali prvi dve soboti, rudarji pa še tretjo, 20. decembra. Kljub temu vodstvo premogovnika pričakuje, da bodo tudi letos izpolnili vse pogodbene obveznosti do kupcev premoga in tako 24. decembra, ko bo zadnji delovni dan, odšli na zaslužen oddih ter se posvetili le praznovanju novega leta. ■ Diana Janežič 10 NilS VAS SREČNO 23. decembra 1997 Spoštovani g. S. Lipnik Z velikim začudenejm sem prebral vaše pismo, ki je bilo objavljeno v tedniku Naš čas dne 18. novembra. Vaše pismo odseva popolno nerazumevanje zadev, o katerih pišete. Ponudbo za izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje v občino Nazarje je vložil bivši poslanec g. Maks Sušek. Na željo iniciativnega odbora in župana občine Nazaije g. Purnata, ki žal ni član Združene liste socialnih demokratov, sem podpisal pobudo in s tem omogočil prebivalkam in prebivalcem Prihove, da se sami na referendumu odločijo, kje bodo živeli. Meni osebno je namreč popolnoma vseeno. Menim, da to z zdraharstvom nima nobene zveze, je pa po vaši oceni to širjenje socializma. O tem, kam bi vi koga poslali ali odstopili, je vaša osebna zadeva, dokler to ni javen poziv, ki mi zelo znano zveni. Se še spomnite časa, ko so nas "jugofunkcionarji" pošiljali z naših domov na tuje. Temu je sledil odpor in tudi sam se bom vaši deložaciji iz Krajevne skupnosti Stara vas, ki ima odlagališče odpadkov bliže kot Škale, odločno uprl. Vam pa predlagam, da me takrat, ko so vam zadeve, ki jih sam počnem, nejasne, zavrtite mojo telefonsko številko, ali se oglasite v poslanski pisarni, kjer vam bom z veseljem odgovoril na vsako vaše vprašanje. Glede odvažanja smeti v mojo krajevno skupnost pa vam sporočam, da pri tem spornem odvažanju nisem sodeloval ne posredno in ne neposredno. Ko pa sem bil o tem neuradno obveščen, sem temu nasprotoval (odpadkom iz Savinjske doline namreč). Tudi član naveze, ki jo omenjate, nisem in ne bom sodeloval. Zaradi velikega števila obveznosti, ki jih imam in s tem posledično zelo malo prostega časa, vas vljudno naprošam, da se mi za svoje neresnične in žaljive izjave javno opravičite, kajti v nasprotnem primeru bom prisiljen postopek očiščenja "moje malenkosti" nadaljevati na sodišču. To mi ne bi bilo v veselje glede na to, da sem vas do sedaj poznal kot človeka, ki se je resnično zavzemal za reševanje ekoloških težav naše doline. Obenem vam želim še veliko plodnega dela na področju ekologije, vendar brez laži in natolcevanj, tako kot ste to zmogli vse do danes. ■ Bojan Kontič poslanec Plima Prebold - Elektra 63 : 92 (31: 48) Pravi "Rizo" Tekme lokalnih rivalovso navadno derbiji, tokrat pa je Elektra z dobro in zavzteo igro poskrbela, da je bil zmagovalec znan že od samega začetka. Najbolj zaslužen za takšno igro je bil izvrstni Rizman, ki je po dveh bolj sušnih krogih spet zaigral dobro in dosegel kar 34 točk. To je bila letošnja zadnja Elektrina tekma. Prvenstvo bodo v ligi nadaljevali 10. januarja, Elektra pa bo tedaj gostila Slivnico. Elektra: Brinovšek,12, Kovačevič, Rupreht 3, Rizman 34, Ručigaj 16, Divjak 4, Mirt 17, Maličevič3, Memič 1, Medvešek 4 ■ Tjaša Rehar V invalidskem podjetju Blues izbirali in izbrali naj delavce Dobre cenijo in nagrajujejo Kar trije so bili to letos: Manda Komljenovič, Jožica Peteržinek in Marjan Ramšak, vsi trije so dobili enako število točk in v podjetju so se odločili, da nagradijo vse tri. Izbirali so jih zaposleni sami, s posebno anketo. »Pri nas dobre delavce cenimo, jih stimuliramo in nagrajujemo, to je bistvo izbiranja naj delavca v podjetju, » pravi direktor Jože Angeli. Nagrajenci so k temu dodali, da so veseli pozornosti, posebej zato, ker so v podjetju vsi pridni. Za nagrado so prejeli vikend paket za dve osebi v hotelu Barbara v Fiesi. Plaketo, navišje priznanje podjetja zunanji instituciji ali posamezniku, ki z njimi dobro sodeluje, pa so letos podelili Tanji Zapušek, ki na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje v Velenju skrbi, da je vez med invalidskim podjetjem Blues in državo dobra. Za 30 let dela so nagradili delavko Antonijo Mravljak. K temu samo še to: v podjetju Blues so v soboto preselili prodajalno Reha (invalidski pripomočki in drugo) iz prostorov Zdravstvenega doma v pasažo Erinega Standarda, v prostornejše in prijetnejše okolje. ■ mkp Naj delavci podjetja Blues v tem letu, od leve proti desni: Jožica Peteržinek, Marjan Ramšak in Manda Komljenovič. Josip Babic - Savski Prijeten večer ob predstavitvi pete knjige Orgelska dvorana velenjske glasbene šole je bila v sredo zvečer prijetno prizorišče večera, v katerem smo prisluhnili prijetni, razumljivi, tankočutni in izpovedni poeziji Josipa Bačiča-Savskega, ki nam je predstavil že svojo peto pesniško zbirko Izpovedovanja. Skozi njegovo življenje in delo ga je sproščeno in všečno vodila Mihela Hladin. Prisluhnili pa smo tudi odličnim mladim glasbenikom, ki so dali večeru drugačnost, ganljivost, ki je segla do srca. »Lepi spomini so lepilo, ki grejejo, ko se postaramo,« je med drugim dejal pesnik. Ta večer mu bo zagotovo ostal v nepozabnem spominu, saj so mu vso svojo ljubezen in spoštovanje izkazali tudi njegovi prijatelji in bivši sodelavci iz podjetja Esotech, kjer je kot tehnični strokovnjak prebil številna ustvarjalna leta. Izpovedovanja so izšla pri založbi Pozoj, sponzorsko pa jo je podprlo podjetje Esotech. Več o njih vam bomo zaupali v eni prihodnjih številk Ubš Pesniška muza Josipa Bačiča - Savskega že dolgo zvesto spremlja. In on jo neguje... Slovenske mladinke svetovne prvakinje Vabljeni v prijetno okolje, v svet yjsbunske mode taglasbe! Katarina vodi na svetovni lestvici je dejstvo, da na tem turnirju brani točke za lansko drugo mesto. V soboto nam je Katarina Srebotnik, Velenjčanka, po telefonu med drugim povedala: "Najtežje je bilo v polfinalu proti Špankam, saj smo zmagale z veliko težavo. V vseh treh dvobojih so bili potrebni trije nizi in odločil je šele tretji -igra dvojic. S Tino Pisnik sva igro dvojic odigrali zelo dobro in se uvrstili v finale. Ne gle na razplet v finalu je bil že to izjemen uspeh. Toda proti Rusinjam smo bile znova zelo motivirane, zaigrale smo najbolje kot lahko in zmagale. Za nagrado smo dobile velik prehodni pokal. Na njem so vgravirana vsa imena držav dosedanjih zmagovalk in zdaj bo na njem tudi ime Slovenije. Jutri, v nedeljo, me čaka že novi turnir, nastop na Orange Bovvlu. Mislim, da lahko lansko drugo mesto z dobro igro in veliko motivacijo, ta pa je v meni, tudi ubranim. Upam da bom igrala tako kot najbolje znam." ■ VOS, jp Katarina Srebotnik, Tina Pisnik in Maja Matevžič so na svetovnem ekipnem prvenstvu za mladinke do 18 let v Dclrav Beachu na Floridi upravičile vlogo prvih nosilk, kar je bilo v zgodovini slovenskega tenisa. Slovenske šest-najstletnice so bile v prvem krogu proste, nato pa so po vrsti premagale Mehiko, Veliko Britanijo, v polfinalu po izjemnem dvoboju polnem preobratov še Španijo, v finalu pa so bile z 2:1 boljše od močne ekipe Rusije. Katarina Srebotnik in Tina Pisnik sta dobili posamična dvoboja, z vodstvom 2:0 odločile dvoboj v svojo korist in zagotovile zveneč naslov svetovnih prvakinj, srečanje dvojic, ki ni v ničemer več odločalo, pa sta dobili Rusinji. Šestnajstletna Katarina Srebotnik, 17 let bo dopolnilal2. marca 1998, je že z uvrstitvijo v polfina-le tega prvenstva na prvem mestu svetovne računalniške za mladinke do 18 let prehitela veliko tekmico Caro Black iz Zimbabveja in se tako močno približala letošnjemu naslovu svetovne prvakinje; Mariborčanka Tina Pisnik je na tej lestvici tretja. Vendar Katarino do blestečega uspeha loči še težka ovira. To je zadnji letošnji veliki turnir - sloviti Orange Bowl. Na tem uglednem tekmovanju je Katarina leta 1995 že zmagala v konkurenci mladink do 14 let, lani je že nastopila v kategoriji do 18 let in se prebila celo do finala, kjer pa je bila boljša starejša Španka Ana Al-cazar. Kljub temu, da je Katarina Srebotnik po ekipnem prvenstvu prevzela vodstvo na svetovni lestvici, pa je organizatorji dokaj nerazumljivo niso postavili za prvo nosilko, kije seveda najhujša tekmica Cara Black. To za Katarino pomeni težji žreb, saj se bo že v prvem krogu Katarina Srebotnik pomerila z močno Hrvatico Jeleno Kostanič, kije 12. na svetovni lestvici. Dodatna težava za Katarino v boju za naslov svetovne prvakinje sopranistka -in Dominik Krt 23. decembra 1997 SREČNO •JU *JU . •^F* VTV Podjetje za upravljanje s stanovanji d.o.o. Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 853-435, 863-502, 855-231 Fax: 063! 852-405 Voščimo vam vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto 1998! Skupaj z nami je vaš dom CEPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA, d.o.o. EFENKOVA 61, 3320 VELENJE TELEFON: 063 861-059, 862-115 TEL./FAX: 063 861-072 v v v ČIŠČENJE NA PROFESIONALEN IN OKOLJU PRIJAZEN NAČIN V našem skladiščno prodajnem salonu vam ponujamo pestro izbiro čistil BECHER, TASKI, TANA, HENKEL, čistilno tehniko, pripomočke za čiščenje, popularno sanitarno opremo ULTIMATIC itd. izposoja strojev za globinsko čiščenje tapisonov, itisonov po praznični ceni od 20.decembra do 10. januarja. specialna čistila BECHER za gospodinjstvo: • čistilo za steklokeramične štedilnike • odstranjevalec maščob • dišave • čistila za plastične, lesene, steklene, kamnite, metalne in vse ostale površine. Pokličite nas ali nas obiščite v skladiščno prodajnem salonu ČEPLAK na Goriški 46 v Velenju (v blagovnici Dolina na Gorici). llllte«*- m Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije V OBMOČNI ORGANIZACIJI ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV VELENJE smo vse lepe želje povezali v NOVOLETNO SMREČICO SOLIDARNOSTI ZSSS za operacijski aparat nebolečega posega v rodila žensk v Kliničnem centru v Ljubljani. Lepe božične praznike in dan samostojnosti. Srečno v 1998! 3 U SOLSKI CENTER VELENJE Trg mladosti 3, 3320 Velenje Tel.: 063/853-181 * Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola * Poklicna in tehniška strojna šola * Poklicna in tehniška rudarska šola * Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti * Splošna in strokovna gimnazija * Višja strokovna šola * Dijaški in študentski dom Dijaki, študenti in delavci ŠC Velenje Vam želimo prijetne praznične dni. » m \ GLASBENA SOLA FRANA KORUNA KOŽELJSKEGA VELENJE Vsem bralcem želimo v novih prostorih Glasbene šole prijetno druženje z glasbo. PRODAJA NADOMESTNI DELI mEPARSTVO AVT0MEHANIKA AVT0UCARSTV0 CITROEN ERVIS IN PRODAJA VSE NA ENEM MESTU: Zarova 7, tel/. 063/856-852 AVT0VLEKA Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo vam prijetne božične praznike in srečno vožnjo v novem letu! ACMAN ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNO-NOVOLETNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! dolina TRGOVINA d.d. VELENJE Šoštanj, Velenje, Šmartno ob Paki V tem okolju je naša prisotnost za vaše zadovoljstvo vsakodnevna. Zahvaljujemo se vsem našim strankam za obisk ter se jim priporočamo tudi v naprej. Lepe želje za Božične praznike ter sreče in zdravja v Novem letu, vam želi vaša trgovina, trgovina dolina Boutique ACMAN številka 1 Velenje. Rudarska cesta 6/a, Tel.: 862-925 Ženska modna oblačila odličnih materialov in zmernih cen št. 38 - 46 in 48 - 60 - izdelat la v Sloveniji! Vesele božične praznike in srečno noro leto lam želijo zaposleni iz podjetja Acman! 12 NAS CAS SREČNO 23. decembra 1997 KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... ga, še toliko bolje. Priporočam, toplo priporočam, da je to kakšen prisrčen kuža. Tak kot moja Luna. Janez Plesnik, novinar: »Če vam bo kdaj hudo, vas vabim, da pridite v Zgornjo Savinjsko dolino med prijazne in prijetne ljudi.« Lct-^tou^ že od rane mladosti, se je na ta način očitno spomnil svojih angleških korenin, na katere je zaradi dolgotrajnega bivanja v ZDA, verjetno že precej pozabil. Za akcijo preko interneta se je odločil, ker zaradi nastopov na turneji ne more spremljati igranja svoje najljubše ekipe. SPICE GIRLS Članice skupine Spice girls bi se v kratkem utegnile ponovno znajti na sodišču. Tokrat v vlogi obto-ženk, ki se bodo morale zagovarjati zaradi domnevne zlorabe imena "Spyce". Neka Barbara Mc-Fadden, ki živi v Californiji je namreč pred dvema letoma v samozaložbi izdala album z naslovom "Music ForSeduction". Ploščo je izdala pod imenom "Spyce" in tako po lastni trditvi prva uporabila omenjen vzdevek kot bla- KATRINA 24 letna pevka Katarina Habe, sicer absolventka psihologije, je pri založbi Corona pred kratkim izdala svoj prvi album. Izdelek z naslovom "Gorim" je nastajal eno leto v studiu BRS Akademik, v vlogi tonskega mojstra pa je nastopil Miro Bevc. Plod tega sodelovanja je dvanajst skladb, avtor večine katerih je znani slovenski glasbenik Rok Golob, ki je tudi odigral večino inštrumentov. Širi skladbe je napisala tudi Katrina sama, ki je sicer prispevala kar enajst od dvanajstih besedil. Eno, tisto za skladbo "Vse, kar se zgodi", pa je prispeval Dušan Velkaverh. Glasba na plošči je nekakšen pop s primesmi jazza, funka in soula, zelo primeren za polnitev radijskih programov, za bolj zahtevne poslušalce pa verjetno preveč dolgočasen. MICK JAGGER Ročk legenda Mick Jagger, član slovitih Rolling Stonesov, ki je pred kratkim doživel rojstvo svojega tretjega otroka s soprogo Jerryl! Hali, je preko inteneta sprožil kam-panijo, s katero želi promovirati značilen britanski šport - kriket. Jagger, sicer ljubitelj tega športa govno znamko. Meni, da ima izključno pravico do uporabe tega imena, zato je tudi vložila obtožnico proti članicam skupine Spice girls, s katero bo verjetno zahtevala precejšno odškodnino. Zanimivo je to, da je Barbara McFadden menda izjavila, da je pripravljena odstopiti od tožbe, če jo slovite spajsice vključijo v svojo skupino. V ŽIVO NA ŠTUKI Mariborski študentski prireditveni center ŠTUK je prejšnji teden predstavil CD ploščo z naslovom "V živo na ŠTUKI", na kateri so zbrani posnetki z nastopov številnih znanih bendov, ki so v ob- dobju od januarja do maja 1995 natopili v dvorani ŠTUK-a. Tako na plošči najdemo posnetke z nastopov Janija Kovačiča, Marka Breclja, Vlada Kreslina in Malih bogov, hrvaške skupine Majke in novosadske skupine Boye. Posnetki so bili obdelani na napravah za digitalno čiščenje v studiu Alien v Ljubljani in so dovolj kvalitetni. Izkupiček od prodaje plošče je namenjen Zvezi društev za cerebral-no paralizo Slovenije Sonček in Združenju za kakovost življenja Ozara. ■ MiČ Tole bi vam radi rekli... V soboto, 27.12., bodo v Mladinskem Centru v Velenju ob 21.00 uri nastopili Pridigarji, jazz core skupina iz Ormoža. Skupina obstaja od leta 1988 in ima za sabo že mnogo nastopov po Sloveniji in tujini. Njihovi glasbi lahko prisluhnemo tudi na treh CD ploščah, zadnja je izšla pred kratkim in se imenuje "Na vrat na nož". Skupina je leta 1995 na radiu MARŠ dobila nagrado za najboljšo skupino. Skupino sestavljajo Dabe (vokal, bas), Žaža (saksofon), Seba (klaviature), Balki (kitara), Karči (pozavna) ter Miha (bobni). Kot predskupina bodo nastopili Grasshoppers iz Reke, ki jo sestavljajo bivši člani skupine Zone Industriale. Velenjsko občinstvo jih dobro pozna po njihovih energičnih noise nastopih v Stiskami in v okviru Dneva mladih in kulture leta 1993. RES NULLIUS ZDRAVO JE BITI DIVJI Čeprav vas vsako jutro prebijamo z lepimi mislimi, čeprav vas vsak večer uspavamo s prijaznimi besedami in vsak četrtek seznanimo z najpomembnejšim, je ostalo še marsikaj, kar bi vam želeli reči. Boris Zakošek, direktor in glavni urednik: »Da bi vam bilo leto z nami prijetno, da bi nas imeli radi, in da bi se vam uresničilo čim več vaših lepih sanj.« Mira Zakošek, urednica Radia Velenje: »Ostanite naši še naprej. Preživite z nami tudi najdaljšo noč v letu, dobimo se na Titovem trgu.« Stane Vovk, urednik Našega časa: »Mi dogodke že spremljamo v barvah, dajte jih tudi vi! Nič in nikoli naj ne bo le črno-belo.« Milena Krstič - Planine, novinarka: »Prebujajte se dobre volje! Tiste, ki vam povzročajo težave, pa lahko vsako sredo med 8. in 8.25 prijavite po telefonu: 49 76 680.« Tatjana Podgoršek, novinarka: »Zdavi bodite, predvsem zdravi. Opustite grde razvade in vzemite si vsak dan kakšno minuto samo zase.« Bojana Špegel, novinarka: »Zavedajte se, daje moč v vas, če pa vas spremlja kaj močne- Pridigarji v MC Konec leta 1997 nas je v poplavi božično novoletnih izdaj novih kompaktnih ploščkov domačih izvajalcev eden več kot razveselil. Velenjski rock'n'roll band RES NULLIUS je namreč naredil tako dobro ploščo, dajo mirno lahko razglasimo za najboljši domači rock'n'roll izdelek letošnjega leta in enega najboljših slovenskih ročk albumov —j sploh. Paradoksalno pri tem je jo založniško hišo v sosednji državi Croatia Records. Ta album je bil posnet v angleščini, prav tako kot njihov prvenec "No One Can Like The Drummer Man", ki je leta 1993 pravzaprav utrl pot mladim rock'n'roll navdušencem. Novi album je za razliko od obeh predhodnikov narejen v slovenskem jeziku, kar pravzaprav njegovo vrednost še povečuje in hkrati odločno zanika staro oguljeno frazo, da slovenski jezik ni dober za rock-'n'roll. Album "Zdravo je biti divji" prinaša trinajst ostrih, kratkih, tipičnih r'n'r skladb, katerih skupni imenovalec je silna energija, ki pri poslušalcu globoko v drobovje potiska vse nakopičene probleme in v možganih sprošča optimizem dobrih vibracij. Oster, nekoliko hrapav vokal skoraj jeznega Zorana Benčiča, je pri tem še posebej pomemben. Izrazno moč enostavnega a brezhibno odigranega rock'n'rolla pa odločilno povečujejo tudi odlična besedila, ki se ukvarjajo s tipičnimi problemi odraščajoče generacije in varirajo od ljubezenskih tem (Želim si te krvavo, Zadnji ples...), tipično zabavnjaških (Rock'n'roll party, Ženske nikol' ne čakajo), do kritičnih, angažiranih tem iskanja smisla življenja (Rojen leta 72, Glas v meni, Neukročen). Uporništvo je še vedno eden od glavnih agregatov ustvarjalne moči skupine Res Nullius, ki je v začetku svoj navdih iskala pri legendarnih Stoogies, kasneje pa iz plošče v ploščo vse bolj dozorevala in dozorela v odlično domačo skupino, ki je tudi na skrajnem zahodu bivše juge vzpostavila ravnotežje hrvaškim Majkam in beograjskim Partibrejkersem. Plošča je izšla pri založbi Statera records. M MiČ Vstopnice 1.500 SIT! Rezervacije na tel. 862 002! Elena Jaskunova, sopran Marina Uščapovskaja, tnezzosopran Vadim Semenkov, tenor Aleksej Buzakin, bariton Vladimir Miller,/*w Anton Potočnik, orgle solisti zbora Mihail Glinka iz St. Petersburga, Rusija Mladinski center Velenje Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Mednarodni božični program 23. decembra 1997 LICIJSKA POSTAJA VELENJE Vlom v hišo V sredo, 17. decembra, med 17.30 in 18.30 je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo D.H. na Goriški cesti v Velenju. Prostore je temeljito preiskal, očitno pa ni našel željenih predmetov, tako da se je zadovoljil le z manjšo vsoto tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Požar v kurilnici V noči na sredo, 17. decembra, je prišlo do požara v kurilnici stanovanjske hiše Jožefa J. na Gomilskem. Vžgal se je električni grelec za tekoče gorivo, ki sicer ni bil nameščen na peči, bil pa je še vedno priklopljen na elektriko in dovod goriva. Ogenj je pogasil lastnik, na gorilcu in instalacijah pa je nastalo za okoli 100.000 tolarjev gmotne škode. Vlom v SIP Šempeter V noči na torek, 16. decembra, je neznanec vlomil v omaro z orodjem v podjetju SIP Šempeter. Iz omare je odtujil dve tlačni pištoli znamke Bosch in podjetju povzročil za okoli 67.000 tolarjev škode. Sodba šele prihodnje leto CELJE: Na okrožnem sodišču v Celju še niso izrekli sodbe 35-letnemu Milanu Obradoviču in 23-letni Ifeti Fikič Obradovič, ki sta obtožena kaznivih dejanj posebno hudih poškodb, zanemarjanja mladoletne osebe in grdega ravnanja z njo. Kot je znano, je bil žrtev takega ravnanja petletni Arnes, sin Ifete Fikič. Ta je zaradi hudih poškodb sredi februarja 1995 v celjski bolnišnici umrl. Obravnava proti obtoženima traja že kar nekaj časa, podrobnosti o dosedanjem poteku pa ne moremo napisati, saj je obravnava za javnost zaprta. Vendar smo zvedeli, da naj bi jo prejšnji petek sklenili in izrekli sodbo, vendar ni bilo tako. Dan poprej naj bi namreč opravili še del dokaznega postopka, vendar so zaradi bolezni enega od izvedencev morali obravnavo preložiti, s tem pa tudi izrek sodbe. Obravnava naj bi se nadaljevala prve dni januarja. Tedaj naj bi jo tudi sklenili. ■ fk Za upokojence prostovoljno zdravstveno zavarovanje ZZZS Kot dosedaj! Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije te dni poteka podaljšanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za doplačila. Ker na sede ih enot Zavoda po Sloveniji pri tem opa ajo tudi interes upokojencev, jim Zavod sporoea, da se za zavarovanje po skupinski polici ZPIZ - a glede veljavnosti prostovoljnih zavarovanj ob koncu leta 1997 nie ne spreminja. Njihovo zavarovanje se podaljšuje v naslednja leta pod pogoji veljavne police. Zaradi tega nimajo nobenih opravkov s podpisovanjem ali izpolnjevanjem kakršnihkoli obrazcev ali dokumentov, razen ee elijo prekiniti zavarovanja pri zavodu. Ob pripravah na podaljšanje zavarovanja na Zavodu niso pozabili na skupino zavarovancev zavarovanih po skupinski polici ZPIZ -a. Ta polica je bila sklenjena za neomejeno obdobje, z vsakoletnim podaljševanjem. To pomeni, da se po tej polici zavarovanje vsako leto avtomatsko podaljša in ponovno sklepanje ter podpisovanje zavarovalnih polic ni potrebno. Obstoječa izkaznica prostovoljnega zavarovanja Zavoda je tako še najprej veljavna in jo zavarovanci lahko nemoteno uporabljajo na enak naein kot do sedaj. Zavarovalni pogoji, ki izhajajo iz obstoječe skupinske police ostajajo enaki. Vsem zavarovanim preko skupinske police ZPIZ -a se zavarovanje in naein uveljavljanja zavarovanja torej ne spremeni. Tak naein urejevanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila bo določen z Aneksom k veljavni pogodbi, katerega podpisniki so Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ZPIZ in Zveza društev upokojencev, kjer bo določen tudi naein plačevanja premij vnaprej. Policist Janez Pravdič - štirinajst let zvest isti postaji Jani bi rad videi pravega lopova Biti policist štirinajst let. Ves čas na isti postaji, v Velenju. Biti policist, pa si želeti, če bi se moral še enkrat odločiti, spet biti policist? Janez Pravdič, vodja tretjega policijskega okoliša v Velenju, pravi, bi bil natanko to. »Njegov« teren je Šmartno, Konovo, Zgornji Šalek, Paka, Gorica, Bevče in Šentilj. Ne bi veliko razmišljal. Tako kot ni veliko premleval kot osmošolec v rodnih Petrovčah, ko je nekega lepega dne v razred stopil tisti, ki je učencem pred pomembno poklicno odločitvijo predstavil poklic policista. No, tistikrat so bili policisti še miličniki. Očitno je poklic predstavil tako dobro, da seje Janez v trenutku odločil: »To bi pa jaz bil.« Potem je tudi naredil vse, da je to postal. Če bo njegov, zdaj še mali šolar Jani, kdaj hotel stopati po njegovijh poteh, mu ne bo branil. Kaj bo rekla mamica Katja, je morda druga stvar. Da je Jani ponosen na svojega očka, očka pa na Janija, je jasno. Skupaj sta razrešila že marsikateri zakaj in marsikatero uganko, le tega še ne, kako rešiti fantove neprestane prošnje: »Daj, pokaži mi pravega lopova, prosim ...«. »Saj je res, da je pri tem delu vsega po malem, takih in takih stvari ter takih in drugačnih ljudi, pa vseeno. Kot vodja policijskega okoliša se srečujem s sosedskimi, družinskimi problemi, prepiri, s prometom, javnim redom in mirom, skratka z vsem. Treba je znati Janez Pravdič je sinu lahko pokazal lisice, šlo bi tudi z zaporom, ne more pa mu pokazati pravega lopova. prisluhniti in treba je biti odločen pomagati. Tudi takrat, ko se sosedje kregajo zaradi malenkosti, pa jih kot malenkost zaznavajo drugi. Njim so, če se že kregajo, to pomembne reči,« pravi. Ima pa srečo ker je na Postaji v Velenju prijeten kolektiv, kot rad reče, kjer se da delati. »S svojim položajem, ki nam ga odreja država, policisti nismo povsem zadovoljni. Za svoje redarje bolj slabo skrbi,« je mimogrede navrgel. Pa še to najbrž ne bi, če ne bi policisti prav tisti dan, ko sva se zapletla v pogovor, razmišljali, da bodo tudi oni stopili naslednji dan do vladne palače in skupaj z drugimi sindikati povedali, da tudi sami niso povsem zadovoljni z zakoni, ki jih oblast sprejema. Janez Pravdič je zdaj že Velenjčan, deset let živi tukaj, v prostem času s prijatelji meče na koš, razpravlja o tem, kako različni smo si ljudje, kako so eni strpni in drugi ne, kako se da z enemi prijetno pomenkovati, z drugimi pa gre to malo težje ... Pove jim najbrž tudi, da se od rodnih Petrovč se ne bo mogel nikoli odtrgati. Tam je zemlja, ki jo obdeluje in kamor gre velikokrat s Katjo in Janijem. Na Silvestrovo pa bo z družino najbrž tam, kjer bodo vsi - na Titovem trgu. ■ Milena Krstič - Planine SREČNO NAS CAS 13 Življenje je neizmerno dragocena reč, pravi reševalec Jože Zapušek Nataliteta pa kar pada in pada! Koliko trpljenja, upanja, pričakovanj! Koliko trenutkov, ko ostaneš brez besed, ko se zaveš, da je od - si in nisi - samo korak, ko se kljub naporom življenje ne izzide... Jože Zapušek, reševalec v reševalni postaji Zdravstvenega doma Velenje, je takih doživel nešteto. In vedno, ko se jih spomni, ko jih doživlja, ali pa, ko pridejo za njim kdaj pozneje, pridejo pa zagotovo, naleti na vprašanje, ki si ga pri sebi postavlja vedno znova, pa doslej nanj še nikdar ni našel odgovora. Življenje je neizmerno dragocena reč. Zakaj si ga potem ljudje obremenjujemo z nešteto, velikokrat namišljenimi problemi, si ga otežujemo, namesto da bi ga živeli? Razmislite. Kanček odgovora na to vprašanje, se skriva v vsakem izmed nas. »Kolikokrat se ne konča tako, kot bi si želeli. Velikokrat se pred očmi nas, reševalcev, odvija boj in hudo je, neizmerno hudo, ko zmaga konec. Nemočen si. Ostaneš brez besed. Tudi sožalje težko izrečeš,« pravi. Se pa, kdaj pa kdaj, pred njihovimi očmi in z njihovo pomočjo poraja tudi življenje. »O, tudi sam sem že to doživel. Ne sprašujte. Enkrat tik pred vhodom v porodnišnico. Rekla je: rodila bom. In tudi je. Dojenčka sem r rokah držal, ko je pritekla babica. Naše vožnje so najbolj radostne takrat, ko vozimo porodnice v bolnišnico. Na žalost pa jih vozimo vedno manj in reševalci verjamemo in tudi potrdimo lahko, da nataliteta pri nas res pada.« Na steni reševalne postaje piše - govori malo, povej veliko, opravi hitro. Rek, ki se ga Jože Zapušek drži od kar dela v reševalni postaji, osemindvajset let. Da je njihovo delo naporno in pušča posledice dokazuje to, da so redki reševalci, ki gredo od tam zdravi v penzijo. Čeprav o tistem, kar doživlja pri delu, doma ne govori, čutijo, kadar se zgodi kaj takega, kar se mu zareže v dušo. Če tudi je doma, ni dežuren in ni v službi, čuti, da bi bil nekje potreben, da ga potrebujejo. »Spomnim se nekega večera. Podrobnosti ne bom pripovedoval, ko sem se zbudil okoli 1. ure zjutraj. Zaslišal sem urgentini avto, zaznal, čutil, da vozi s polno paro in pomislil: zgodilo se je nekaj strašnega. Niso minile tri minute, ko so me poklicali - pridi pomagat.« Tistemu, ki potrebuje pomoč in tistim, ki so z njim takrat, ko nekdo od bližnjih potrebuje pomoč, so minute, ki minejo od klica pa do takrat, da je rešilno vozilo na kraju, vedno dolge kot ure. To reševalci razumejo, čeprav so včasih deležni tudi hudih kritik. »Ampak, zagotavljam vam, da od takrat, ko do nas prispe informacija, da je treba na nujno pot, pa do takrat, da odpeljemo, nikoli ne mine več kot dve, največ tri minute. Prej manj.« So pa po drugi strani neznansko veseli vseh kasnejših klicev, pisem, ki jih dobijo. Okoli novega leta je veliko voščilnic. Ljudje, ki so jim pomagali, se v takih trenutkih spomnijo nanje in jim namenijo prijazne misli. Velikokrat pride pomoč pravočasno samo zaradi njih. Na silvestrovo, v noči, ko je večina družin skupaj, se zna tokrat zgoditi, da bo Jože čakal. Na razporedu je, morda se bo uspel dogovoriti, da ga menja kolega. Vseeno pa bo pripravljen. Nikoli se ne ve ■ Milena Krstič - Planine Jože Zapušek in njegov »oldtimer«, 26 let star mercedes, kjer pa deluje vse kot urca. Brez skrbi. Jože je bil reševalec dve leti, ko so ga dobili, zdaj pa računajte ... (foto: Stane Vovk) Prijeten večer ob predstavitvi pete knjige Izpovedovanja Josipa Babica - Savskega Orgelska dvorana velenjske glasbene šole je bila v sredo zvečer prijetno prizorišče večera, v katerem smo prisluhnili prijetni, razumljivi, tankočutni in izpovedni poeziji Josipa Bačiča-Savskega, ki nam je predstavil že svojo peto pesniško zbirko Izpovedovanja. Skozi njegovo življenje in delo ga je sproščeno in všečno vodila Mihela Hladin. Prisluhnili pa smo tudi odličnim mladim glasbenikom, ki so dali večeru drugačnost, ganljivost, kije segla do srca. »Lepi spomini so lepilo, ki grejejo, ko se postaramo,« je med drugim dejal pesnik. Ta večer mu bo zagotovo ostal v nepozabnem spominu, saj so mu vso svojo ljubezen in spoštovanje izkazali tudi njegovi prijatelji in bivši sodelavci iz podjetja Esotech, kjer je kot tehnični strokovnjak prebil številna ustvarjalna leta. Izpovedovanja so izšla pri založbi Pozoj, sponzorsko pa jo je podprlo podjetje Esotech. Več o njih vam bomo zaupali v eni prihodnjih številk Pesniška muza Josipa Bačiča - Savskega že dolgo zvesto ■ bš spremlja. In on jo neguje... KAK VAS SREČNO 23. decembra 1997 Žive jaslice Dolič-Le malokdo bi verjel, da bo lanska pobuda prizadevnih članov Kulturnega društva Avgust Hribar iz Doliča, da postavijo žive jasli, naletela na tako ugoden in množičen odziv. Med lanskimi Božičnimi prazniki je bila soteska Hude Luknje in tudi sama jama skoraj premajhna za množico obiskovalcev, ki so prišli od blizu in daleč. Jaslice pa so bile narejene tako domiselno, da jim ni bilo para daleč naokoli. Podobno bo tudi za letošnji Božič in še dan po njem, saj doliški prireditelji pripravljajo podobno prireditev. Žive jaslice bodo na ogled 25. in 26. decembra od 15. do 17. ure, obakrat pa bodo poskrbeli tudi za bogat kulturni program. Nastopil bo oktet Zven iz Ljubljane ter Svit iz Velenja, pa Doliška dekleta in Paški oktet. Letošnje jaslice bo med drugim obiskal tudi mariborski škof dr. Franc Krambcrger. ■ Silvo Jaš Šmartno ob Paki Silvestrovanje na prostem Najdaljšo noč v letu bodo lahko tudi občani občine Šmartno ob Paki letos preživeli v središču občine. Tu bodo namreč člani domačega Mladinskega društva pod pokroviteljstvom občine organizirali silvestrovanje na prostem. Ob tej priložnosti bodo pripravili ognjemet, tombolo, za prijetno razpoloženje pa bodo poskrbeli člani tria Šibanc. Manjkala seveda ne bo polnočna zdravica župana Ivana Rakuna. Program bo povezoval Jože Robida. V središču občine bo živahno od 22. ure dalje. ■ tp Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Šilvestrska predstava Še vedno se lahko prijavite za ogled silvestrske predstave s šampanjcem v ljubljanski operi- Johan Strauss: CIGAN BARON. Odhod avtobusa 31. 12. ob 17.30. Za predstavo so vstopnice v parterju. Po predstavi pričakovanje novega leta v Ljubljani, nato pozna sil-vestrska večerja v Hotelu Žalec in ples ob dveh ansamblih do 5 ure zjutraj. Cena paketa 11.800 . Možnost plačila s tremi čeki. Prijave na telefon 862 002. DOM KULTURE VELENJE VULKAN (pustolovski film) Petek, 26. 12., ob 21. uri Nedelja, 28. 12., ob 18. uri Režija: Mick Jackson Vloge: Tommy Lee Jones, Anne Heche Dolžina: 103 minute Izbruhnil je vulkan. Njegovo središče je v predelu Los Angelesa. Mesto je na to nočno moro popolnoma nepripravljeno. Neskončni potok smrtonosne, ognjene lave se zahrbtno plazi skozi ulice, ki se dušijo v prometnih zastojih, popoln kaos vlada tudi pod zemljo v tunelih, ki jih je zgradil človek. Bo mesto preživelo? SAM DOMA 3 (komedija) Nedelja, 28. 12., ob 10. uri Režija: Raja Gosnell Vloga: Alex D. Linz Dolžina: 98 minut Z ameriškega obrambnega ministrstva ukradejo dragocen čip in zanj zahtevajo ogromno bogastvo. Ta tolpa razvpitih kriminalcev pa ima problem. Čip je skrila v avtomobil igračo in ga nekam založila. Igrača se znajde pri osemletnem Alexu v mali čikaški četrti. Tolpa odkrije končni cilj - Alexovo četrt in Alex postane njena prva in edina obrambna črta. Alex ima pripravljeno strategijo, pogum, norice in še sam je doma ... GEORGE IZ DŽUNGLE (komedija) Ponedeljek, 29. 12., ob 20. uri Torek, 30. 12., ob 10. uri Režija: Sam Weisman Vloga: Brendan Fraser Dolžina: 94 minul George je odraščal v džungli, kjer so ga vzgojile opice. Njegovega najboljšega prijatelja Opičjaka, ki mu je kot brat, ujamejo divji lovci. Georgu pri rešitvi pomagata še slon in tukan Tuki Tuki. Do pravega zapleta pride, ko George v džungli sreča lepo Uršulo in se takoj zaljubi vanjo. Njen zaročenec se seveda želi po hitrem postopku znebiti divjega tekmeca. George obišče civilizacijo, toda ni srečen.... Nora Komedija! KINO ŠOŠTANJ VULKAN (pustolovski film) Sobota, 27. 12., ob 21. uri SAM DOMA 3 (komedija) Nedelja, 28. 12., ob 13.30 uri GEORGE IZ DŽUNGLE (komedija) Ponedeljek, 29. 12., ob 10. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI VULKAN (pustolovski film) Sobota, 27. 12., ob 18. uri GEORGE IZ DŽUNGLE (komedija) Ponedeljek, 29. 12., ob 18. uri Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! h —Lsi—y "" J Planinsko društvo Šoštanj Na božični večer k Svetemu križu Člani Planinskega društva Šoštanj in Savinjskega meddruštvene-ga odbora bodo v četrtek, 25. decembra, organizirali že tradicionalni pohod "Na božični večer k Svetemu križu". Šesti po vrsti bo, pripravili ga bodo ob vsakem vremenu, primeren je tudi za družine, na pot pa se bodo tudi tokrat podali z baklami. Začetek pohoda bo med 16.30 in 17. uro pred gostiščem Grebenšek. Če bo vreme slabo, bo smer pohoda na relaciji Grebenšek - Savinek - Sv. križ, sicer pa Grebenšek - Kelner - Sv. križ. Pohod bodo vodili vodniki šoštanjskega planinskega dništva, za varnost pa bodo skrbeli gorski reševalci. ■ tp Nagrajenci nagradne križanke-ZKZ MOZIRJE objavljene v tedniku Naš čas, 11. decembra Pravilna rešitev gesla: VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Nagrajenci: 1. nagrado (nakup v vrednosti 6.000 SIT) prejme: Martina H0LEŠEK, Jenkova 6, 3320 Velenje 2. nagrado (nakup v vrednosti 5.000 SIT) prejme: Srečko TRIPLAT, Ul. 3. Julija 6, 3320 Velenje 3. nagrado (nakup v vrednosti 4.000 SIT) prejme: Tatjana KOREN, Aškerčeva 3,3320 Velenje Nagrade prejmete z osebno izkaznico v ZKZ MOZIRJECesta na Lepo njivo 2,3330 Mozirje, telefon: 831-521 ali 831-055. Čestitamo! GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Žalec Ljubica Kožar, stara 83 let, državljanka Hrvaške, Nespeš št. 66; Franc Žavski, star 87 let, Andraž nad Polzelo 116; Frančišek Slapnik, star 91 let, Vologa št. 4; Anton Hrusti, star 51 let, Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6. ČETRTEK, 25. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; Božična poslanica; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; Praznične čestitke; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 DJ News - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 26. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, 15.00 Aktualno, Praznične čestitke; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbena gostja - Viky; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 27. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 28. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 29. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 30. decembra: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila: 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. SREDA, 31. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; Praznične čestitke; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ČETRTEK, 1. januarja: 6.00 Dobro jutro v novem letu; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Glasba po vaših željah; 8.30 Poročila; 9.00 Vaše čestitke; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; Vaše čestitke; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 18.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 2. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Celje; Praznično dopoldne, vmes ob 7.30,8.30 in 9.30 Poročila; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Praznične čestitke; 18.30 Poročila. ■ IKOMUNALNO 1 PODJETJE IVELENJEl 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 Želite praznovati ali le uživati ob dobri hrani? Poslovna in družinska kosila, obletnice in drugi slavnostni trenutki so prava priložnost, da nas obiščete. Nudimo posebni sobi za 20 in 50 oseb. Prepustite se naši oskrbi. Po vaši želji vam bomo pripravili pojedino in natočili izbrano vino, pivo ... VSAK PETEK V PIVNICI MARTIN KRPAN ŽIVA GLASBA! Pričakujemo vas! 23. decembra 1997 OBVESCEVALEC NilS VAS 15 APARATI, STROJI PRALNI STROJ IN KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, prodam. Telefon 854-333. RADIO KASETOFON s CD Panasonic, star 3 mesece, prodam za 10.000 SIT. Telefon 063-852-684. ŠIVALNI STROJ BAGAT DANICA in manjši ČB televizor, prodam. Telefon 858-466. KUPIM mali OGLASI prodam. Telefon 881-074. POPRAVILO ELEKTRIČNIH STROJEV, elktromotorjev in rotorjev. Telefon 883-013 ali 0609-633-168. ODKUPIM DELNICE PODJETIJ GORENJE, Telekom, Žito Ljubljana, Atomske toplice in druge ter investicijskih skladov od 100-200 SIT. Telefon 063-483-970 ali 063-730-033. ŠALEŠKI OKTET VABI K SODELOVANJU NOVE PEVCE, pred vsem tenorje.Avdicija bo 7.januarja ob 19. uri v Kulturnem domu v Šoštanju. 858-466. ZAPOSLITVE ŠČEM ŽENSKO SREDNJIH LET z znanjem nemščine za delo v Avstriji - Dunaj. Telefon 853-084. ZAPOSLIMO PEKOVSKEGA MOJSTRA, z najmanj 5 let delovnih izkušenj, za nedoločen čas. Telefon 0602-42-688 od 7 do 14. ure. ŽIVALI SMUČ1160 cm, z avtomati, dobro ohranjene, kupim. Telefon 885-146. KUPIM RABLJEN 80 litrski kotel za žganjekuho. Telefon 892-194. POSESTI PARCELO V KALAH PRODAM. Telefon 702-089. PARCELO, KOMUNALNO UREJENO, RAZNO PRODAM PLATIŠČA 16 col, 2 komada s komplet osjo, prodam. Telefon 882-719. NOVE SMUČARSKE ČEVLJE Dynafit št. 37, prodam. Telefon 852-750. STANOVANJA OPREMLJENO DVOPOSTELJNO SOBO v Velenju, oddam v najem. Telefon 853-488. VOZILA FIAT ZASTAVA 750 po delih prodam, za rezervne dele. Telefon PISCANCE ZA POHANJE IN PEČENJE, težke nad 2 kg, krmljene samo z mešanico žitaric, prodajamo žive ali očiščene, na farmi Roje, pri Šempetru, vsak dan. Telefon 702-653. TELICO težko 400 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 881-846. SVINJSKO POLOVICO in kravo za zakol, prodam. Telefon 854-872. BREJO KRAVO PRODAM. Telefon 885-484. PRAŠIČE 100 do 120 kg, prodam. Telefon 702-194. TEL.: 065 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662 ZAHVALA ob smrti drage hčerke, sestre, tete in svakinje ERNE KO KO L se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njenim sodelavcem TES -Vzdrževanje, ki ste jo spoštovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, govorniku g. Janezu Zapušku za besede slovesa. Iskrena hvala ga. Klari in Metki, ki sta nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Velenje za zdravniško pomoč. Hvala pihalni godbi Šoštanj. Žalujoči: mama Pavlina in sestra Danica z družino. Tu, kjer stojim, tebe ni, tu, kjer sedim, ni tmjih oči, ni telesa, ki z mano leži, ni tvojega glasu, ki mi govori. S.Križman Je smrt in je ni. Obraz poln trpljenja v večnosti spi. Živel si za dom in družino. In v srcih naših sedaj čutimo praznino. Mija ZAHVALA Mnogo prerano smo se morali posloviti od našega dragega moža, atija, sina, brata, zeta, svaka in botrčka JOŽETA SKUTNIKA mL 30. 9.1962 - 13.12.1997 iz Ložnice 7 pri Velenju Ob tej težki in nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vsa izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala ljudem v belem Gastroenterološke klinike v Ljubljani, Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za njihovo požrtvovalno delo v času Jožijeve-ga boja s težko boleznijo. Še posebej se zahvaljujemo stomat- erapevtki g. Snežani za prijateljstvo ter ganljive besede ob slovesu, dr. Kožarju, dr. Zupančiču, dr. Golobinjeku, osebnemu zdravniku dr. Slaviču in patronažni sestri Andreji. Tople besede zahvale naj veljajo kolektivu Premogovnika Velenje, gospodu Čuježu in sindikatu Premogovnika, godbi na pihala, rudarski častni četi, pevcem in nosilcem prapaorov, Jožijevemu obratu IZOBRAŽEVANJE - PRAKTIČNI POUK, gospodu Dragu Semetu za občutene besede slovesa, direktorju g. Dragu Bizjaku in vsem njegovim sodelavcem, ki ste bili Jožijevi pravi pri- jatelji.Najtopleje se zahvaljujemo uslužbencem podjetja ELEKTRONIKA d., d., Velenje, sindikatu ELEKTRONIKE za vso izkazano pomoč, kolektivu ERA - ŽIVILA STANDARD, učencem 5 a razreda OŠ GUSTAVA ŠILIHA Velenje in razredničarki g. Flisovi, g. ravnatelju, učiteljicam podružnične OŠ ŠENTILJ ter stanovalcem Šercerjeve ceste 8-12 v Velenju. Hvala cerkvenim pevcem, ministrantom in gospodu župniku Kužniku za obiske na domu in lepo opravljen obred. Iskrena hvala KS Šentilj, govorniku g. Kolaiju, g. Kuharjevi, g. Vladu Usaiju za opravljene pogrebne storitve in vsem krajanom zaselka Ložnica. Še posebej sprejmite našo globoko zahvalo družine Sobočan, Voga, Vavkan, Hriberšek, Čas, Pirh, Bastl, Praznik, Boček in Vipotnik iz Slovenskih Konjic, ki ste nam vseskozi in tudi v najtežjih trenutkih slovesa bili v veliko pomoč in podporo. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iz srca HVALA! Žalujoči njegovi: žena Olga z Gregorjem in Barbaro, mama in oče, brat Franci z Marjeto, brat Tone z družino, tašča in tast ter ostali sorodniki. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tet. : 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 25. december - dežurni dr. Rus in dr. Urbane Petek, 26. december - dežurni dr. Kočevar in dr. Rus Sobota, 27. december in nedelja, 28. december - dežurni dr. Friškovec in dr. Rus Ponedeljek, 29. december - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Stravnik, nočni dežurni dr. Gusič in dr. Lazar Torek, 30. december - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Sreda, 31. december - dnevni dežurni dr. Slavič, dr. Lovrec-Veternik, dr. Lazar, nočni dežurni dr. Lovrec-Veternik in dr. Lazar Četrtek, 1. januar - dežurni dr. Lovrec-Veternik in dr. Lazar Petek, 2. januar - dežurni dr. Stravnik in dr. Urbane Sobota, 3. januar - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Nedeljo, 4. januar - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 25. in 26. decemer - dr. Andreja Ambrožič v zasebni dežurni zobni ambulanti, Cesta Bratov Mravljak 13, Velenje. 28. december - dr. Danica Bakulič, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. 1. in 2. januar - dr. Ivan Janežič, v zasebni dežurni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje. 3. in 4. januar - dr. Mojca Koprivc-Bujan, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Od 16. 12. 1997 do 1.1.1998 g. Franc Blatnik dr. vet. med, mobitel 0609-618-117 in od 2.1.1998 do 9.1.1998 g. Ivo Zagožen dr. vet. med. mobitel 0609-633-677. male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka 5.1., do 16. ure. Tel.: 855 450 V SPOMIN JOŽEF ZALOZNIK roj. 7.10.1931 v Mestinju, umrl 18.12.1997 Ne misli na tisto, kar zapuščaš. Vse je napisano v duši sveta in tam tudi ostane... (P. Coelho) HVALA TI! OBČINA ŠMARTNO OB PAKI Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, praznine ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat MARJAN VUZEM Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem , ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Gorenja, Težkoatletskemu klubu Rudar Velenje in gospodu duhovniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSINJEGOVI ZAHVALA Zapustil nas je KAROL KLANČNIK iz Lokovice 107 a 21.10. 1903 - 13.12.1997 Zahvaljujeva se vsem prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje in sveče ter duhovniku g. Kvartiču za opravljen obred, pevskemu zboru in Sandiju za odigrano Tišino. Hvala dr. Lazarju za pomoč pri zdravljenju. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in gospodu Usarju za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: družina Terzič in ostali. STflh ISKAŠOS _ ■čzskL. ______ Herman Arlič (na sredini), športni zanesenjak, znani Škalčan, predvsem pa zagrizen svetnik v mestnem svetu Velenja je sklenil, da bo odprl v Škalah svetniško pisarno. To zamisel so prišli pozdravit mnogi, saj imajo marsikaj povedati, le tistega, ki bi to prenesel tja, kjer se odloča, še nimajo. Med prvimi sta idejo podprla predsednik krajevne skupnosti Škale - Hra-stovec Bojan Miklavžina (levo) in predsednik krajevne skupnosti Cirkovce Jože Lemež (desno). Način financiranja svetniške pisarne še ni znan, upati pa je, da ne bo tako kot pri državnih poslancih, ki so zdaj, ko jim je država malo zategnila pasove, odkrili novo luknjo. Kaj pa delo med ljudmi, na terenu? A to naj pa zastonj po-čenejo, ali kaj! Martin Steiner, direktor NK Rudar: » Vaše vprašanje je bilo spet nekoliko nerodno postavljeno. Odgovoril bom pa vseeno. Nogometaši zdaj res malo počivajo, v upravi pa kljub vsemu trdo delamo. Oprostite, glihamo.« REZANJE ŠOŠTANJA VETO Ko sem sam pred kratkim "šnofiril" po džungli informacij na Internetu, sem odkril približno 150 spletnih strani, na katerih, se tako ali drugače omenja Šoštanj. Še posebej meje pritegnila stran, kiti ji lahko rekli kar šoštanj-ska domača stran. Izdelala sta jo Andrej Veternik - Veto in Jože Turinek. Že sama naslovnica je prijazno in pregledno urejena in na videz skopo ponudi osnovno informacijo o Šoštanju; to je njegova lega v Evropi. Poleg treh splošnih poti za brskanje, in sicer o upravni sestavi občine, zgodovini Šoštanja in o turističnih zanimivostih v okolici Šoštanja lahko obiskovalec šoštanjske strani spozna tudi zaiiimiv in v Sloveniji precej redek ljudski običaj, to je pobiranje jajc. Med osnovnimi podatki o občini Šoštanj najdemo fotografijo vseh osmih naselij. Malo večja slika letališča v Lajšah pa nas napelje na misel, da sta avtorja strani ljubitelja letenja. To izdaja tudi precej panoramskih fotografij okolice Šoštanja, ki so narejene iz ptičje perspektive. Naj omenim še to, da je na tej strani grafičen prikaz grba in zastave občine Šoštanj v natančno takšnih proporcih in barvah, kot ju določa občinski odlok. Za razliko od tistih, kijih fotokopirajo občinski funkcionarji na svoje dokumente in imajo obliko grba za avtomobilske tablice, kar je seveda kršenje občinskega odloka. (To kršenje sicer ne povzroča bogve tako velike materialne škode, kot nekatera druga nespoštovanja lastnih pravil, vseeno pa nazorno kažejo na odnos do občinskih aktov.) S prve strani se lahko odpravimo v vsako od osmih naselij naše občine. Vsa so predstavljena zelo jedrnato in imajo še eno ali dve poti naprej, daje moč tako "prisurfati" do nekaterih krajevnih znamenitosti, ki tako ali drugače označujejo naselja v naši občini. Ko se vrnemo nazaj na naslovnico, se lahko od tam odpravimo v zgodovino, Iger je nazorno predstavljena preteklost (in sedanjost) našega mesta. Žal so se morale tudi tukaj najti zaključne besede avtorjev, ki pravita: "Kljub hitremu razvoju pa Šoštanj v zadnjem času nazaduje. Zaradi odkopavanja premoga bo tu nastalo jezero. Tako starodavna bajka, da je bilo dno Šaleške doline pokrito z velikim jezerom in da je bil Pusti grad svetilnik, ponovno postaja resničnost!" Ta stavek sam po sebi ni nič novega, zaskrbljujoče je le to, da so črnoglede napovedi o slabi motiviranosti naših otrok za bivanje v svojem kraju na žalost resnične. Ker je zadeva narejena na visoki profesionalni ravni, tudi s predstavitvijo nekaterih boljših gostišč, sem bil prepričan, da je stran izdelana po naročilu občine in nekaterih gostincev, ki so si na ta način na svetovnem spletu ustvarili dobro in moderno promocijo. Nenazadnje si lahko stran ogleda in spozna (na primer Gostišče pri Vidi v Zavodnjah) več kot 90.000.000 ljudi po vsem svetu. Zato sem gospodičema poslal kaj drugega kot elektronsko pošto v trdni veri, da mi bosta odpisala dva "mlada" podjetnika ali vsaj študenta računalništva. Napaka! Ugotovil sem, da gre za dva dijaka srednje tehnične šole v Velenju, kjer jih g. Ivan Juvan očitno uspešno vzpodbuja in vodi v naslednje tisočletje. Seznanjen sem bil, daje osnova za te "internet" strani njuna raziskovalna naloga, ki sta jo naredila v okviru gibanja "Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline". Zanjo pa sta prejela drugo nagrado! A kot se s takšnimi stvarmi običajno zgodi; naloga bi obležala v predalu, če se ne bi avtorja odločila in jo na svoje stroške stiskala v dveh izvodih, od katerih nameravata enega podariti županu občine, drugega pa menda Turističnemu društvu Šoštanj. Na občini bi si seveda lahko nalogo stiskali sami, če bi se v duhu časa priklopili na svetovni "živčni sistem" (kar bi jih stalo največ deset tisočakov na mesec!), a kaj, ko imajo tam računalnike še vedno v glavnem za "pisalne stroje s televizorjem". Morebiti pa bo župan odredil, da se občinska nagrada, ki jo je letos namenil v sklad za štipendiranje naših dijakov, dodeli kot vzpodbuda Jožetu Turi-neku in Andreju Veterniku, ki ga kličejo tudi Veto. Če bi njuno opravljeno delo ocenili po povprečnem honorarju, sem prepričan, da bi le malokdo dal iz svojih rok takšen izdelek za manj kot dvesto tisoč tolarjev ... Občinski svet gotovo ne bi dal veto na takšno županovo, kot ga do sedaj ni dal še na nobeno drugo! ■Perorez Seje občine Šoštanj so vedno bolj kakovostne, tudi gradiva so vedno bolje pripravljena in tudi na zapisnike je iz seje v sejo manj pripomb. Najboljši pa bodo, je prepričan predsednik sveta Anton Skornšek, ko bo konec mandata. Vprašanje je, kaj bi na to rekel Marjan Vrtačnik - Cigler, eden najbolj zgovornih svetnikov v tem organu, če bi bil na seji in bi to slišal. Samo Kopušar - Medved iz Škal, Jože Mika-lavc - Pepi-press iz Velenja in Zalka Mi-kuž, nova moč šoštanjske KTV, so lovili in ostrili, ostrili in lovili. Kaj je bilo tako zanimivega? Nov gasilski avto! F R K A N J E Posledice Ker nekateri "rušijo" stanovanjski sklad in ga nikakor ne morejo spraviti pod streho - bo šc nekaj časa precej dru> žin ostalo brez strehe. Novi svet Se bo bolj zdaj vrtel naš ta svet, ko smo dobili nov državni svet. Povezani Velenjska občina se je končno povezala. Vsaj pro- storsko. Svoje mesto je dobil tudi mestni svet. Nekateri le hudomušno pripominjajo, da je ta "prostor" pod županom. Letala Naše nebo bodo varovala nova letala. Pravijo, da niso velika. In se bodo zato lahko obrnila na našem koščku neba. Prepametni V Gorenju ugotavljajo, da so s svojimi izdelki pred gospodinjami. Izdelali so že zelo pametne gospodinjske aparate, gospodinje pa v glavnem ne izrabljajo večine teh pomembnih novosti. Morda bo še Gorenje moral začeti pripravljati gospodinjske tečaje. Praznična Tudi Velenje že kaže precej praznično podobo. Nekateri še posebno cenijo lepo "okranc-lan" objekt hotela Paka. Saj ta okrasitev veliko obeta. Penjenje Ob vesti, da Pivovarna Laško kupuje delnice konkurenčne Pivovarne Union, se ni raz-penilo le pivo. popenili so tudi nekateri ljudje. Poeti Zadnji čas je bilo v Velenju kar nekaj predstavitev novih knjig, ki so jih napisali domači avtorji. Vse so tudi slovesno predstavili. Upajmo, da jih bodo ljudje tudi brali. Pok-pok V Velenju so tudi letos "pocukrali" akcijo Petarde, lepše je brez njih. Pokanje pa kaže, da imajo nekateri še vedno raje petarde kot bonbone. Izbirali smo Naj bralca leta 1997 Zmagovalec Ivan iz Novega Velenja! Novinarji Vašega časa so izbirali Naj bralca leta 1997. To je postal Ivan S. iz Novega Velenja. Ta laskavi naslov sije priboril, ker zelo dobro pozna razmere, ki vladajo v časopisu. Prebere vse in ne spusti ničesar, velikokrat pa kaj, kar novinarjem uide, dopolni s svojimi originalnimi in samo njemu znanimi podatki. Ima tudi najbolj izviren predlog o urejanju časopisa: desne strani rezervirane za desne, leve za leve, čisto na sredini pa bi dva lista, imeli ta srednji. S tem bi bil časopis preglednejši, saj bi lahko desni brali samo o desnih, levi samo o levih in srednjih samo o srednjih, pisma bralcev pa bi odpadla. Ker, kdo bi pa kritiziral svoje? Nagrajenca bo nagradil Vaš čas čas, b.v.o. (brez vsake odgovornosti): vsak torek ob 8.h deset minut obvezne prisotnosti na redakcijskem sestanku. Takoj za njim (samo nekaj glasov ji je zmanjkalo za naskok v vrh) je Pepa P. iz Šoštija. Ta zna, kadarkoli jo zbudite, vse pare iz Poročili so se, četudi so popolnoma pomešani med seboj, za obdobje celega leta, pravilno poročiti nazaj. Kadar porok ni, Vaš čas vrne, s čimer dokazuje svojo lojalnost. Dodaten razlog za nagrado je njen predlog, o katerem pa še tehtamo in razmišljamo: rada bi, da uvedemo rubriko: Ločili so se. Nagrado ji prispeva darilni butik Prstan zlat: en poročni prstan, če pa najde svoj par, pa proti dokazilu še drugega. Tretjo nagrado prejme Lektor G. iz Smartna v Kotu. Vsak teden obvesti uredništvo o količini in teži slovničnih napak, ki se pojavijo v njem in s tem spodbuja novinarsko srenjo, da misli na tisto, o čemer piše. Nagrado prispeva Vaš čas, s.š. (sporočaj še): vezane članke s slovničnimi napakami, letnik 1997. Povabljen na kratek klepet: Nani, strokovnjak za parkiranje ••••••••••• Tri mladosti - parkirišče najboljših znamk Odkar nekateri Velenjčani lahko kažejo nevoščljivim someščanom samo mobitele, ne pa tudi dragih avtomobilov, saj jih lahko parkirajo samo kje na obrobju, tam pa jih ne vidijo vsi, so se v Velenju odločili, da jim bodo zgradili nobel parkirna mesta. Za to bodo, kot je slišati, požagali luči vzdolž promenade na TVgu mladosti, postavili ram-pe na eni in drugi strani in sprehajališče spremnili v parkirišče. Pešci bodo svoje nove čevlje lahko kazali zadaj za Farminom, če jim bo do tega. Parkiranje na TVgu mladosti, saj bo šlo za elitno parkirišče sredi mesta, ne bo poceni. S tem bodo prisilili last- nike starih stoenk in drugih neuglednih vozil, da od svoje namere sami odstopijo. Mi smo na klepet povabili avtorja te zanimive zamisli, gospoda Nanija, strokovnjaka za parkiranje. VAŠ CAS: Od kod ideja, gospod strokovnjak? Nani: »Poglejte, vi sami veste, da se najboljše ideje porodijo v hipu in tudi pri meni se je zgodilo natanko to.« " VAŠ ČAS: V kakšnih okoliščinah? Nani: »Lejte, en dan, proti jutru, sem šel iz Kluba. Oziram se naokoli in oziram in nikakor ne morem pogruntati, kje sem prejšnje popoldne pustil avto. Pa gledam in gledam ... In kaj vidim? Promenado, popolnoma prazno in vzkliknem v novo jutro: Eureka! Našel sem!« VAŠ ČAS: Avto? Nani: »Ma kakšen avto? Rešitev.« t h tmif> -Iteai M ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 1998! j= - jambori za jadralne deske 2 - smučarske palice g> - biljard palice - športne čelade - vojaške in policijske čelade •g - neprebojni jopiči o - hidroterapevtske kadi .m - vodni tobogani ® - sanitarne kabine a- - svetlobni jaški VEPLAS, Velenjska plastika, d.o.o. Štrbenkova 1,3320 VELENJE Tel.: 063 856-611 Fax.: 063 856-643 *Desele praznike, ter lepe in srečne neoe lete 1998 vam ž elitne! VELENJE 18 KAK VAS TV SPORED 23. decembra 1997 ČETRTEK, 25. decembra SLOVENIJA 1 08.55 Božični živ žav 09.45 Jaslice, ponovitev 09.55 Evangelističansko bogoslužje, prenos iz Ljubljane 11.00 Hoganova druščina, 23/26 11.25 Dogodivščine z divjega zahoda, 4/12 11.55 Urbi et orbi - mestu in svetu, prenos iz papeževe božične poslanice iz Rima 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Novice iz sveta razvedrila 14.05 Mojzes I., ponovitev filma 15.35 Spomini na otroštvo, dokum. oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Maček Muri, muca Maca 18.00 Risanka 18.40 Kolo sreče 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Mojzes II., amer. film 21.40 Tednik 22.45 Odmevi, vreme 22.55 Šport 23.00 Koncert za klavir in orkester v B-molu 23.30 Tednik 00.30 Videoring SLOVENIJA 2 13.55 Filmski triki 14.20 Robert ne sme umreti, nemški film 15.45 Božični koncert, posnetek iz CD 17.05 Le tako naprej, Harvey Moon, 10/12 17.35 Moja družina, 4/6 18.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, 6/15 19.00 Resnična resničnost 19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, 11/12 20.00 Hrestač, balet Pariške opere 21.35 Gibljive slike 22.05 Sladko življenje, ital. film 00.50 Gibljive slike 08.30 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.30 09.25 09.30 09.40 10.00 10.10 11.15 12.45 13.15 13.35 13.40 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.35 21.35 23.05 23.10 23.15 23.20 Božična romanca, amer. film Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Gorski zdravnik, nan. Varuhi luke, nan. POP kviz Taksi, nan. Razprtije, nan. Tarzan, nan. Ugledna četrt, nad. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Brez zapor z Jonasom Obalna straža ponoči, nan. Prijatelji, nan. Taksi, nan. Drugačen božič, amer. film 24 ur, ponovitev lali 27 46 52 NAJ SPOT DNEVA; FARAONI - BOŽIČNI ZVON BOŽIČNA POSLANICA, dr. Jože Smej GRAD PUSTOLOVŠČIN, ponovitev 7. dela nadaljevanke EPP/ VABIMO K OGLEDU BOŽIČNI NAJ SPOT, glasbena oddaja KOŠČEK NEBES, drama; (A Litlle Piece of Haven, 1992] BOŽIČNI KONCERT KVARTETA SVIT POT V BETLEHEM, dokumentarni zapis TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA; FARAONI: BOŽIČNI ZVON OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/ VABIMO K OGLEDU BOŽIČNE PESMI PRAVA VERA BODI VAM LUČ; pogovor s pomožnim škofom dr. JOŽETOM SMEJEM NOVI STARŠI (Switching parents, 1993) NAJ SPOT DNEVA, FARAONI - BOŽIČNI ZVON HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 26. decembra SLOVENIJA 1 09.10 Mala in velika luna, gled. igrica 10.05 Maček Muri, muca Maca 10.40 Moja družina, 4/6 11.25 Charlie in Luise, nemški film 11.10 Obljuba, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Mojzes II., ponovitev filma 15.05 Ob Sori s Škofjeloškim oktetom 15.35 Meje, dokum. oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Žabčeve dogodivščine, risanka 18.00 Joj, boli, lutkovna igrica 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Božični koncert Big Band 21.10 National geographic - raziskovalec, 4/6 22.05 Odmevi, vreme 22.15 Šport 22.20 Newyorška vročica, 9/22 22.50 Zbogom, prijatelj, franc. film 00.40 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 09.45 Mostovi 10.15 Resnična resničnost 10.45 Sladko življenje, ital. film 13.30 Gibljive slike 14.00 Zgodbe iz školjke 14.40 Vprašanje ljubezni, franc. film 16.20 Le tako naprej, Harvey Moon, 11/12 16.55 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 6/14 17.40 Jeklene ptice, 9/16 18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.00 Okolje in mi 19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, 12/12 20.00 Prevzetnost in pristranost, 1/6 21.00 Športnik leta, amer. film 22.00 Popoln svet, amer. film 00.15 TV avtomagazin 00.45 Hollywood, 12/12 01.40 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 08.30 Drugačen božič, amer. film 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Varuhi luke, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Obalna straža ponoči, nan. 15.00 Povver ranger, nan. 15.30 Ugledna četrt, nad. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Smrtonosni mikrobi, 17. del 21.00 Milenium, nan. 22.00 Vrnitev, film 00.00 Razgali me, erotični film 01.30 24 ur (anali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- 02.00 tivno-rEftvedrilna oddaja 10.00 BOŽIČNE PESMI 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 PRAVA VERA BODI VAM 09.25 LUČ; pogovor s pomožnim 09.30 škofom dr. JOŽETOM SMEJEM 10.30 11.35 NOVI STARŠI (Svvitching 10.35 parents, 1993) 13.05 TV IZLOŽBA 13.10 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 11.05 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 OTROŠKI PROGRAM 11.30 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 13.25 20.05 OB DNEVU SAMOSTO- 13.30 JNOSTI; pogovor s 18.55 predsednikom republike 19.00 Milanom Kučanom 19.30 20.35 MOJ RODNI DOM, MOJ 19.35 RODNI KRAJ; slovenske 20.00 pesmi v sliki in besedi 20.05 21.00 MAC (1992, Zlata palma v 20.25 Cannesu) 22.55 GOST ODDAJE DOBRO 21.00 JUTRO 23.30 NAJ SPOT DNEVA 22.30 23.35 REGIONALNE NOVICE 22.35 23.40 HOROSKOP 22.40 23.45 TV IZLOŽBA 22.45 23.50 VIDEOSTRANI do 24.00 22.50 SOBOTA, 27. decembra SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.15 Sprehodi v naravo 08.30 Male sive celice, kviz 09.15 Sprehodi v naravo 09.30 30 let folklorne skupine Emona 10.10 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 6/14 11.00 Hugo, tv igrica 11.30 Tednik 12.30 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.40 Zgodbe iz praznične školjke 15.20 Cesarjeva nova oblačila, nemški film 17.00 Obzornik 17.10 Čudežni Neem, finska poljudnoznan. oddaja 18.05 Na vrtu 18.30 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tri zaljubljena srca, amer. film 21.45 Letni utrip 22.45 Poročila, vreme 23.10 Naftarji, 5/7 SLOVENIJA 2 09.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 09.55 Lienz: SP v alp. smuč. SL (Ž), 1. tek 11.15 POMP 12.25 Lienz: SP v alp. smuč. SL (Ž), 2. tek 13.15 Nova moč, amer. film 15.00 Le tako naprej, Harvey Moon, 12/12 15.25 Zlati trenutki olimpijskih iger, zimske superzvezde 16.00 Košarka NBA action 16.30 SP v alp. smuč. SL (Ž), posnetek 17.30 Verdijevo življenje, ang. dokum. film 19.30 Detektivka, 1/6 20.00 Prevzetnost in pristranost, 2/6 20.55 Marjanca 22.25 Nad Beringovim prelivom, češka dokum. oddaja 22.55 Zlata šestdeseta 23.55 V vrtincu 00.25 Sobotna noč 08.00 Pujsji dol, risana serija 08.30 Munkci, ris. serija 09.00 Zverinice, ris. serija 09.30 Vrnitev v prihodnost, ris. serija 10.00 Družinski pes, ris. serija 10.30 Mlajši bratec, nan. 11.00 Jimmy Reardon, mladin. film 12.30 Cosby, nan. 13.00 Mali filmar, nan. 13.30 Mož z vzhoda, amer. vestem 15.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. 16.30 Highlander, nan. . 17.30 POP party, glas. oddaja 18.30 Herkul, nan. 19.30 24 ur 20.00 Intervju z vampirjem, amer. film 22.15 Odpadnik, nan. 23.15 Zlomljena vez, amer. film 01.00 Playboy special 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI; pogovor s predsednikom republike MILANOM KUČANOM MOJ RODNI DOM, MOJ RODNI KRAJ; slovenske pesmi v sliki in besedi MAC (1992, Zlata palma v Cannesu); ameriški film TV IZLOŽBA' VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/ VABIMO K OGLEDU 647. VTV MAGAZIN GLASBENI GOST: VINKO COCE in NEDO KOVAČEV BOJEVNIKI (WARRI0RS, 1994), ameriški ak. film NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 645. VTV MAGAZIN VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 28. decembra SLOVENIJA 1 08.15 08.40 09.30 10.00 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 13.30 14.30 17.00 17.10 17.35 18.35 19.05 19.30 20.10 21.30 22.35 22.45 Čebelica Maja, 22/24 Živ žav Pobeg iz Jupitra, 5/13 3. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev Dogodivščine iz divjega zahoda Obzorja duha Pomagajmo si Ljudje in zemlja Poročila Ljudje in zemlja Božični koncert Big banda Superman I., amer. film Obzornik Posadka, nad. Po domače Zgodovinski parki in vrtovi Otrokom za praznike Dnevnik, vreme, šport Novoletni 3x3 Zrcalo tedna (letno) Poročila, vreme Forman: Plavolaskina ljubezen, češki film SLOVENIJA 2 08.30 V vrtincu 09.00 Na vrtu 09.25 Detektivka, 1/6 09.55 Lienz: SP v alp. smuč. SL (Ž), 1 tek 11.15 Zlata šestdeseta 12.25 Lienz: SP v alp. smuč. SL 13.15 Zlati trenutki olimpijskih iger 13.50 Poslednji mohikanec, avstralski film 14.40 Giselle, balet 16.30 Hazard s srcem, ang. film 18.00 Košarka NBA: CHICAGO- ATLANTA 19.30 Detektivka, 2/6 20.00 Prevzetnost in pristranost 20.50 Čevljarjev sin, 4/6 21.40 Slovenski magazin 22.10 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 21.40 Šport v nedeljo 23.10 Planeti, glas. oddaja 00.30 TNT • 08.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina 08.30 Pasji mornarji, risana serija 09.00 Kasper in prijatelji, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Max Glick, nan. 11.00 Brez zapor z Jonasom 12.00 Highlander, nan. 13.30 Pasje popoldne, amer. film 15.30 Ah, spomini, glas. oddaja 17.00 Meja, amer. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Ujeta v Aljaski, amer. film 21.45 Športna scena 23.00 Škorpijon, amer. kriminalka 01.00 24 ur PONOVITVE ODDAJ 08.30 GRAD PUSTOLOVŠČIN, nadaljevanka, 7/8 08.55 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.55 646. VTV MAGAZIN 10.15 ŠPORTNI TOREK 10.35 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.10 647. VTV MAGAZIN 11.30 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.05 OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI; pogovor s predsednikom republike Milanom Kučanom 12.35 MOJ RODNI DOM, MOJ RODNI KRAJ; slovenske pesmi v sliki in besedi 13.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 13.05 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.40 BOŽIČNI NAJ SPOT 14.40 BOŽIČNI KONCERT KVARTET SVIT 16.00 PRAVA VERA BODI VAM LUČ; pogovor s pomožnim škofom dr. JOŽETOM SMEJEM 17.00 NOVI STARŠI (Svvitching parents, 1993); ameriški akcijski film 18.30 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV Slovenije; ODDAJA TELEVIZIJE LOKA TV, Škofja Loka 19.00 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, nadaljevanka, 3/19 19.45 GLASBENI GOST: VINKO COCE IN NEDO KOVAČEV 20.15 HOROSKOP 20.45 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 29. decembra SLOVENIJA 1 08.55 Vrtiljak, lutkovna igrica 09.25 Krtove dogodivščine 10.15 Posadka, nad. 10.45 Plavolaskina ljubezen, češki film 12.00 Letni utrip 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.55 Novoletni 3x3 15.25 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 5/15 18.00 Po Sloveniji 18.35 Lingo, tv igrica 19.05 Otrokom za praznike 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Veliki bančni rop, amer. film 21.40 Novoletni osmi dan 22.40 Odmevi, vreme, šport 23.20 Kdo je glavni, 5/22 23.45 Prizadet, ang. film 01.30 Videoring SLOVENIJA 2 09.30 Okolje in mi 10.00 30 let folklorne skupine Emona 10.40 Raziskovalec, 4/6 11.30 Hollywood, zadnji del nan. 12.25 Obersdorf: intersport, smuč. skakalna turneja, prenos 15.00 SPvalp. smuč. (M), posnetek iz Bormia 15.30 Obzorja duha 16.00 Čevljarjev sin, 4/6 16.50 Detektiva, 2/6 17.20 Intersport smuč. skakalna turneja, posnetek 18.10 Rodbina Mogadorskih, 3/12 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Detektiva, 3/6 20.00 Prevzetnost in pristranost, 4/6 20.55 Zasebni zločini, 6/8 21.45 Sloves, 8/9 22.45 POMP 23.45 Brane Rončel izza odra 22.00 23.00 00.30 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 20.55 21.25 22.00 22.05 22.10 22.15 22.20 3 Jama zlate vrtnice, 1/8 Jama zlate vrtnice, 2/8 Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. Varuhi luke, nan. POP kviz Športni krog Športna scena Ugledna četrt, nan. Santa Barbara, nad. Poslednja meja, nan. Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Sam doma 2, amer. komedija Pod krinko, nad. Policijska akademija, amer. komedija 24 ur, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 647. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 4/19 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TELEVIZIJE TVM-K12, STUDIO MEŽICA GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 30. decembra SLOVENIJA 1 08.25 Biseri gora, lutkovna igrica 08.55 Žabčeve dogodivščine 09.50 Rodbina Mogadorskih, 3/12 10.40 Pet tednov v balonu, amer. film 11.30 Letno zrcalo 12.30 Po vrtovih in parkih, 1/4 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.55 Po domače 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Beg z Jupitra, 6/13 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Novoletna poslanica predsednika republike 20.10 V neizbrisnem spominu, dokum. oddaja 21.05 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Rabljeva pesem, 4/4 23.30 Svet poroča 00.05 Studio city 00.50 Videoring SLOVENIJA 2 11.25 Sobotna noč 13.25 Pomagajmo si 13.55 Recept za zdravo življenje 14.30 Newyorška vročica, 9/22 14.55 Novoletni osmi dan 15.55 Sloves, 8/9 16.55 Slovenski magazin 17.25 Zasebni zločini, 6/8 18.20 Najstarejša konfederacijska vdova pove vse, 3/4 19.00 Ognjene noči Chantillyja, franc. dokum. oddaja 19.30 Detektiva, 4/6 20.00 Prevzetnost in pristranost, 5/6 20.50 Kratek stik, amer. film 22.25 TNT 23.25 Yehudi Menuhin, portret 07.00 08.30 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 00.00 09.25 9.30 10.15 10.20 10.50 12.00 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.15 20.25 21.00 21.05 21.10 21.15 ■ 21.30 Jama zlate vrtnice, 3/8 Jama zlate vrtnice, 4/8 Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. Obalna straža, nan. Poslednja meja, nan. Glavni kuhar,nan. POP party, glas. oddaja Power rangers, nan. Ugledna četrt, nan. Santa Barbara, nad. Poslednja meja Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Resnične zgodbe: Zdravilj VELENJE, Kosovelova 16, tel.: 063/855-975, 864-380 CELJE, Mariborska 93, tel.: 063/411-909 VSEM OBČANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM PREDVSEM PA NAŠIM CENJENIM UPORABNIKOM TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998 Slovenije W, POSLOVNA ENOTA CELJE Obiščite naši teletrgovini: : - v Celju, Cankarjeva 4 tel.št.063/421 -444 " - v Velenju, Kidričeva 2 a tel.št.063/861 -444 ali pa nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 80 80 • 1 H m d i . 7n7]vn 7/77/2 77?n V7777) VFiFN/E;pnFšttffltm7; TmfmMiMik m ■ I fl^^A HRANILNO KREDITNA SLUŽBA I ^E ŠOŠTANJ Trg svobode 1 Z l =>^OIMrMJ nov telefon: 883-005 ■ ■ ■ ■ ■ j Vsem obč3in\<3im in i : obč&nom voščimo ' Z vesele božične \ \ praznike in srečno ■ : novo leto! : 23. decembra 1997 SREČNO NAS VAS 21 TUS - PREVENT d.d. - PC MISLINJA, Gozdarska c. 38, 2382 Mislinja, Telefon: 0602 / 56 - 083, fax: 0602 / 56 - 079 sedež: TUS - PREVENT d.d., Kidričeva 6, 2380 Slovenj Gradec, Telefon: 0602 / 503 - 000, fax: 0602 / 503 - 010 TUS - PREVENT d.d. predstavlja enega najpomembnejših izdelovalcev zaščitnih in poklicnih oblačil, zaščitnih rokavic Prevent, ter avtomobilskih sedežnih prevlek za prvo vgradnjo. NAGRADNA KRIŽANKA PREVENT Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke podjetja PREVENT. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 5. januarja na naslov: NAS ČAS d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom " NAGRADNA KRIŽANKA PODJETJA PREVENT ". Izžrebali bomo pet nagrad iz lastne proizvodnje - PREVENT: 1. nagrada: lastni proizvodi v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada: lastni prizvodi v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada: lastni proizvodi v vrednosti 3.000 SIT 4. nagrada: 3 pare zaščitnih rokavic 5. nagrada: 2 para zaščitnih rokavic NAS ČAS sestav-ljalec pratike grad na pečini v apeninih, jugozahodno od mesta reggio nell'emiiia it.pesnik in kome-diograf (pietroi mama mesto v osrednji portugalski pevec pestner zastava 44 it.film. igralka (svdnev) mesto v provansi it.film. komik italij. ilustrirana revija orodje zata-njenje isaac newt0n 18 poljska reka naročnik kisu tekočina, zlasti pijača ljudstvo, narod v gani rudi kosmač. hormon nadledvic rano-celnik star spanski kovanec odličen francoski sir chaplino-va vdova izveden. za rom.jezike slovesna oprava bolezen vin.trte gorovje v indij.dr-m ra-dzastan olga res skladatelj ha-caturjan 31 surogat surovina za platno 11 skandin. mos. ime cista teza pisatelj france pokraj.v vietnamu vpdna žival am.film. igralec ark1n predpražnik (zastar.) obsežno prozno lit,PELO nadzor. I katran skandin. mos. ime vrsta polopice gostija, pojedina 1A stane 1vanc igralka ekberg gari napalkov skladat. DVORAK mesto V j.turciji naravosl. kunaver, C TA I IC ' staljena snov slov. narodno gledal. (kratica) šp.pisec (MATEOj krai pri sost/ tanju konjski POVODEC 17 drugo ime za kalino danski otok konica prebivalec ant. aonije bog smrti fr.popev-(arfsacha mos.pev-ski glas živalski mladici 19 filmska zvezda biblijski samos-krunilec lui^a v južni italiji prevent slov. gledališki in filmski zgodovinar (janko, 1902-1962) skupina p^tujo- pusJavi pergam-ski kralj REKA V ČRNI GORI UGANkarstvo tekstil. delavec debelo, kosmate-no blago eden od dumaso-vih mušketirjev pojav na vodi izvoz gregor tozon 10 politik jelinčič emil vrtačnik martin pevka prodnik ljudstvo v pirene-jihjv span. in franciji) 2.5 malik nadutez, gizdalin, .domi-šljavec pesnik aškerc stanko arnold branko makuc hotel v radencih slikarka rojc 24 LJUBEZEN D.ZIVAGA severni jelen ime vec papežev nekd. turški velikas orožje pušcico 1S radiote-levizija vsebina osebni praznik 13 holand. slikarji talisova oranžada mesto v molpaviji tirolsko mestece robert ERLACHER stanko lorger skandin. mos. ime vrsta rl-be.krap predst. reizma pisatelji-caanker žila do-vodnica 30 tomislav NERALIC kraj na notranj. w alkoh. PIJAČA aromat zg.pijača ann leach am.film. igralka (mervl) albin zalokar am.pevka 1£ ossip zadkine 23 nekd. ruski vladar južno-amer. kukavica oglasi, anonse sredisce in letovišče v švici,v kantonu graubond. potop-uen donavski otok robert young pesnik hansson litovski košarkar, kj igra v španiji okusen tropski sadež prometna pot 16 ANDREJ jurecic glasb. interval glodavec sl.monta-nist(rudi) am. kitaristi! republika v zah. afriki, z glavnim mestom bamako dalmat. is. ime moi -vojvodin. PISATELJ orient. nered.zmesnjava am.film. režiser pesn.ime irske sl.ugank. REVIJA ZVONE ribičič W gl.mesto republ. jemen mlečni izdelek vrsta vrbe- papirna-te kape ondrej Jf drsalka midori prva slov. filmska igralka 2.9 edo pelicon ODISEAS »USMERJANJA« turško mesto na ustju marice avtor križanke r. noč ■ 1 2 3 4 5 6 7 ;a i 9 10 11 12 13 15 16 17 18 19 I20 i 21 22 23 25 26 27 28 29 30 31 SREČNO 23. decembra 19971 Slovenska naftna družba iflinis In lil v pnns - rfiiTrf^nllmm v iniM]^ Na Celjski cesti 53 v Velenju so v soboto, 20. decembra, odprli nov bencinski servis, največji na obsežnem področju Petrolove celjske teritorialne enote. Zajetna naložba Slovenske naftne družbe Petrol je skladna s temeljnimi smotri Petrolove prodajne umeritve, njen najtrdnejši člen pa je obogatiti in približati ponudbo in storitve vsem potrošnikom. Bencinski servis na Celjski cesti pred Velenjem z bogato ponudbo, velikim in pestrim obsegom storitev je okrepil dobro počutje potrošnikov in njihovo zadovoljstvo z uveljavljeno družbo, katere sloves temelji na dolgoletnih naporih in izkušnjah. Pravo bogastvo ponudbe Prodaja prav vseh vrst goriv je razumljiva stalnica v ponudbi, osvežujoč in dobrodošel člen je ponudba Petrolove lastne blagovne znamke PROTON. Ob zajetni pestrosti izbire goriv Petrol nenehno dodaja in širi dodatni asortiman v trgovskem delu. Na Celjski cesti vas vabi in pričakuje trgovina s kar 150 kvadratnimi metri prodajnih površin. Na njenih policah vaš obisk in izbiro pričakuje 2.500 vrst različnih artiklov, dovolj za vaša pričakovanja in dodatno vznemirjanje vaše domišljije, za potešitev vaših sprotnih želja in zadovoljitev potreb. Izbira tehničnega in prehrambenega blaga vznemirja in preseneča. Nudi vse, kar voznik sproti rabi zase in za svoje vozilo. Ob bogati izbiri so pomembni ljudje. Na novem bencinskem servisu s 23 iztočnimi mesti v avtopralnici, pri prodaji plina za gospodinjstvo in v trgovini vas pričakuje ekipa usposobljenih in prijaznih uslužbencev, ki radi svetujejo in pomagajo in jih vodi poslovodja Srečko Mohorko. Velike in dobrodošle novosti Za mnoge voznike je prijetna novost avtomatska avtopralnica in za mnoge občane prodaja plina za gospodinjstvo. Res, vse za vsakega na enem mestu. Novi bencinski servis na Celjski cesti v Velenju zagotavlja ugodne plačilne pogoje, dobre in prijazne storitve in usluge. Od ponedeljka do sobote je odprt od 6.00 do 20.00, ob nedeljah in praznikih od 7.00 do 20.00. Telefon: (063) 497-67-20, teleta (063) 37-934. Ker nas ta srečni čas želja združuje bolj kot drugi dnevi. Srečno! r1 Liisii.il 1998 PROIZVODNJA IN TRGOVINA KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0. telefon (063) 882-567,882-626,883-005 AVTOPRALNICA K!1*11 TRADICIJA ^SIČNI GRAJ PRESTIŽA IRljSKIU&f - Bralcem in poslovnim partnerjem voščimo prijetne božične praznike in srečno ter uspešno leto 1998! gorenje trgovina, d.o.o. 3320 Velenje, Partizanska 12, Telefon: (063) 862 41 6, 853 931 ILLl/.iC VAM VLfLL t-OZlC UC OlrlLO iKLCU V KOVL7»i LLTUl _ VGNISNIK FASADERSTVO IN SLIKOPLESKARSTVO Željko Venišnik s.p. 3320 Velenje, Tomšičeva 1 Oa Telefon - fax: 063 / 855-634 Mobitel: 0609 / 643-363 MC CELJE, Lava 7,3000 Celje, Tel.: 451 - 334 in MC VELENJE, Stari trg 36, 3320 Velenje, Tel.: 852 - 890 ZA PRIJETNEJŠE PRAZNIKE - NOVOLETNO DARILO! V času od 31.12.1997 od 20.00 ure dalje do 1.1.1998 -do 7,00 ure zjutraj - BREZPLAČNI POGOVORI NA OMREŽJU NMT IN GSM TER GSM IN NMT ^osto^mim/ pwUnexj£M/ žetim, ve&et teši/ zdtauoy uspešna/ naviP leta ! Želimo vam, do lepo preživite predbožični in novoletni čos, v letu, ki prihaja, pa želimo vsem voznikom srečno vožnjo! Strankam se iskreno zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v naslednjem letu! ^ UCflRSTVO sikkEns AVTOGlinšek Stanko KL€PARSTVO Škale 35 b, 3320 Velenje telefon/fax: 063/893-608 * POPRAVILA KAROSERIJ NA SODOBNI RAVNALNI MIZI * AVTOLIČARSTVO Z NAJNOVEJŠIMI MATERIALI sikkens TEL.063/856-384 STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o Koroška 48, Velenje Telefon: 853-281, 856-045, 855-031 Fax: 855-844 UNIVERZI) M prenove, popravila in novogradnje vseh gradbenih delov stavb in hišnih instalacij polaganje talnih oblog in keramike ter izvajanje vseh vrst slikopleskarskih in fasaderskih del strojno čiščenje kanalizacijskih priključkov upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter poslovnimi prostori in objekti Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Hyundai prodaja nadomestnih delov za vsa vozila CELISKA BORZNO - POSREDNIŠKA HIŠA Prešernova 18, 3000 Celje se zahvaljujemo za zaupanje! Želimo vamvrijelne bO&čne praznike pt % MSk. ter srečno vožnjo p fk Velenje, Prešernova 8 Veliko osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov v letu 1998! SITONA d.o.o Podjetje za upravljanje in vzdrževanje Stanovanjskih in poslovnih prostorov 33V0 VELENJE, Kardeljev trg 6 fe/JFax; 063 851-062, 0609 623-389 ČESTITA SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM MESTNE OBČINE VELENJE OB PRAZNIKU OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE. ovoljstvo, novo leto po srečo. VSEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998. ---------- mam 24 KilS VAS SREČNO 23. decembra 1997 Loto že dolgo ni več domena moških. V Velenju ženske »vodijo«. l^mnii immm iim Denar. Res ga nikoli ni preveč. »Najboljši« je, če ga dobimo nepričakovano, če torej ne gre za tisti »kupček«, s katerim moramo preživeti mesec, ampak za »kup«, ki nam ga lahko, hipotetično in resnično, prinesejo igre na srečo. Zagotovo vsi, ki nas pot redno ali le občasno zanese v prostore velenjske Loterije Slovenije, razmišljamo o tem, kaj bi z denarjem, ki bo, če nam bo sreča naklonjena, padel tako rekoč z neba. Ali še drži pregovor, da rad denar odidie, tako kot pride? Tega Mir-jam Brišnik in Silva Sonjak, kiju gotovo vsi dobro poznate, saj sta že dolga leta zaposleni na Loteriji, nista mogli vedeti, povedali pa sta nam marsikaj o navadah Velenjčanov pri igrah na srečo. Velenjčani očitno verjamemo v srečo, imenovano denar, saj veliko igramo na srečo. Mir-jam pravi, da največ loto, tako kombinacijo kot po klasični metodi. Nekateri prinesejo tudi več kot sto lističev naenkrat. »Število vplačil je nekako iz tedna v teden konstantno, le ko dolgo ni sedmice, je gneča pri nas večja. Takrat vplačujejo tudi taki, ki jih ne poznamo tako dobro, saj lahko zatrdim, da naše redne stranke s Silvo zelo dobro poznava. Več kot polovica vseh jih k nam prihaja redno,« mi je uvodoma povedala Mirjam. In kdaj najraje vplačujemo? »Seveda ob koncu tedna. Na začetku tedna pri nas skoraj nikoli ni gneče, ob petkih in sobotah pa je včasih vrsta daleč iz prostorov Loterije.« Pri tem se mi zdi zelo 3x3 imajo radi. Moram pa povedati, da tega igrajo več ženske kot moški. Sploh v zadnjem času opažam, da ženske veliko več igrajo igre na srečo, kot so jih včasih. Pred leti so k nam prihajali le moški, sedaj lahko zatrdim, da je žensk že več kot po- večina nosi srečke domov in jih pogleda za zaprtimi vrati, zato Silva in Mirjam redko vidita reakcijo svojih strank, ko kaj zadenejo. »Svojo srečo verjetno podoživijo že doma, seveda pa so tudi tukaj veseli, ko pridejo po svoj denar,« izvemo. Velenjčani največ igramo Loto, pa tudi druge igre na srečo imamo radi. zanimivo, da se nihče ne jezi. Vsi potrpežljivo čakamo, da pridemo na vrsto. Da naš listič »prečita« računalnik, ki potem v nedeljo točno ve, kje je bila vplačana sedmica, če je seveda sploh bila. Kaj pa ostale igre na srečo? »Velenjčani veliko kupujejo tudi ekspresne in Hip srečke, pa tudi lovica strank. Ja, igrajo tudi loto, seveda! Vedno več!,« je na moja številna vprašanja odgovarjala Mirjam. Povedala mi je tudi, da je takrat, ko so pričele k njim pogosteje zahajati ženske, opazila, da jih je bilo na začetku kar malo sram. Sedaj pa loto in druge igre na srečo že dolgo niso več moška zadeva! Se vedno pa Kako opoteča pa je naša sreča? »Lahko rečem, da je dobitkov pri nas kar veliko. Letos je bil zagotovo največji 6+1, pa tudi sicer smo izplačali kar veliko denarja. Sedaj lahko dobitke do en milijon tolarjev ob sredah dvignejo kar pri nas, pri večjih pa morajo v Ljubljano.« ■ Bojana Špegel B IeUBMBJEUBJBI^^ Izbiramo naj osebnost leta 1997 1 i i 1 1 i Še zadnji, dvanajsti kupon, je objavljen danes. Bo ta odločilen? Bo ta povedal, kdo bo Naj osebnost leta 1997 na območju, kjer berete Naš čas? Bomo videli. Vaše kupone bomo sprejemali samo še teden dni, torej do torka, 30. decembra, točno do 10. ure! Do takrat morajo prispeti do nas. Lahko jih pošljete, lahko jih »vržete« v nabiralnik Naš čas, kije nameščen pred vhodom v prostore na Foitovi 10, lahko jih prinesete. Pri nas morajo biti skratka točno do 10. ure. Čeprav vse prispele glasove skrbno in sproti štejemo, bomo vse, ki bodo prišli do nas pravočasno, ob 10.30, v torek, 30. decembra, pre-ševali še enkrat. V uredništvu smo med tistimi, ki ste pošiljali kupone, izžrebali tričlan- sko komisijo, ki bo pomagala šteti. V njej so: Jože Volk, Cesta na jezero 2, Velenje, Darko Osterc, Goriška 38 Velenje in Marija Skornšek, Levstikova 18, Šoštanj. Naj osebnost leta 1997 po vašem izboru bomo povabili na Titov trg, kjer bomo na silvestrovo ob 23.40 povedali, kdo to je, rekli pa tudi kakšno o tem, kako so se odrezali drugi. Temeljitejše vas bomo o vsem seznanili v prvi ponovoletni številki, ko bomo objavili tudi nagrajence. Med vsemi, ki so sodelovali v akciji, bomo namreč takoj po štetju izžrebali še dobitnike petnajstih obljubljenih nagrad. Kako ste glasovali minuli teden? Tokrat smo zaradi predčasnega izida te številke te- IZBOR ZA~ mMšq OSEBNOST UM 199? densko štetje opravili v soboto, 20. decembra. Prejeli smo 216 kuponov, skupaj že točno 1700! Za en glas vodi po tem »kolu« patronažna sestra na terenu Majda Drev (445 glasov) pred županom Mestne občine Velenje Srečkom Mehom (444 glasov), 3. je Emil Meh, ki dobro kuha (246), 4. plavalec Ivan Vrhnjak (119), 5. župnik Jože Vehovar (106), sledijo dr. Franc Žerdin, direktor Premogovnika Velenje, babica Anica Hrustel, direktor PUP-a Jože Mraz in župan Šoštanja dr. Bogdan Menih. Na seznamu tistih, ki ste jih opazili, pa je že 44 imenitnih imen! Nagrajenec Name: Miran Jančič, Lajše 207/B, Šoštanj. Oglasite se v tajništvu Name v Velenju, nagrada vas pričakuje. Nagrade za sodelujoče ob koncu akcije: Glin IPP Nazarje: strešno okno. narnic. INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA HTZ: usnjena poslovna moška torba, nahrbtnik in torba za avtomobilski pribor. Modna konfekcija Elkroj Mozirje: moške, ženske, dekliške in fantovske hlače. Glasujem za: Utemeljitev: _ Ime, priimek in naslov: Naš čas: Almanah občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki letnik 1998, sedemkrat po en izvod. on Nama Velenje pa bo nagradila Naj osebnost. IUV, Proizvodna enota Šoštanj: usnje za jakno in 4 kompleti usnjenih de- li 1 I i 1 i I i i I i i i S i 1 1 1 1 1 1 I 1 1 i 1 I 1 I Mala anketa m mm fli™ Kakšne so sanje, ki bi jih igralcem na srečo uresničil na loteriji zadeti dobitek? Zelo različne. Od skromnih, do velikih. Taki pa so tudi dobitki. Nekateri niso hoteli odgovarjati, kot da bi jim bilo nerodno, da sploh preizkušajo srečo. Nekateri se niso pustili fotografirati, vseeno pa so nam povedali, kaj igrajo in o čem sanjajo... Sonja Navodnik, Bele Vode: »Vsak teden igram loto, že približno pol pol leta. Prej pa nisem igrala iger na srečo. Včasih kupim tudi 3x3, včasih tudi izredne, kot je novoletna. Do sedaj sem dobivala le štirice, seveda pa upam, da bo kdaj kaj več. Če bi zadela veliko, bi najprej naredila izpit za avto, če bi še več, pa bi si ga tudi kupila.« Franc Fricelj, Velenje: »Nisem redni obiskovalec loterije, včasih pa igram loto. Ponavadi takrat, ko se za dobitek nabere več denarja. V naši družini igram le jaz, vendar mi včasih pomagajo označevati številke na listkih tudi drugi. Do sedaj sem dobil nekaj manjših dobitkov. Ja, včasih razmišljam, kaj bi z velikim dobitkom, a tako resno nikoli. O tem bi resno razmislil šele, če bi res zadel. Je pa tako, da če ne poskusiš, tudi zadeti ne moreš.« Marija Kovačič, Šmartno ob Paki: »Danes sem slučajno v Velenju, zato sem prišla kupiti tudi 3x3. To je edina igra na srečo, ki jo igram. Ja, včasih tudi kaj zadenem, do sedaj še nisem veliko. Včsih imam eno vrsto. A kaj bi naredila z velikim dobitkom? Razdelila bi ga med otroke, sebi pa bi privoščila zdravilišče.« Drago Razdevšek, Velenje: »Že 25 let igram loto. Redno, vsak teden. Moj največji dobitek je bila petka. Sedaj že dve leti igram iste številke in seveda upam, da me bo enkrat obiskala sreča. Če bi res veliko zadel, bi si najprej zgradil hišo, potem bi si kupil nov avto, pa še marsikaj bi rad naredil.« ■ bš irMM MM Velenje - Pretekli teden so ga srečali že mnogi. Obiskal je že skoraj vse vrtce in šole, nekaj jih bo še v dneh, ki še manjkajo do novega leta. Stari, dobri dedek Mraz. Vsak večer ste lahko v minulih dneh z njim rajali na Titovem trgu, prvič pa v petek, ko smo bili zraven tudi mi. Ne, niso ga pripeljali jeleni, pripeljal gaje konj, kije vlekel kočijo. Preden je prišel, pa smo lahko uživali v domiselni koreografiji Nine Mavec in predstavi njenih plesalk in plesalcev, ki so nas tudi s pomočjo dobrih kostumov popeljali v svet Disneyevih junakov.... ■ bš, foto: vos Palčki, sneguljčica, ptički, slončki... in še več jih je bilo. Plešočih Disneyevih junakov, ki so napovedali prihod dedka Mraza. ...in potem se je pripeljal. Veselje med najmlajšimi je bilo nepopisno. Tudi dežne kaplje, ki so ves čas naletavale, jih niso mogle premotiti, da ga ne bi pocukali za brado in kožuh... Božični večer Božično - novoletni ciklus praznikov, ki so pred nami, spadajo med najpomembnejše praznike v letu. Zato smo tudi mi božično-novoletnim etnološkim paberkovanjem odmerili nekoliko več prostora kot običajno. Paberkovanja je tudi tokrat pripravil mag. Jože Hudales. Božični večer, ta največji in najstarejši, vsekakor pa najbolj topel in najbolj domač družinski praznik vsega krščanskega sveta je že od nekdaj navdihoval pesnike In pisatelje vseh narodov: "Pratika, zvesta družica vsaki slovenski hiši naznanja najkrač-je dneve. Medlo sonce obseva pusto zemljo in snežna odeja krije polja in travnike. Ob cesti oprezajo sestradane vrane ter se leno preletavajo z drevesa do drevesa, medtem ko vrabci in strnadi, šinkavci in škrljice prezebajo okoli hiš in brskajo po zideh, ali se ne bi tu morebiti našla še kaka mrvica hrane. Poti in ceste so prazne, niti beračev ni videti. Božični prazniki so pred durmi. Vsak je najrajši doma v svojem kotu; na te svete dni noče nadlegovad, dobro ve-doč, da bodo zato gospodinje po praznikih radodarnejše. Toliko živahneje pa je po hišah. Od gospodarja do zadnjega hlapca je vse pri domu; in četudi mora kdo po kakem majhnem opravku z doma, se podviza in hiti pod domačo streho, kajti nocoj je sveti večer..." Tako opisuje božični večer Fran Erjavec sredi prejšnega stoletja: Na ta večerje bil nekdaj sicer res post, a ponekod so pred polnoč-nicami gospodinje prinesle na mizo tudi po devet različnih jedi, toda prav vse do zadnje med njimi so bile postne - "češ-plova župa, češplova kaša, kola-cija ... In potem so prišla na vrsto vedeževanja, prerokovanja, pripovedovanja in predvsem -čudovite božične pesmi. Mnoge med njimi so starodavne in so nastale kot del božične liturgije, najstarejša med njimi je stara preko 900 let. Druge so že v začetku nosile pečat ljudske po-božnosti, tretje so nastale v bližnji ali manj bližnji pretekosti kot umetne pesmi in so pozneje po-narodele. Najbolj znana med temi poslednjimi je Sveta noč, katere besedilo je leta 1818 v Oberndorfu blizu Salzburga na- Božiček na voščilnici iz začetka 20. stoletja pisal župnik Josef Mohr, melodijo pa učitelj in organist Franz Gruber. Od tam se je širila po vsem krščanskem svetu in je prevedena v več kot sto svetovnih jezikiov, prav povsod pa z njo začenjajo polnočnice. Šaleško ljudsko izročilo pozna zelo bogato dediščino ostankov starih predkrščanskih božičnih obredij. Predvsem gre za čaranja in sklepanja na usodo v naslednjem letu. Navedi-mo nekaj primerov iz gradiva Frana Mlinška; pred vojno so še poznali običaj, da gredo na sveti večer k potoku, ki teče na meji dveh kmetij. Ce se pri tem niso ozirali nazaj na svojo domačijo, so lahko po tem, ali so v vodi slišali razbijanje ali godbo, spoznali ali bo v naslednjem letu njihovo hišo obiskala smrt ali bodo imeli poroko. Dekleta je seveda predvsem zanimalo ali se bodo v Novo leto Pojem novega leta - začetka novega biološkega in kozmičnega ciklusa poznajo pravzaprav vsa ljudstva na svetu. Vsa ga seveda ne praznujejo enako in predvsem ne na isti dan, saj so bila njihova izhodišča in vrednotenje dogajanja v naravi in vegetaciji-skem ciklu od katerega je bila najusodneje odvisna večina naravnih ljudstev, zelo različna. Nekateri so se pač ozirali predvsem na dogajanja na nebu; ti so si za začetek novega leta lahko izbrali zimski sol-sticij, od katerega dalje začne dan rasti, najdaljša noč pa se vsak dan skrajša za kako minuto. Drugi so lahko z isto logiko (seveda povsem sprejemljivo) za začetek novega leta določili spomladansko enako-nočje, ko sta bila dan in noč v ravnovesju in ko se v zmernih podnebnih pasovih začenja tudi nov vegatacijski ciklus, prva spomladanska dela, ki bodo zagotovila hrano za celo naslednje leto itn. Tista ljudstva, ki pa so več dala na dogajanja v naravi ali pa so preprosto manj vedela o kozmičnih dogajanjih pa so si začetek novega leta zagotovo postavila (vsekakor še manj natančno, kar se tiče datumov začetka novega leta) nekam na pomlad ali pa na jesen, ko je letna vegetacijska doba zaključena, hrana, kolikor jo je naklonilo stare leto pospravljena in se je začenjalo obdobje miru in počitka - tako za človeka kot tudi za naravo. Tako lahko v resnici vidimo, da je v različnih kulturah starega sveta začetek novega leta padel na marec pri Rimljanih, na april ali pa na julij v starem Egiptu, drugod na september in oktober. Resnici na ljubo pa so bili začetki leta v naših podnebnih razmerah najbolj nago-sto posejani v decemru in januarju. Morda kot zanimivost omenimo še dejstvo, da mednarodna imena za mesece september, oktober, november in december, ki izvirajo iz kulturne tradicije Rimljanov, še danes odsevajo dejstvo, da so v času pred uvedbo julijanskega koledarja tam začetek leta praznovali marca, ki je bil torej prvi mesec, september pa kot pove že samo njegovo ime potemtakem sedmi mesec, oktober osmi, november deveti itd. Iz istega razloga februarju kot zadnjemu mesecu leta dodajamo vsako prestopno leto po en dan od uvedbe julijanskega koledarja dalje (mimogrede to je bila leta 45 p.n.š.) pa tudi, kot tristopetinšesdese-ti dan prestopnega leta. Ravno reforma rimskega koledarja, ki jo je uvedel Julij Cezar je ustoličila 1. januar kot začetek novega leta, kar se je potem počasi razširilo po vsem zahodnem krščanskem svetu. Z datumi začetka novega leta je seveda še večji problem. Nenatančnost koledarjev prete- letu, ki prihaja omožile. Tiste, ki jim radovednost ni dala miru, so morale na božič v drvarnico in zgrabiti naročaj drv. Prešteti so jih smela šele v kuhinji, in če jih je bilo na pare, so se zagotovo poročile. Božične šege V Podkraju so verjeli, da bo v naslednjem letu gotovo umrl tisti, ki bi pri polnočnici padel. O Božičnem večeru pa so v velenjski okolici poznali tudi take zgodbe: "Enkrat je gospodinja spekla malo štruco in jo dala dekli, rekoč ji, da naj gre v cerkev in med povzdigovanjem gre okoli cerkve in da štruco Ust emu, ki jo bo prvi srečal. Srečal jo je gospodar. Ko je dekla doma to povedala gospodinji, jo je ta prosila: "Ce boš svojim otrokom kruh rezala, vreži ga še mojim!" Ob letu je gospodinja umrla, gospodar pa se je oženil z deklo. Verjeli so tudi, da tisti, ki pri pol-nočnicah pri povzdigovanju ne poklekne, lahko doma zve, kdo bo v tem letu umrl, če gre okrog hiše in pogleda skozi okno. Številne božične šege so ostanki čaranja, torej poizkusov naših prednikov, da bi obvladovali nadnaravne sile z različnimi skrivnostnimi pripomočki in simboličnimi dejanji. Najznačilnejši primer je božična miza, ki so jo obložili s številnimi predmeti; vsak od njih pa naj bi zagotovil hiši in njenim prebivalcem srečo, zdravje, blagostanje itd. V velenjski okolici je pred polnoč-nicami prinesla "gospodinja na mizo hleb kruha, nanj dala pšeničnih otrobov in družinski rožni venec, vse skupaj pa pregrne z belo ruto. To se imenuje namožnik (namiz-nik). Namiznik ostane na sveti večer na mizi, na sveti dan ga gospodinja shrani do sv. treh kraljev. Na dan svetih treh kraljev ga razdeli med ljudi in živino. Na šentjanževo (27. decembra) se blagoslovi vino. To vino se rabi kot zdravilo posebno proti glavobolu." Poleg kruha, ki je kraljeval na božični mizi, so pred vojno skoraj povsod dajali na mizo še različne druge stvari. Tako omenja Mlinšek za velenjsko okolico še pšenične otrobe, božjo martro, družinski rožni venec. To je ostalo na mizi do sv. treh kraljev, ko so kruh in otrobe razdelili med ljudi in živino. Na drugem mestu Mlinšek omenja še žehtar in pinjo za dobro mlečnost živine. V (gZ-Lg^. isti namen so včasih postavljali na mizo tudi kravji zvonec. Mlinšek je zapisal tudi: "Na sveti večer bi morali biti celo noč na nogah, posebno gospodarji. Gospodar ne sme na ta večer iti leč, da mu pšenica ne poleže. Na ta večer se škropi in kadi z blagoslovljeno vodo in z lesom iz butar." Vse te običaje so v 20. stoletju hitro opuščali, zlasti v Šoštanju in Velenju. Toda tudi na podeželju se danes le redki spominjajo, da bi v svoji mladosti, med obema vojnama, videli ali slišali za podobne običaje. To seveda pomeni, da omenjeni Mlinškovi zapisi, ki so bili datirani okrog leta 1930, segajo vsaj za eno generacijo v starejši čas, in predstavljajo običaje iz konca 19. stoletja. V Velenju in Šoštanju pa so se v tem stoletju uveljavljale meščanske šege postavljanja božične jelke "kris-pana", ki so ga npr. v Velenju na božični večer okrasili pri vsaki hiši. Se vedno pa so v Velenju postavljali jaslice pri večini trških hiš, čeprav šo bile v glavnem bolj skromne, kot v premožnih kmečkih domovih. Na podeželju se je nova meščanska navada postavljanja "krispana" uveljavljala bolj počasi. Med obema svetovnima vojnama so npr. v Šaleku pri marsikateri družini menili, da gre za "nemško navado", ki v slovenskih domovih nima kaj iskati. Zato so namesto "nemškega krispana" na božič raje postavljali "slovenske jaslice". Podobne primere odpora proti "krispanu" smo zabeležili tudi v Škalah. klih dob je tu seveda storila svoje, številne lokalne in manj lokalne navade in razvade pa so potem razlike še v marsičem povečale. Pri tem pa je treba upoštevati, daje bil uradni in s kozmičnim stanjem oz. s soncem poravnan koledar dolgo časa le stvar najvišjih družbenih slojev, svečenikov in kasneje duhovnikov katoliške cerkev. Navadni ljudje vse do pojava prati k, ki so se močneje razširili šele v 19. stoletju, o koledarju niso prav nič vedeli in so se še vedno v marsičem ravnali po svojih "naravnih koledarjih", ki so upoštevali tudi luno in lunarne mesece, predvsem pa sočasna dogajanja v naravi, od katerih so bili najbolj odvisni. Svoje je dodal še t.i. cerkveni koledar, ki je začetek cerkvenega leta določal najprej na sv. tri kralje 6. januarja, od konca 4. stoletja n.š. dalje pa od 25. decembra dalje in še kasneje od začetka adventa (prva decembrska nedelja). Tako ni čudno da lahko govorimo o t.i. novoletnem ciklusu naših slovenskih šeg in navad vse od konca novembra pa vsaj do sv. treh kraljev, po nekaterih razlagah pa celo do svečnice 2. februarja - praznika Marijinega očiščenja. Različni svetniki in svetnice pa so v tem ciklusu prevzeli prvine in elemente novoletnega praznovanja, ki se kažejo predvsem v izganjanju demonov, bolezni in grehov, preganjanju duhov prednikov, December HP TTD p M Gradnik „—_—_—_ vJ JLX U JLJ JLZf IN ___—„...,......,,„.. Hrv. Prosinac. Češ. Prosinec. r" 31 dni. Polj. Grudzien. Rus. ^ej«i6}w,. Mesec december v "Stoletni pratiki dvajsetega stoletja" iz leta 1901 ki se v tem času spet vračajo v svoje družine. Druga najpomembnejša prvina praznovanja novega leta pa je bila obredno očiščenje in zagotavljanje zdravja, obilne letine itn. Silvestrski večer Oboje je bilo tudi glavna starodavna prvina praznovanja starega leta pri nas. Ime silvestrski večer po papežu Silvestru, ki je umrl na zadnji dan leta 335 n.š., je precej novodobno in ga naši predniki niso uporabljali vse do 19. stoletja. Tudi kasneje je bila to še kar nekaj časa predvsem meščanska navada. Podobno so bila tudi kot hrupna veseljačenja na staro leto, ki so preživela tudi v današnji čas, predvsem stvar mest in meščanstva. Naši kmečki predniki so se na ta dan postili, in mizo so spet, podobno kot na božični večer pripravili kot neke vrste družinski žrtvenik. Nanjo so postavili obredni kruh, ki so ga spekli na božič, tega so ga v Šaleški dolini imenovali namožnik (namiznik) ali pa stal- nik (stolnik - miza) ali celo "močen kruh". Kruh je ostal na mizi celo staro leto, nato pa ga je gospodinja spet shranila do sv. treh kraljev, ko ga je razdelila med ljudi in živino. Mizo so obložili ponekod v Šaleški dolini še s številnimi drugimi predmeti, ki naj bi zagotovili hiši in njenim prebivalcem srečo, zdravje, blagostanje. Vedeževanje Tako kot ob vseh prelomnih časih, je bilo tudi ob novoletnih praznikih zelo pogosto vedeževanje. Nekdanje preganjanje škodljivih duhov z zažiga-njem dišečih rastlin in vodo okoli Novega leta, seje ohranilo kot blagoslavljanje in kajenje. V Topolšici se še spominjajo, da je hišni gospodar z blagoslovljeno vodo blagoslavljal najprej vsa gospodarska poslopja, nato pa še zbrane domače in vse prostore hiše. Vsepovsod po dolini so tudi kadili, tako da so v posodici z žerjavico zažigali kadilo in les iz cvetnonedeljske butare. Sicer pa novega leta samega, oz. silvestrovega niso posebej praznovali, vsaj ne tako kot je bil ta praznik v či-slih kasneje. Splošno znano je bilo tudi vedeževanje o usodi v naslednjem letu z raztopljenim svincem, ki so ga vlivali v vodo. Iz nastalih oblik so potem sklepali, da bo kdo pri hiši umrl, če se je iz kaplic svinca oblikoval križec, na poroko so sklepali iz nastalega obročka itd. Nekoliko bolj novodobno vedeževanje, ki pa je vendarle bilo zapisano v Šaleški dolini že pred vojno pa pravi: da so na staro leto in ob kresu vlivali mladi ljudje na krožnik kavno usedlino in jo pustili čez noč, zjutraj pa prorokovali, kaj jim bo prinesla usoda. Tako seveda ni čudno, da ima novo leto marsikje v ljudskem izročilu ime drugi božič in seveda da obstaja tudi še tretji božič, t.j praznik razglašenja Gospodovega, ki ga bolj poznamo pod imenom sv. treh kraljev. ———I H I ■■ I I I ■ ■ I 26 KAK CAS