V e s t n i k. Cesarja Frančiška Jožefa I. jubilejna ustanora za učiteljske sirote na Kranjskem: Gdč. Marija T h u m a, učiteljica v Gorenjem Logatcu, nabrala pri okrajni učiteljski konferenciji logaškega okraja v Cerknici dne 15. t. ra. 8*70 gld. — Živeli darovavci in nasledniki! Živila nabiravka! Učiteljski koimkt: G. Rudolf Piš, učitelj v Cerknici, na knj. kr. podr. št. 121 6*50 K; »kolesar s sneto kljuko" v Borovnici 1 K. Šolski muzej. V rnuzej se bodo sprejemali tudi vzorni uradni spisi, šolarski in učiteljski izdelki iz šolskih delarnic, naloge in risarski izdelki učencev (učenk) ljudskih, meščanskih in obrtno - nadaljevalnih šol, ženska rocna dela i. t. d. Izmed učiteljev-pisateljev so se do sedaj zglasili samo trije s svojimi literarnimi deli; prosimo, da se tudi ostali pisatelji zglasijo in vpošljejo svoja dela. Učil, koja so izdelali ueitelji, nam je že veo obljubljenih. Vsi dozdanji oglašenci so s Kranjskega, le eden s Štajerskega, s Primorskega pa še nihče. Zeleti bi bilo, da se v šolskem muzeju združi vse učiteljstvo, ki je združeno v nZavezi". Pokažimo torej, kaj znamo in prernoremo slovenski učitelji sebi v čast, »Zavezi" v ponos in cesarjevemu zlatemu jubileju v proslavo in trajen spomin! V družbi je moč in napredek! Pozor, učitelji! C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani je sklenil v eni svojib zadnjih sej, da odslej nič vec ne bode jeraal v razpravo takih prošenj za mestne učiteljske službe, ki niso opremljene z vsemi potrebnimi prilogami, ampak da bode take nedostatno opremljene prošnje kar a limine zavračal. Povod temu sklepu je bil, ker se je c. kr. okrajni šolski iiadzornik pritožil, da vlagajo prosivci za mestne učiteljske službe mnogokrat tako nedostatno opremljene prošnje, da mu pri najboljši volji na njih podstavi ni možno popolniti vseh rubrik v predpisani kompetentovski tabeli. Vsaka prošnja bi raorala namreč iraeti te priloge: a) Izpričevalo o učni usposobljenosti (oziroma pri prosivcih, ki te še nimajo, zrelostno izpričevalo); 0) vse dekrete o začasneni in stalnem službovanju; c) eventualne priznanice. Potrebne so samo te priloge. Vse druge, kakor n. pr. krstni list, poročni list, šolska izpričevala iz ljudske šole, iz srednjih šol, iz učiteljišča, zrelostno izpričevalo, nravstveno izpričevalo itd. so popolnoma nepotrebna navlaka! Mnogo prosivcev pa ravno s tako navlako napolni svojo prošnjo, a naj po trebnejših dokumentov (izpričevala o učni usposobljenosti in dekretov o stalnem namešoenju) ne priloži! Prosivci, ki se mislijo odslej poganjati za učna raesta v Ljubljani, naj si tedaj ta sklep c. kr. mestnega šolskega sveta dobro zapomnijo, oe se hooejo obvarovati škode in nepotrebniii stroškov. Sicer pa opozarjamo vse učiteljsfcvo naše dežele na spis BS kateriini prilogarni je učiteljem na Kranjskem opremljati prošnje?% ki ga je priobčil g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Pr. Levec v našem listu (,,Učit. Tovariš", 1. 1890., str. 3—6) Iz c. kr. mestnega šolskega sreta. 0 redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, katera se je vršila v sredo dne 1. t. m., sino sprejeli nastopno poročilo. Potem ko proglasi predsednik sklepčnost, poroča zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar se vzame brez ugovora na znanje. Za razpisane službe na raestni dekliški osemrazrednici se stavijo terno-predlogi. Sklene se, da se bosta letošnji okrajni uoiteljski konferenciji za slovenske in slovensko-nemške, oziroma za nemške Ijudske in meščanske šole vršili v ponedeljek dne 4., oziroma v torek dne 5. mal. srpana t. 1. ob osmih zjutraj v telovadnici I. mestne deške petrazrednice in da bosta imeli obe konferenci z ozirom na vladarjevo petdesetletnico slavnostno lice. Dnevna reda se prijavita pozneje. Sklene se pri novi zgradbi za mestno dekliško osemrazrednico mestnemu magistratu priporočiti odstranitev nekaterih nedostatkov in pa vpeljavo nekaterih novih naprav. Razpisane službe: V inoški kaznilnici v Gradcu mesto drugega učitelja s plačo XI. plač. razreda, s stanovanjem in prispevki za luč in kurjavo. Prosivci za to, event. za tako mesto v Mariboru naj vlože svoje prošnje do 25. rožnika pri najvišjem državnem pravdništvu v Gradcu. — Drugo učno mesto na dvorazrednici v Dobrniču. Prošnje do 30. t. m. pri c. kr. okr. šol. svetu v Novem mestu. — Drugi učni mesti v Kočevski reki in Paravasi. Prošnje do 30. t. m. pri okr. šol. svetu v Kočevju. — V tem šolskem okraju se razpisujejo sledeče službe: 1. Naduoitelja-voditelja štirirazrednice v Sežani. 2. Učitelja-voditelja enorazrednice v Vatovljah. 3. Učiteljice na dvorazrednicah v Gorjanskem, Kostanjevici in Zgoniku. Navedene službe so III. plačilne vrste, dohodki teh so določeni v deželnih postavah 10. sušca 1870 in 15. vinotoka 1896. Prošnje s postavnimi svedočbami in sicer glede prosivcev iz drugih okrajev potom c. kr. okrajnih šolskih oblastnij je vlagafci v dobi šestih tednov pri podpisanem c. kr. okrajnera šolskem svetu. — Sežana, 31. vel. travna 1898. Dnevni red okrajni učsiteljski konferenciji slovenskih in nemško-slovenskih ljudskih šol v Ljubljani, ki bode v ponedeljek, dne 4. malega srpana 1898. leta ob 8. uri dopoldne v telovadnici I. mestne deške 5razrednice v Komenskega ulicah štev. 13. A. Slavnostna seja v proslavo petdesetletnice Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. I. Kako se je razvijalo in kako je napredovalo mestno Ijudsko šolstvo od leta 1848. -1898. Slavnostni govor gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. F r. L e v c a. II. Kako praznuj šolska mladina v Ljubljani petdesetletnico Njegovega Veličanstva. Poročilo raestnega učitelja g. Jakoba Diranika. III. Vdanostna izjava mestnega učiteljstva. IV. Cesarska pesem. B. Konferencija. I. Naznanila in opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Fr. Levca o šolstvu njegovega nadzorovalnega okraja. II. Izbir učnih knjig in beril za šolsko leto 1898/99. Šolska vodstva, ki žele učnih knjig in beril v prihodnjem šolskem letu kakšne premerabe ali ki žele uvesti kakšno novo učno knjigo, naj do 26. rženega cveta t. 1. pošljejo c. kr. mestnemu šolskemu svetu utemeljene predloge, drugače pa 'negativno poročilo. III. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice. IV. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. Dotične nasvete je najkasneje do 26. rženega cveta t. 1. pismeno prijaviti načelniku knjižničnega odbora g. nadučitelju Jos. Maierju. V. Volitev treh udov knjižničnega odbora za šolsko leto 1898/99. (Doslej so bili v knjižničnem odboru: Gospodična nadučiteljica E. Gusl, g. nadučitelj Jos. Maier in g. učitelj J u r i R e ž e k.) VI. Volitev stalnega odbora, ki šteje 4 ude, za šolsko leto 1898/99. (Doslej so b;li udje stalnega odbora gg. nadučitelja Fr. Raktelj in Jos. Maier, g. učitelj A. Razinger in gospodiona nadučiteljica E. Gusl.) VII. Samostalni predlogi, ki jih jo najkasneje do 26. t. ra. pisraeno zglasiti pri stalnem odboru. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 1. rženega cveta 1898. Župan - predsednik: Ivan Hribar. Priporočilo. Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Krškem je z razpisom z dne 27. vel. travna t. 1., oziroma z dne 29. vel. travna štev. 785 vsem podrejenim šolskim vodstvom kar najtopleje priporočil dr. Pogačnikovo po Janku Lebanu poslovenjeno knjižico „0 jetiki" in povest ,,Na različnih potih", prvo za učiteljske, drugo za šolarske knjižnice. Glede knjižice „0 jetiki" piše omenjeni c. kr. okrajni šolski svet: ,,To delce ima mnogo d o b r i h migljajev in nasvetov, katere moreučitelj s pridom uporabitiv ljudski š o 1 i.li — Istina je, in želeti bi bilo, da se knjižica močno razširi ined častito duhovščino in učiteljstvo, da se s sodelovanjem teh dveh mogočnih faktorjev kolikor možno pot zapre tej strašni niorivki eloveštva. Naj bi gospodje c. kr. okrajni šolski nadzorniki kar najtopleje priporočali to knjižico ob letošnjih okrajnih učiteljskih konferencijah! V zgled jim bodi neki rodoljuben dekan na Štajerskem, ki je za bližnjo pastoralno konferencijo sam naročil 40 iztiskov! Vsi na branik zoper morivko — jetiko! K izpitu uciteljskc usposobljenosti v Gorici se je oglasila m. m. le ena slovenska kandidatinja gdč. Pavlina Brezovšek, učiteljica na Trebelnem pri Mokronogu, ki je izpit tudi dobro dostala za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Češka učiteljska društva. Sedaj je na Ceškern v osrednjem društvu (zavezi) učiteljskem 115 ednot (društev) ueiteljskih. Ako se prišteje še praška nBeseda uoiteljska", katera ni pri zavezi uoitelj.sk i, je vseh čeških učiteljskih društpv 116. Društva so koncentrirana v osrednjem društvu (zavezi) in imajo 7173 členov. Najveoje učiteljsko društvo je ..Komenskv" za Prago in okolico, kateri ima 449 členov. V poslednjem času se mesto velikih društev ustanavlja več manjših; tako se je strakonisko učiteljsko društvo razdelilo na tri društva, kolinsko, litomišlsko in chrudimsko, kuklensko pa na dve društvi. V zadnjem letu so je odlikovalo v delavnosti zlasti praško učiteljsko društvo wKomensky:i, katero je imelo 25 zborovanj. Dohodkovjedoseglo5568gld , izdatkovpa 4762 gld.; v večini društev se je okrepil dohodek nad izdatkom. Nemško deželno učiteljsko društvo združuje 77 društev, katera imajo v vsem 5524 členov. V vseh uoiteljskih društev na Geškem je (razen podpornih društev) 193, katera imajo skupaj 12.697 členov. V to število še ni všteto društvo učiteljskočeško-slovansko in društvo meščanskih uoiteljev. Lahko se tedaj reče, da je v pokrajinskih in osrednjih društvih učiteljskil\ vpisanih skupaj 13000 učiteljev. Ti pa so samo na Ceškem, tedaj brez Moravskega in Šlezije. Izmed podpornih uoiteljskih društev je najznamenitejše podporno in posojilno društvo »Dedictvi Komenskeho", katero ima 1221 členov, od teh je 93 8°/o učiteljev in 6 _°/o učiteljic — Geški učitelji itnajo tudi skoraj v vsakem večem mestu učsiteljski konvikt, sirotišnice itd. Kaj pa imamo slovenski učitelji? Jos. Korošec. Zaveza ucit. društeT v kralj. Češkem pozivlja okr. društva, da na željo le-teh povabi k zborovanju poslanca, da se izreče za ljudsko stanovsko zastopstvo; predlože se tudi praške resolucije, sprejete na letošnjem zborovanju zaveze. Praske resolucije so: Učiteljstvo, združeno v »Komenskem" društvu za Prago in okolico, se je pogovarjalo dne 12. sušca t. 1. o popolnoma neplodn^m letošnjem dež. zborovanju in pozivlje, da društva opuste vsa preiskavanja in vsa mala zahtevanja, temveč odločno tirjajo: 1.) Popolnih državljanskihpravicin pravičnega disciplinarnega sveta. 2.) Akademične izobrazbe 3.) Enotne službene plače brez kategorij podučiteljskih (XI., X., IX. in VIII. reda kakor pri državnih uradnikih); 351etno službovanje in regulacije avanziranja učiteljstva. 4.) Šolske avtonomije z enakim vpliv^om učiteljstva v mestnem, okrajnem in deželnem šolskem svetu. Idirao z enotnirn postopanjem za enotnim velikim zmotrom! <¦/. Korošec. Dar srbskemu šolskemu muzeju. Avstrijsko rainistrstvo za uk in bogočastje je podelilo srbskemu šolskemu muzeju na prošnjo muzejnega odbora črez 1000 različnib šolskih predraetov v ceni 1000—1500 gid. kakor: učne knjige (učebnice) za ljudske in meščanske šole vseh narodnosti avstrijskih, knjige za uoitelje, podobe, niape, atlante, predloge za risanje, aparate za poučevanje prirodoznanstva, zbirko modelov in mnogo drugih predmetov, ki se rabijo pri pouku. Menda bi tudi slovenskemu in hrvatskemu učiteljskemu muzeju kaj dali. Potrkajmo!*) Jos. Kurošec. Učitelj ne sme poučevati godbe! 0. kr. deželno šolsko oblastvo je odpravilo poučevanje gosli na občih ljudskih šolah. Tako vsaj sporočajo voditelji praških in predmestnih šol v dnevnih listib. K prošnji ,,enote voditeljev" glasbenib šol za kraljestvo Ceško je odredil c. kr. deželni šolski svet, razglašeno z dne 23. svečna t. 1. štev. 5220, da neobligatno poučevanje na goslih na občih ljudskih šolah je samo tako dolgo dovoljeno, dokler so za isto učitelji plačo od staršev prejeli, koncem šolskega leta 1897.—1898. pa je odpravljeno. Za slovenske pokra- *) Direktorij j.Zaveze" se je že obrnil s prošnjo tudi na naučno ministrstvo. Uredn. jine nima omenjena prepoved dosti pomena, pač pa bi ga imela, ko bi se pričela harmonika raztegovati v šoli. Pol fare bi bilo pri pouku. Petje gojimo pridno v šoli in godbo zunaj nje, da preustrojimo narodu okus! Jos. Korošec. Ceški plemenitaš. Pokojni kanonik grof PoettingPersing je ustanovil v Oloraucu višjo dekliško šolo, ki se irnenuje ^Poettingea". Kako blagega srca je bil ta mecen, naj svedoeijo nekatere, omenjeni zavod zadevajoče točke iz njegove oporoke: n) Pota, po katerih je zavod voditi, so določena v pravilih, ki naj se izpolnjujejo brez znatne premembe. b) Splošne znanosti naj učijo svetne uoiteljske moči, a pouk bodi prešinjen z verskim duhom. Le ta, ki neprestano sledi resničnemu življenju naroda, bode inogel vzgajati deco zanj; a dasiravno bode zaradi tega stopal po svetni struji, upošteval bode, da je vera po.rebna kakor ljubezen do Boga. Gim bolj je kdo izobražen, tern lažje ceni nedosežno milobo vere. c) Žena, ki je bila vzgojena v mojem zavodu, bodi pobožna, nje duša bodi čista kakor kristal, zlati venec nravnosti naj diči njeno glavo. Te čednosti žene so stebri rodbinske sreče in nje obstanka; niti krivda moževa, niti razne nesreče, zadevajoee premoženje, ne pahnejo rodbine tako globoko kakor žena, ki je nehala biti pobožna in nravna. Vsakdo, ki bode vodil raoj zavod, ali v njem poučeval, se vedno spominjaj, da izvršuje nepreklicljivo mu nalogo, narodu eeškemu o priliki blagoslovljenja svečano obljubljeno: da se ima tu gojiti moč narodne zavednosti X najvišji meri. Težka doba češkega naroda tirja, da je žena narodno probujena, pogumna in zavedna. Dom vaš, deklice mojega zavoda, mora biti češki dom; preko njegovega praga naj nikdar ne stopi tujšoina. Stojte med brati, sestrami in otroci v rodbini svoji kakor svetnice eeške narodnosti, in ena sama beseda trdne vaše volje upogne naj tilnik vsakega sovražnika. Bodite genij na češkem dornu svojem, kakor slavni vzori čeških žen iz minulih stoletij in sedanje dobe; narodna zgodovina naj vam kaže, kako jih posnemajte, prosite jih, da bi mogle postati take kakor one, potem bode stal narod naš s popolno močjo v vsi slavi svoje preteklosti. č) Bodite varčne in dobre gospodinje! Tukaj izpolnjujete blagonosno nalogo za rodbino svojo in svoj narod tembolj, čim brižneje pazite na domače imetje, smatrajoo ga iraetjem češkira. Ta stran narodne vzgoje je enako važna kakor narodna zavednost. Take, želim, da postanete deklice mojega zavoda že kot gojenke, a še gotoveje, ko prestopite v dejansko življenje. Po teh principih, naukih in željah se blagovoli ravnati prečastni kuratorij mojega zavoda vsekdar za časa mojega življenja in po moji smrti. Ko sem ustanovil zavod, sem dovrsil nalogo svojo. Ni božja volja, da bi mogel vsaj enkrat vse z lastnimi očrai videti; a v svojem duhu gledam. Vendar rad umrjem, ker rae osrečuje zavest, da sem mogel kot duhoven iz ljubezni kaj storiti, delovati po dolžnostih, katere iraam kot Ceh, kot plemenitaš češke krvne, preslavne krone sv. Vaclava, da sem mogel izpolnovati vzvišene naloge v narodu, katere izvrševati je češkemu pleraenitašu dolžnost. Narod češki je dal nam plemfenitašem večjih pravic, zato sme od nas tirjati tudi višje dolžnosti. Štejem se srečuirn, da so mi razmere dopuščale vsaj tem svojim dolžnostim zadostiti. _-_. __•. Stevilo uciteljer v naši monarhiji. Ljudskih učiteljev je v tostranski državni polovici 66000, v prekolitavski pa 26000, profesorjev na srednjih šolah je 5000+3200, na učiteljiščih 1070 + 680, na vseučiliščih 1630 + 580, na bogoslovnih zavodib 230 + 260, na različnih strokovnih učiliščih 6370+1480. Skupno je v naši monarhiji 112.500 učiteljev, na 397 stanovavcev torej 1 učitelj. Zc. V tinti je mnogo zdravju nevarnih glivic. Učitelj oporainjaj učence, naj ne ližejo peres ter si naj uraiva^o očrnele roke. Kadar ne pišejo, morajo biti tintniki zaprti. Zc. Namešeenje učiteljskih služeb v Prusiji. Po ča- sopisih se razpravlja o novi uravnavi učiteljskih plač na Nemškem, katera je bilo uzakonjena meseca sušca m. 1. Obravnava se tudi način, kako se učitoljska mesta v Prusiji popolnujejo. Zdaj itnenuje učitelje bodisi šolska oblast, bodisi da jih voli občina po pripadajocem šolskem patronu. Na boljša in lepša raesta predlagajo nadzorniki le učitelje iz svojega okraja. Tako je učitelju, kateri službuje v slabem kraju, skoraj nemogoče, da bi dobil službo v lepšem kraju. Šolski patroni se ravnajo skoro povsem po priprošnjah \n vnanjerii vtisku osebe. V občinah se sklene z ozirom na ogled, kateri s šolo in sposobnost.jo nima prav nič dotike. Skratka: izid učitelja prosivca zavisi od sreče. Razvidi se, da avtonoraija je povsod enaka. Tako je v Prusiji, pa menda pri nas tudi in povsod. Jos. Korošec. Število easnikov. V Avstro-Ogrski izhaja 3500, v Nemoiji 6000, na Francoskem 4100, na Angleškem 4000, v Italiji 1400, n;i Ruskem 800, v drugih evropskih deželah 2200, v Ameriki 15000, v Aziji 2700 (na Japonskem 2000), v Avstraliji 700, v Afriki 300, skupno 42000 časnikov. Zc. Velika pisateljska nagrada. Pisatelj Rudyard Kipling je dobil za sestavek s 7000 besedami 1500 dolarjev. Zc. Ruska mesta. V Rusiji je 865 mest in sicer v 50 gubernijah evropske Rusije 604, na Poljskem 114, v Kavkazu 44, v Sibiriji 49 in v srednji Aziji 54. 167 mest ima več nego 20000 stanovavcev, večina drugih je neznatna. Najmanjše mesteco je Ohotsk s 197 ljudmi. Večina mest ima več moških nego žensk. Nad 150000 stanovavcev ima 11 mest in sicer: Peterburg (1,132.600), Moskva (988.600), Varsava (638200), Odesa (405.000), Lodc (315.000), Riga (250,100), Kijev (247.400), Harkov (174.800), Tiflis (160.600), Vilna (159.500) in Taškend (156.400). Od 100.000 do 150.000 prebivavcev imajo sledeča njesfca: Saratov (137.100), Kazau (131.500), Jekaterinoslav (121 200), Rostov na Donu (119.800), Astrahan (113.000), Baku (112 200), Tula (111.000), Kišenev (108 700). 50.000 do 100 000 Ijudi ima 37 mest, manj nego 50.000, a več tiego 30.000 pa 41 inest. 20.000 do 30.000 stanovavcev ima 70 inest Zc. Analfabeti. Od 827 Korošcev, ki so prišli lani pred naoorno komisijo, jih samo 23 ni hodilo v šolo, t. j. 2 9°/o. Na Štajerskein je bilo lani l'3°/o, na Kranjskern in Primorskem 5'7°/o (brez Istre), v Istri pa 153 odstotkov analfabotov. Zc. Okrajna učiteljska konferencija za krški okraj bode letos dne 30. mal. srpana (v soboto) v šolskem poslopju v Krškem. Zaeetek točno ob 9. uri dopoludne; spored je sledeči: 1.) Ofcvoritev konferencije. 2.) Itnenovanje predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 3.) Poro(Mlo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stanju šoistva v okraju in njegove opazke pri nadzorovanju šol. 4.) Podrobni uoni naert iz spisja za razne kategorije ljudskih šol v Krškem okraju na podlagi izdelkov lanske konferencije. (Poroča stalni odbor, in sicer za enorazrednice: g. Pr. Škulj; za dvorazrednice: g. Janko Leban; za trirazrednice: g. Aleksander Lunaček; za štirirazrednice: g. Jernej Ravnikar). 5.) wCesar Pranc Jožef 1. in ribičev sin". Praktična obravnava z učenci III. razreda krške ljudske šole. Referenta — oziroma referentinjo — določi g. c. kr. okrajni šolski nadzornik na dan konferencije. 6.) Poročilo knjižničnega odbora o zaznamku knjig, ki so sposobne za šolarske knjižnice. 7.) Določitev učnih knjig in samoučil za šolsko leto 1898/99. 8.) Poročilo knjižničnega odbora o stanju, uporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice. 9.) Določitev knjig, katere naj se nakupijo za okrajno učiteljsko knjižnico. Dotični nasveti naj se vpošljejo pismeno vsaj do 27. mal. srpana t. 1. knjižničnetnu odboru. 10.) Volitev a) stalnega odbora, b) knjižničnega odbora. 11.) Poedini nasveti, ki pa naj se vsaj do 27. raal. srpana t. l. vpošljejo c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku. Vabilo. Litijsko učiteljsko društvo iraa svoj letošnji občni zbor dne 7. mal. srpana t. 1. ob 9. uri predpoldne v litijski šoli. Razen običajnih took je na dnevnem redu razgovor o praznovanju petdesetletnice vladanja našega presvetlega cesarja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Na Švedskem, kjer so najboljše šole, kjer se nahajajo v vseh večjih občinah šole zgrajene kot prave palače, je zdravstveno stanje ljudskih učiteljev po porooilu dr. Elota Forberga jako slabo. 13°/o učiteljstva boleha, a 33°/o jih umrje za jetiko. L. L. Naš podporni sklad. Osrednje društvo eeških učiteljskih društev v kraljestvu Geškem je sprejelo v svoj program, podpirati vse akcije, katere merijo k trdni organizaciji posebno na kulturnem in narodno-gospodarskem polju. Izmed inštitutov, katere podpiramo, nam je zelo potrebna .,Samostojna sirotišnica učiteljska". V nekaterih okrajih so že učitelji organizovani in zlagajo jubilejne fonde, iz katerih se bodo podpirale učiteljske sirote. Toda moč je le v družbi. Z 20---40 gld. ni veliko pomaganega siroti. Združimo se vsi okraji in ustanovimo BSamostojno sirotišnico učiteljsko". Mnogo okrajnih društev je že zadovoljnih s tem predlogom. Za jubilej ustanovirao si jo brez dvombe. — Tako se organizujejo češki učitelji. (Po »Geškem Učitelu".) J. K.