Pervi splošni hervaški učiteljski zbor v Zagrebu. *) (Dalje.) Stčpanek hoče, da se tudi v pedagogiškem obziru le bolj lirvaščina goji. Naše narodne inštitucije naj bodo take, da nam ohranijo hrvaško pedagogiko. To bi se lebko dalo izvesti, ker narod naš ima dične krvi iii dičnih sponiinkov. Tudi na hrvaški slavni značaj bi se imelo pri vstanovitbi spMnili pedagogičnih principov ozirati. Začne se specijalna debata. Stojanovič bere resolucije. Modec: Prosem, da se povsod namesto pučka šola rabi izraz ,,narodna šola", kakor je že včeraj bilo rečeno. Dr. Popovič Štefan (iz Srbije) pravi, da bi bilo treba nauke jasniše našteti in vpraša, kdo bo potom nauke za narodne šole odločeval, ako ta zbor tega storiti iioče? Deželnemu zboru to ni varno prepustiti, storimo torej lni tukaj, in ne čakajmo na druge. Buzolič pravi: ;;Vsi imaino pogreško, pa bi se vtegnili še le pozneje spomniti naukov, ki so koristni za šolo. Najboljše je, ako pri splošnem izrazu v tem oziru ostanemo. Odločevanje predmetov v narodni šoli se bode dalo strokovnjakom". Popovič (vrednik srbske ,,Šole") bi tudi rad, da se v resolucijah nauki za narodne šole naštejejo. Nasvctuje, naj bi nauke odločil ravno tisti odbor, ki je resolucije za 2. točko sestavil. Tomič Pet. predlaga ;,slavjanske odbore", ki bi to reč izdelati iineli. Devic spominja zbor na šolske odbore. če mi 'tukaj vse na svojc rame naložimo, kaj pa da potem šolski odbori delajo. On je za prvobitno formolacijo. Bartolič, ginin. ravnatelj iz Karlovca, je tudi za odborov predlog, naj bi se pri splošnem izrazu ostalo. Tudi v osnovi za gininazijalne šole niso našteti posamesni nauki. Pa bi tudi nevinjestno bilo od strani tega zbora, da se peča z opravili, ki so stvar šolskih vladnih odborov. Prve tri resolucijc so te-lo: 1. v narodni šoli naj se uče vsi tisti nauki, ki so neogibljivo potrebni, da so doseže odločeni namen; 2. pri podučevanji trebaje posebno gledati na namcn, a ne le na način in sredstva; 3. postava naj na tanko odloči obscg znanja za mladost v vsakem posamcsnem razredu in iz vsacega posamesnega nauka. To odločujejo učilne osnove, ktere sostavljajo učiteljski zbori. *) Zavoljo nevgodnih okoliščin je ta spis nekoliko zaostal ; vendar ker je stvar važna, ni ravno napak, ako ga tudi pozncje nadaljujemo. Vredn. Tomic J. govori o 4. točki. Če sedaj vse na tanko ne odločimo, bo zanaprej tako, kakor je bilo do scdaj. V deželni zbor pridcjo ljudje, Iri noboncga pojma niraajo o uarodnih šolali. Da, bolje bi bilo, da nimamo nikakoršnih šolskib knjig, kakor take, kakoršne so scdaj. Šc celo laškc šolske bukve imajo vcč iz brvaške historijo in več našega zemljepisa, kakor nii. Basaričck pravi, da sc povsod v vsakcra zboru le splošna načola postavljajo. Buzolic brani svoj predlog. Nara je odprto široko polje tudi pozneje, ako hočemo svoj glas vzdigniti na dobro naših šol. Bartulic pristavlja, da mu v 3. točki ni jasna bcseda npostava", kor jc to res zelo obšima bescda. Mesto npostava" naj bi se reklo »učiteljsko oscbje". Cugšvcrt pravi, da bi županijski odbori sostavljali šolske bukve iu se ozirali tudi n;i mcstno (lokalnc) okolnosti šolskih otrok. (Vpitje: Na stvar!) Brletic: Stvar jo dosti jasnav ni treba časa gubiti. Pod npostavo" razuniijo sc strokovnjaki, a to je od našc strani dosti rečeno. Brani rcdakeijo. Pri glasovanji sprcjete so tri prve resolucije, kakor so gori postavljene. Stojanovič bere 4. točko. Jambrecak želf, da se namestu „6 let" reče 6 razredov, ker to je jasniše. Pa to tudi pravi, da ue bo mogoče izpcljati, ker imaino preinalo učitcljskih močf in pa tudi financialno stanje je stisnjeno. Fabkovič: Vcliko jih je, ki sc čudijo, da naj bi se kinct učil 6 let, pa še mislijo, da skoz vseh 6 let v enej sobi. Razrede treba je po letih in zrclosti otrok razdeliti. Pri dcnašnjej triletnej šolskcj osnovi se otrok nauči največ brati in pa litanije moliti. (Dobro!) 4. resolucija je sprcjota: Narodna šola se deli v G let z ravno toliko učiteljev, ktcrih more tudi manj biti, ker več o;d dveb razredov ne morc on učitelj podučevati. Stojanovic bcro: 5. Vsaka uarodna šola mora imcti vsa potrcbna učila, pomočnc knjige za učitclje in knjižnico za mladost; tudi mora vsaka šola iructi prostor za gimnastiko; po vaseh imajo pa tudi še biti verti za poskušnjo za raznoverstna gospodarska opravila. (Sprejeto.) 6. Pri vsaki uarodni šoli naj bode tudi dvelctni strokovni tcčaj z,i mladost, ktcra zapusti malo šolo, panegre v srednje šolc. Podučcvanje v vseli tečajih ima z ozirom na spole in niostne okolnosti le potrebe praktičnega življenja gojiti, a odtotl sc izvcržcjo vsi nauki, kteri privre- dno znanje in urnenje mladosti ne povišujcjo. Tu se iinajo odgojevati iz otrok ljudje za delo. (Sprejeto.) Ko se 7. resolucija prcbere, vstane Tomič J. in pripoveduje, kako naj bi se šolske bukve iuiele sostaviti. To opravilo naj bi se le narodnim učiteljem izročevalo. Jambrečak rnisli, da bi dobro bilo, ko bi se v šolskih knjigah rabilo novo pravopisje in ko bi se tudi posamesne bcscde akcentovale. (Dobro!) Tomid 0. pravi, da naj bi hrvaški državni šolski odbori berila vrcdili, pa ne vsakih 10 let cnkrat, ampak vsako 3. leto. Fabkovič ue poznd akadcmičkega pravopisa, kterega je nekdo za šolske knjige nasvetoval. Akademikarji hrvaški so tako zmešani, da sami ne ved6, kako pišejo. Znana je pa stvar, da ima skor vsaki akadeuiik svoje posebuo pravopisje. (Živio! Vpitje.) Buzolič brani akademijo in povzdigne slovesni protest proti razžaljenju akademijc v imenu tukaj zbranih Dalinatincev. Pravi, da rajši iz tega zbora koj izstopijo in doinu odidejo, kakor da bi sodelovati niogli pri tacih razželjenjih. (Živio!) Tomič P. tudi akademijo zagovarja, ter pravi, da so tudi francoski akadcmikarji nezložni v pravopisji, pa da jim vendar nihčc neznanstva ne očita. (Vpitje: Na stvarl Govornik neha.) Resolucija 7. se z lnaliini prenierabami sprejme, in se tedaj tako glasi: Vsi predmeti v narodni šoli naj se učč po načelih znanstvene in umne pedagogike, pa tudi vse učne in pomočne knjige morajo biti po tacih načelih sostavljene. Šolske knjige sostavlja, vredujc in poterjuje le deržavni hrvaški šolski odbor; pa da ses časoin tudi napredovati more, imajo se vsako drugo, najdalje trctje leto vse šolske knjige sploh pregledati (revidirati), v šolskih kujigah naj bode najnovejše pravopisje; a berila naj se natiskajo z akcenti. Treba je pa, da bo tudi privatui konkurenciji odprto polje, če se namreč zadovoljuje z vstanovljenimi načeli. Bere se 8. rcsolucija, ki se sprejuie brez kake opombe, in se tako glasi: Knjige za narodne šole ne smojo iineti ničcsar, kar bi morebiti žalilo ktero vero, n&rodno ali pa domovinsko čuvstvo. Poročevalec bere 9. resolucijo. Bartulič pravi, da bi se namesto ninorodnihu moralo reči ,,inonarodnih". Tomič J. trdi, da bi se nemški jezik iz narodnih šol za vselej in popolnoma mogel odpraviti. To naj bi se na tanko v tej resoluciji od- ločilo in z besedami dostavilo: »da se iz hrvaških šol nemški jezik popolnoma izključuje". (Živio!) Stojanovič pravi, da je z dušo in telesom narodnjak, ali vendar bi tega ne mogel dopustiti, da se neinški jezik popolnouia iz narodnih šol izključi. Ako rnislite, da sc z nemškim jezikom popači domači jezik, imate krivo, — poglejte le v granico, kjer se že toliko let podučuje tudi v ncmščini, pa narod vendar ravno v granici govori najčiščo hrvaščino. (Živio!) Modec boče, da bi se namesto ,,domači jezik,, reklo Hhrvaški jezik". Stojanovič povzdigne še enkrat svoj glas za ptujc narodnosti na Hrvaškem. Pri nas je raznovrstnih šol: nemških in magjarskih. Mi drugira narodnostim ne smemo braniti njihove omike. Filipovič berc rcsolucijo šc enkrat, ia prosi da se glasuje. Resolucija se glasf: Vsaki poduk v narodni šoli se mora podavati le v hrvaškem, narodnem jcziku. V narodni šoli se noben drugi jezik ne uči, lc hrvaški. V šolah tacih, kjer so stan'ovniki druge narodnosti, ima se poleg druzega tudi hrvaškijezik kod učni predmet u č i t i. Stojanovič bere 10. resolucijo. Bartulič hoče, da se ta resolucija izpusti nker je že poprej bilo ravno to rečeno". Jambrečak govori, kako je nepraktična slovnica v narodni šoli in pravi, da ioia načrt, po kterem naj bi se slovnica učila. Filipovič pravi, da ni mogoče tukaj o tem kaj dokončati, ampak govorniku priporoča, da si čas odloči in privatno svoj načrt zbranim ufiiteljem prebere. Modec priporoča, da se iz narodnih šol vse izpusti, kar je nepotrebuega. Sprejeta resolucija se glasi: 19. Iz posamesnih naukov je treba, da se pri formalnem poduku ozira le na potrebe vsakdanjega življenja, ne pa na suhoparne znanstvene sisteme. Bere se 11. resolucija: Z ozirom na fizični razvoj mladosti in z ozirom na doraače potrebe se niladost v narodnih šolah v prvih dveh razredih 18, v ostalih pa po 20 ur na teden (brez ur za petje in telovaje) srae podučevati. 12. resolucija: Očitne skušnje se ne vjemajo z načeli racionalne gojitbe, pa se naj odstranijo; namesto skušenj se naj na konci vsaccga šolskega leta šolske slovesnosti vpeljojo. Truhelka zagovarja šolske skušnje. (Mrmljanje. Potem popravi in rcče:) Jaz ne mislim očitnib šolskih skušenj, ampak le skušnje med letom. Bartulič ne ve, kaj se ima pod ,,šolsko slovesnostjo" razumevati. Pravi, da bi se bolje reklo nočitna šolska darila". Stojanovic pristavi, da se šolska darila morejo tudi pri šolskih slovcsnostih deliti. Jambrecak jezno brani šolske očitnc skušnje. Pravi, da so skušnje najlepša priložnost, da kmet do šolc veseljo dobi. Prosi zboi1, da iz pcdagogiškega obzira aikakor skušenj ne zavržc. 12. resolucija sc pri glasovanju sprejinc, kakor jc gori napisana. Bere se 13. resolucija. Buzolic žcli, da se ravnanjc zavdlla starejšcmu učitclju po šolskih razredib izroči. Haraminčič želi, da starejšemu po lotih. (Vpitje: Rešeno je.) 13. resolucija glasi: Vsaki učitelj odgovarja za znanstveni iu lnoralni napredek svoje mladosti. Kjer sta dva učitelja ravna se zavodom starejši v službi ter zastopa zavod pri drugih oblastih. Kjer jc pa več učiteljcv, si na tri leta izmed sebc izbirajo ravnajočcga učitelja. 14. rcsolucija: Postopanje z mladostjo mora biti v soglasji s bumanitarno namero narodne šole, in se ima vjemati s pedagogijskimi načeli. Trctje vprašanje: kako bi se poleg dobro vredjenih narodnih šol imela vrediti učiteljišča — se zavoljo pomanjkovanja časa odloži na drugi splošni učiteljski zbor. (siedi 3. seja.)