----    202    -
Dopisi.
Iz Trsta 20. jun. — Vrlemu našemu rojaku gosp* Antonu Fabijani-ju v Trstu je izročeno, da bode v Mehiko pošiljal vse ^ kar pojde za novi cesarski mehikanski dvor. Zato je g. Fabijani osnoval zvezo z mehikansko državo, da bode namreč za ta namen imel na morji ladje z jadri. Mi zakliknemo temu novemu početju srčnega Slovenca: Bog daj srečo!
V Lutomeru na Staj. 18. junija. J. K. — Trdo je res življenje dan danes; od vseh krajev se slišijo tožbe o veliki nadlogi in siromaštvu. Zaslužka ni, pomoči od nikodar, davkov pa in sto in sto drugih potreb obilo — kako se more, če mu je tudi konec vzeti, tukajšnji kmet izkopati iz najhujše stiske! Tako pride tedaj, da izprva dolg mali, kterega pa ob pravem času plačati ne more, ga v tožbo spravi, in čeravno po polževi poti sodnijske obravnave mu vendar le še prehitro čez glavo izraste. Zdaj pa je utopljen revež! Iz dolgov se izkopati mu zdaj ni več mogoče. Čeravno bi imel še kaj od hiše oddati; saj ne more^ ker nihče ne mara za to. Po takem mora tedaj njegova znabiti zadnja lastnina iti na boben; al kako? Zaiibog vselej z veliko zgubo! Tako ne samo, da svojih krajcarjev ne dobi, karajo ga še večidel pri tem tudi mnogi upniki, in to je ravno eden izmed glavnih vzrokov , zakaj je tako težko in večidel le pod najneugodnejšimi pogoji denarja dobiti. Pri takih okoliščinah pa tudi ni čudo^ da ljudstvo zdihava, in da se nezadovoljstvo širi. Kdo pač bode z veseljem delal, ako vidi, da se mu ves trud in vse prizadevanje ne izplača več? Ljudje živijo le iz roke v usta ali od danes do jutre. Kakošni nasledki pa izvirajo iz take občne mlaČnosti in nezadovoljnosti za našo društveno življenje, naj premisli vsak, komur je mar za blagor in srečo naroda in domovine. Ne verjamem , da bi se bila naša zemlja zdaj naenkrat toliko pokvarila, da bi ne bilo mogoče več izhajati, — da bi bile naše pridne roke izgubile svojo prejšnjo gibčnost; ali da je naš duh oslabel, — ne, ne! vse to je, če ne boljše, pa tudi saj ne lagodnejše kakor poprej; pa vendar pri vsem tem, v kako velikih stiskah se zdaj nahajamo. Kaj pa je temu krivo? Vzrokov najti ni ravno tako težko. Dva sta poglavitna. Eno je to, da kmetijstvo težijo tolikšni davki, da je zadnji čas, da vlada resno misli na to, da kmetijstvo reši presil-nega tega bremena. Drugo pa je, da so se časi v vsem spremenili, mi smo pa zaostali. Nastopile so v obČe druge okoliščine in druge razmere v našem vsakdanjem življenji, kterih pa mi še prav ne moremo zapopasti in po njih naše življenje uravnati. Tedaj poduk in zopet poduk! — Zimščina je pri nas letos skoro vsa za nič; jarina in vinogradi bolje obetajo. — To za zdaj, ljube „Novice"; drugikrat pa, ako vara je drago*), kaj o tukajšnem narodnem življenji.
Iz Podrage na Vipavskem 18. junija. J-k. — Marsikak krajcarček so Podražanje pretekla leta vjeli za galeto, dokler so jo prodajali za seme; hodili so namreč v Podrago po njo , ter so sami pravili, da ni-kodar niso mogli tako zdrave dobiti; prodajali smo jo od 2 gold. do 8 gold. funt.    Al žalibog!   že   lani se je
*) Drago I                                                                                  Vred.
bila bolezen začela, da so imeli le nekteri dobro seme^, drugi pa ne; al letos se je bolezen razširila tako , da imamo le malo galete, ker je šlo več kakor pol svilcev pod zlo. Bog miluj! — Ljubi dežek nam je žemljico dobro namočil; bilo ga je namreč zelo potreba. Sen4 bo zelo malo. Grozdje pa jako jako lepo kaže ; Bog: nam ga le obvaruj kakošne uiroe! Bombaža smo tudi nekoliko za poskuŠnjo usejali; seme nam je podaril častiti g. J. Košir, vikar v Sembidu in predsednik pod-' družnice kmetijske vipavske; toda suha zemlja je bila kriva; da ni skoraj nič semena iz zemlje pribodlo ; kar ga je prišlo, ga je pa neka mrčes spodjedala, da imamo zdaj le malo steblic. Tudi ajlanta ali božjih dreves smo nekoliko nasadili. — Trtoreje so se vrli Podražanje jako poprijeli; da bi se le tako tudi lotili reje lesd. Koliko imamo še golih „gmajn^' pod goro in v brdih^ na kteri bi lahko izrastlo za vse trte lesd, kterega bo zdaj pri-manjkovak) v gozdu, ki je razdeljen. Potreba bo marsikaj učila, da bi nas nadloga prepozno ne zmodrila t Pa tudi sadjo- in murvoreje naj bi se čvrstejše poprijeli po izgledu tukajšnjega kmetovavca vrlega Gašparja Mašič-a. — Naj h koncu še izrečem v imenu vseh či-tateljev javno zahvalo častitemu gosp. Valentinu Sraj-u^. tukajšnjemu dušnemu pastirju, ki nam oskrbujejo „No-vice'^ in „Zgodnjo Danico'*, pa tudi vrlemu g. Antona Zgurju, iskrenemu domoljubu, sedmošolcu v Gorici, ki nam pošilja v Podrago „Novice'*, „Slovenca'^, „GIas-nika", „Cvetje'*, ,,Umnega Gospodarja" in „Triglava"^ tako, da imamo zmiraj dovelj koristnega berila. Slava in hvala vrlima gospodoma!
Iz Predoselj nad Kranjem 10. junija. (Sadjoreja in sviloreja na KokricL) Da so pridne roke boljše ko zlate gore^ sem videl že večkrat potovaje po svetu, in ravno pred nekaj dnevi sem se spet prepričal na Ko-kriči nad Kranjem pri marljivem Andreju Net-u, Ima namreč veliko drevesnico, v kteri je mnogo jabelk, hrušek, češpelj, marelic itd. zasajenih, za ktere je žlahne dobil cepove iz mnozih krajev; vsako sorto ima pod številko. Pogledal sem njegov zapisnik , ki se ujema tako natanko s številkami na gredicah, da sem še malo kje kaj tacega videl. Rekel mi je, da ima cepljenih ali požlahnjenih drevesec vsake sorte kakih 10.000 vseh skupaj. Dobi se, in se čez eno ali 2 leti bode dobilo pri njem drevesec raznih žlahnih plemen in prav po ceni, kolikor jih bo kdo želel. Sezite toraj sadjorejci le pridno po njih! — Z drevesnice me spremi k skle-dariji, in videl sem veliko število skled in mnoge lončene robe, tudi cevi (rorov), po kterih se voda odpelje in razpelje, kamor kdo hoče. Ima jih že narejenih za 1000 sežnjev. Rekel mi je, da jih je že veliko prodal; prodaja jih po 70 kraje, seženj; pravi, da so trdne in da jih, kamor jih je še dal, povsod hvalijo in priporočajo. Kdor jih potrebuje^ jih lahko dobi pri njem. — Ko grem ž njim k hiši, mi pokaže blizo 200.000 sviinih črvičev, posebno lepih in zdravih; tisti iz japaneškega semena so posebno veliki in lepi, in se že zapredajo; ker niso bolehali nič, jih misli vse za seme obrniti. Kdor bo tedaj tega semena potreboval, ga dobi pri njem. — Res, ta pridni mož ni bil zastonj s svetinjo in diplomom obdarovan; zaslužil jo je, ker se tako marljivo peča s sadjo- in svilorejo in vsakemu rad pokaže in ga poduči^ kako naj dela tudi on. Naj se po izgledu Ne t-o vem ravnajo vsi rojaki naši, da povzdignejo sadjo- in svilorejo na višo stopnjo sebi in domovini naši na korist.
Janez Saje^ učenik. Iz Vrhnike 19. junija. — Naš starozgodovinski trg je bil včerajšnjo nedeljo ves „in floribus.'^ Došlo nam je ljubih gostov „Sokolov^' iz Ljubljane blizo 100. Možnarji so jim na pozdrav pokali na bližnjem griču, postojnska godba je vmes igrala, ves trg je bil na nogah.
203
Ka lepo okinčanem dvorišču gosp. Goloba si prisedši ^,Sokol'' svoje gnjezdo izvoli, kmali potem pa k veliki sv, masi odide in ž njim obila množica ljudstva. So-kolski pevski zbor je izvrstno pel 6 zborov, gospoda Yidic in Coloreto , znana dobra pevca, pa sta pela še vsak en samospev. — Ob eni je bil skupni obed v gostivnici Golobovi, pri kterera je zraven Sokolom prijazne ljubljanske gosp6de bil tudi ljubljeni načelnik gospod dr. Gosta nazoč; tržki župan gospod Obreza in C. k. okrajni predstojnik gosp. Mulej pa sta še posebej gostila mnogo gospSde. Po dovršenem obedu so prihajale nase krasotice in še mnogo gospode iz Ljubljane in iz Notranjskega, tako, da se v kratkem začne veselo gibanje. Radost naša pa je do vrhunca prikipela, ko se društvo ob 5. na županovem travniku snide, in tam na pripravljenem orodji v občno pohvalo svojo umetnost v telovadbi skazuje. To so res junaci, da je kaj! Toliko ljudstva ni bilo kmali na Vrhniki na enem kupu, ki je občudovalo gimnastiko Sokolovo in se radovalo nad petjem in vsem, kar se je tu godilo. Pri gosp. iJoiijevem „Ulajnarji'' pa je hotlo vse smeha popokati. Ko seje v glasoviti ,,istorii*' navedel dekličem nauk, naj -„se drže le civila, da pred pridejo do svojega cilja^*^, je nek kmetišk fant, ki je ves zamaknjen poslušal, resno opominjal zalo dekle rekoč: „Viš, Uršika, saj sem ti tudi jez že rekel, da pusti soldata.'* Skoda, da čas tako hitro mine 1 Jelo se je mračiti, in zdajci stopi društvo, zdaj pomnoženo do 105 mož, v vrsto. Gospod načelnik se glasno zahvaluje tržkemu županu gosp. Obrezi in vsem Vrhničanom in Vrhničankam za preprijazni sprejem, mi pa tudi smo jim iz srca klicali „živili! živili!^' Zagotovljamo jim , da nam ostane „Sokolov" dohod v vednem spominu!*)
Iz Ljubljane.   (/« mestnega zboraj    V poslednji seji 16. dne  t. m. je župan   dr. Gosta  odbornikom naznanil, da je diplom častnega mestjanstva za gosp. Fid. Terpinca gotov in da se mu more zdaj vsaki čas izročiti.    Na predlog   odbornika Malica  so   bili   izvoljeni župan, župana-namestnik dr. Zupan in odbornik dr. J. Bleiweis , da mu ga izročijo.    Župan  je dalje naznanil zahvalnico   poveljnika   c.   kr.   polka   Gerstnerjevega  za podeljenih   20   veder   vina   ob   blagoslovljenji   njihovih zastav, in da je c. k. državno ministerstvo rešilo zadeve zastran sirotnice za občino   ljubljansko tako ugodno, da se morejo razprave brž   začeti.    V svojem sporočilu je župan povdarjal tehtno pripomoč gosp. deželnega poglavarja barona Schloissnigga o tej zadevi tako ,   da je ves zbor  pritrdil  županovemu predlogu,   naj   se deželnemu poglavarju za to prizadevanje, po kterem se bode toliko   let   pokopana   blagodarna    stvar   rešila   svojega mrtvila^  naznani zahvalnica.    V odbor,   ki vzame zdaj sirotnico   v prevdarek,   so   bili izvoljeni   mestni   župan dr. Gosta,   odbornika pl. Strahl in pl. Kaltenegger,   za njuna  namestnika   pa  odbornik   V. G. Zupan.    Ker  je deželni odbor za svojega zastopnika odločil dr. J. Blei-Aveis-a, c. k. deželna vlada pa c. k. okrajnega adjunkta, g. Hočevarja, je dotični odbor iz teh ravno imenovanih gospodov sestavljen. — Spomenica dr. pl. Kalteneggerja o   stavbinih zadevah   pobrežj a Ljubljanice,   kteri se bo struga prihodnje leto uravnala, je bilo   po predlogu županovem v prevdarek izročena 4. in 6. razdelku mestnega odbora. — Župan nasvetuje odboru, naj, ker se mudi,   svoji prošnji od   8. aprila 1. 1.  zastran dovoljenja mestne cestnine za 6 let, doda še to, da se mestna cestnina povikša  od  1 kraje, na 5 kraje,   za vsako vpreženo živino, za nevpreženo pa od pol kraje, na 2 kraje.    Mestu,   ako  hoče   tlak povsod   in dobro
*) Ravno to nam pripovedujejo Sokoli v Ljubljani,  kteri se pre-veseli spominjajo 18. junija vrhniškega.                 Vred.
brez večletnega cincanja popraviti — jasno razkladal župan — bode prizadjala ta poprava veliko stroškov, in pravično je, da tisti pripomorejo, ki ga ^ vozovi in živino najbolj kvarijo; v Trstu in drugod se odrajtuje veliko veča mestna cestnina. Po večini glasov vendar ni obveljala ta tarifa, ampak po predlogu dr. Schoppela, po kterem naj se zahteva le na 3 in 2 kraje, povišana cestnina. Ce tudi s tem si pomaga mesto nekoliko, je vendar očitno, da ni nobene prave razmere med živino vpreženo v voz, ki naj bi plačala le 3 kr., in pa med živino nevpreženo, za ktero naj bi se odrajtovalo 2 kr. Ne vemo, kako da so prezrli nekteri gospodje ta razloček! — Tukajšnji luteranski šoli je bilo po nasvetu poročnika šolske sekcije dr. Miteis-a za plačilo učitelja, ki uči slovenščino v tej šoli, po večletni navadi iz mestne kaše dovoljeno 100 gold. toda s tem pristavkom, da vodstvo te šole konec leta mestnemu odboru pove, koliko učencev se je učilo slovenščine in s kakošnim vspehom se je učitelj slovenščine za teh 100 gold. trudil v šoli. — Ker pritožba mestnega odbora, da mora za c. k. policijo iz mestne kaše dopla-čevati, pri c. k. ministerstvu ni obveljala, je bil nasvet 3. sekcije, ki ga je odboru predlagal dr. Schoppel, sprejet, da še vprihodnje plačuje mesto ta donesek, ker ga mora, — da pa od sebe vrača vse nasledke, kteri utegnejo izvirati iz tega, mestu ne po pravici naloženega plačila. — O donesku k napravi otročje bolnišnice so bili pomenki zelo živahni, naposled je obveljal predlog dr. J. Bleiweisov: naj danes izreče odbor, da ga je volja pripomoči k potrebni napravi, — da pa znesek se odloči potem, ko bo odboru saj po priliki znano, kolikšni bojo stroški. — Dr. Schoppel je po-ročeval o pritožbi mnozih posestnikov na ljubljanskem mahu, kterim ni po godi, da je magistrat košnjo na štradonih Rakove jelše v najem dal. Odbor je zavrgel neupravičeno pritožbo. — Tlak na velikem trgu od vodnjaka do šol vendar-le še letos dobimo. Župan je zboru sporočil, da gosp. Vrhovec^ ki je nalašč za to v Trst šel, je s tržaško poddružnico avstrijske kredit-nice, ktera je večidel kamnolomov primorske okolice v zakup vzela, to stvar tako lepo vredil, da more mesto naše brez zadržka potrebno kamenje dobiti po nepre-napeti ceni. Zbor je potrdil pogodbo in je gosp. Ver-hovcu hvaležen za njegov trud.
—   Diplom, gosp. Fid. Terpincu namenjen, je v vsem krasno delo. Pismo, ktero našteva zasluge Ter-pinčeve, je na pergamentu lično pisano (pisal je g. Maks Gaidič); vezano pa je pismo y zeleni aksamit (žamet) s krasnim srebrnim tiskom (vezal ga je g. Ničman).
— Pod predsedništvom Njih eksc. deželnega poglavarja je bila včeraj zadnja seja onega odbora, ki je bil ustanovljen na pripomoč ubogi m Notrajncem. Sporočilo je kazalo, da se je nabralo milodarov v vsem skupaj 17.675 gold. 82 kr., razdelilo se je za semena in živež z vožnino vred 16.214 gold. 56 kr., tedaj je še ostalo 1461 gold. 26 kr. Ker se bo za živež ubogim senožeškega in ložkega okraja nakupilo še 170 vaganov koruze in se poravnajo še nekteri stroški, se bojo za ostalih 1000 gold. -deloma nakupile obligacije s srečkami, ostanek pa se naloži v hranilnico, da se ta denar, Notranjcem namenjen, njim prihrani za kako drugo tako silo.
—   V četrtek popoldne ob 4. uri (ne ob 5., kakor je bilo izprva naznanjeno) je v dvorani mestne hiše prva seja novoizvoljenega matičinega odbora. Program je bil naznanjen v 22. listu. Nadjati se je, da pridejo v zbor vsi odborniki, kteri niso celo predeleč ali po posebnih vzrokih zadržani.
—   „Triglav" daje na znanje , da so te dni prišli Lahi na Fužine (grajščino g. Terpinčevo), pa so pri-
204
nesli pokazat kokonov, ki so jiti pridelali domd iz semena, ki so ga lani od gosp. Terpinca kupili, in se ž njim tako hvalijo, da ti kokoni v vsi okolici videmski (Udine) slovijo kot najlepši. Ker je g. Terpinc svoje seme dobil v Polčah od kmeta Jožefa Pohar-ja, je to velika čast za tega pridnega svilorejca, pa tudi za našo gorensko stran, da se sviici tu tako dobro obnašajo. — Vidili smo tudi lepe kokone letošnjega pridelka od grajščine smeledniške, ki je svoje seme od bostanjske grajščine dobila in letos že Čez 40 funtov semenskih kokonov po 6 gold. v srebru prodala. — Tudi Ne to vi kokoni na Ko kriči se hvalijo v današnjem listu, in nadjamo se, da bomo mogli lepe in zdrave kokone še druzih svilorejcev letos pohvaliti.
—  Vpisati moramo našemu listu novico, da se skor ne pomni, da bi telečje meso bilo tako ceno, kakor je zdaj: funt sprednje četrti po 16, zadnje celo po 13 novih kraje. To je sicer po godi tistim, ki pečenko radi dober kup jedo, — al žalostno znamenje je za živinorejo, da morajo gospodarji zavoljo pomanjkanja klaje teleta tako tiščati od hiše! Kes je revež kmet.
—   V predzadnjih ,,Novicah^* je bilo naznanjeno, da zavarovanci pri Greshamu dobivajo 8%. To je pomota; oni dobivajo 807o'
—  Odgovor dr. Issleibov v 136. listu ,,Laibacher-činem" na opazko Novičino zarad „Triest.'* dopisa je taka arlekinjada, da prekosi vsacega pajaca. Več besedi nimamo za tako robo.