Glasilo Jugoslovanskega uilteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dsn pozneje. Vse leto velja . . 401— K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.		Za o/namla je plačati od enostolpDe petit-viste, če se tiska enkrat . . SOvin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . 50 „ za nadaljnja uvrščecja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljaU samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako peUt-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Program prvega kongresa jugoslov. učiteljstva v Beogradu.
17.	julija: 1. Sestanek delegatov ob 8. predpoldne v Učiteljskem domu. 2. Zborovanje delegatov glede določbe dnevnega reda za glavno skupščino. 3. Slavnostna predstava v Narodnem gledališču ob 8. uri zvečer.
18.	junija: 1. Otvoritev kongresa ob 9. predpoldne. 2. Volitev odborov in odsekov. 3. Pravila Udruženja. 4. Volitev uprave novega Udruženja. 5. Koncert pevskega zbora ljubljanskega učiteljstva in banket (zvečer).
19.	julija: Izleti v okolico beograjsko in v notranjost Srbije.
i jiaimammma«%tr!'mvifvMaimtaaammiBamBi »m ■ uniirinui
Rudolf Dostal:
Vzgojujmo državni čut!
Živimo v dobi prehranjevalnih težkoč, mezdnega gibanja, neprestanih pogajanj in zahtev poviškov, dodatkov, draginjskih doklad in regulacij, skratka v dobi vse-obče nezadovoljnosti. Da je to gibanje zgrabilo in vzburkalo tudi naš stan, ni čuda! Ta materialistični pokret, sam na sebi potreben in v človeški naravi utemeljen, pa ne sme voditi našega stanu s tira njegovega kulturnega zvanja, ki ga je prav danes v naši narodnostno enotni državi bolj treba kot kdajkoli.
Borba za vsakdanji kruh, ki je zavzela v najnovejši dobi večje in intenzivnejše dimenzije kot kdajkoli, ne sme absorbirati vseh naših duševnih energe-tičnih sil. Naš kulturni poklic, ki je neločljiv od našega notranje-stanovskega šolskega poklica, nas ne veže samo na šolsko sobo, ampak nam določa širši delokrog tudi zunaj šolskih sten.
Vzgojujmo v narodu — predvsem v mladini — državni čut! Saj tu ne gre za razna strankarska politiška stremljenja, tu gre za ono brezpogojno osnovo, ki so jo narodnostno zaokrožene države (Francija, Nemčija, Italija itd.) že od nekdaj imele. V tem oziru so nam lahko te države vzgled: vsak državljan visoko spoštuje in iskreno ljubi svojo državo, pa naj pripada potem tej ali oni stranki, tej ali oni frakciji. Državni čut imajo v Franciji vse stranke: republikanci, monarhisti, socijalisti, nacionalisti in kar je še drugih strank, kar so najlepše dokazali v svetovni vojni, ko so enako kot Srbi in Belgijci z velikim odu-ševljenjem in brezprimernimi žrtvami, branili svojo domovino, svojo državo. — Republikanec, socijalist je bil enako pro-žet državne misli kot monarhist, rojalist.
In roko na srce, take državne misli pri nas v celoti ni! Treba jo bo šele vzgojiti. Gojimo v narodu državni čut, da se bo čutil vsak posameznik zvest in iskren pripadnik države, ki smo si jo od nekdaj želeli, države, ki je nenadoma vstala, države, ki smo jo — priznajmo si — v sanjah pričakovali in upali jedva za naše poznejše rodove.
Tu je treba vzgoje v narodu, predvsem pri šoli odrastli mladini, pri našem naraščaju. Od starejše generacije ni veliko pričakovati; kdor je imel narodni čut Poprej, ga je ohranil tudi sedaj, kdor ga Pa ni imel že poprej, si ga tudi sedaj ne bo pridobil.
Posvetimo vso skrb doraščajoči mladini. našemu naraščaju! V njem gojimo cut državne misli, državne pripadnosti. Ne pa morebiti na enostaven način, da temljemo iz duševnega okvirja ovenele sPomine Habsburžanov. vanje pa vtika-
mo novo slikane Karadžordže. Kažimo na moč in veličino države, na lepoto in bogastvo naše skupne domovine, ki jo bomo uživali šele z resnim delom in pravim umevanjem, z naporom in trpljenjem.
Vzgojimo samostojne državljane, v teh pa samozavest, spojeno z iskreno ljubeznijo do države! Povejmo ljudem, da I nismo in ne smemo biti več „podaniki", ampak da moramo stremiti za tem, da postanemo v resnici prosti državljani, kar je odvisno v prvi vrsti od nas samih.
Zavalimo kamen pozabnosti na preteklost, naš pogied bodi vprt edino v bodočnost! Bodimo si vendar že enkrat edini v tem. da za mladino Avstrija ni obstojala. Nič primer, nikakih spominov, nobenih rekriminacij! Kar je bilo, je bilo* propadlo je in mora biti izbrisano. V tem oziru se še mnogo greši pri ljudstvu, posebej še pri mladini (šola, literatura!). — Mladina ne sme niti vedeti, da je kdai padal bič po hrbtih njenih dedov; zamolčati >e treba, da so bili njihovi očetie hlaoci in sužnji. Graditi moramo novo stavbo na popolnoma novem temelju. Pri tej gradnji naj sodeluje mladina sama in donaša gradbene kamene, da si bo v znoju in trudu pridobila državni čut, ki mora prepojiti vse naše bistvo.
Gojimo državni čut v narodu, ki naj ga razumeva kot skupno pripadnost, kot iskreno vez državljana z državo v sreči in nesreči, na življenje in smrt!
Javna kvalifikacija,
(Referiral na zborovanju »Ljubljanskega učit. društva tov. Fr. Skulj.)
Moje bese .le naj se ne smatrajo za huiskajoče. nasprotno, želim le. da bi do-vedla današnja razprava našemu stanu korak uadalie v pravo svobodo. Iziavliam. da nimam najmanjšega namena žaliti voditeljev, voditeljic. Kar porečem, rečem le, da bi opozoril merodajne šolske oblasti, tla upoštevajo pri rezanju kruha dolžnost; in pravic, da «a režejo *ako kakor se spodobi učiteljskemu stanu, nositeiiu : te. ki se zaveda, da je prost v lastni svo • bodni Jugoslaviji.
V pokrajinski vladi se izdajo v zadnjem času pridno »Naredbe«. ki vzbujajo v javnosti več ali manj občudovanja in kritike. Tudi naš slan je doletela naredba o javni kvalifikaciji Dolgo smo hrepeneli po nji, toda po taki, kakr.ršno nam daje naredba, pa prav getovo ne. Ko sem io pre-čital. sem debil utis. kakor da sem prestavljen v čase pred osvobojenjem, ko smo z nezaupanjem in z gnjevom čitali naredbe in odloke ličoče se šolstva in učiteljstva. Stari avstrijski birokratizem m znal nikoli da'i svojim nodložnikom pravic, da ne bi tičalo v tacih odredbah in zakonih kai grenkega-strupenega. Tak občutek grenkcbe se mi je pojavil pri tej na-re^bi. Hočejo nekaj, a birokratizem jim zapira obzorje, ubija blagosrčnost, omejuje pravni čut ter jih nehote žene v auto-kratično sfere. Veliko premalo jugoslo vanskega čuta nosijo v srcu, premalo ljubezni do stanu, da bi mu po stoletnem g'.a-dovanju kruha in pravnih pravic ter svo bode urezali kos zdravega, tečnega kruha ter mu ga servirali neoskrunjenega brez stranskih namenov. Kam postavlja učitelj i stvo in šolstvo nova naredba? — Daleč ; po J nivo izza dobe avstrijskega birokra-I tizma. V onih dobah smo imeli v okraju le enega paša, sedaj jih bo (seveda v du-| Jah učiteljev «kritih) toliko, kolikor šol no \ odbitku onih er.or?zrednic in onih vodi t e-I Mev, o ka'er;h kristalno Čistih značajih ni
dvoma. Povdariam še enkrat, nočem žaliti voditeljev. Bog ne dai. al j stvari moramo v bistro pogledat: Pijača, ki io nam nudi odredba o na*i kvalifikaciji, je grenka in trpka in mrogi izmed ras jo ne bomo mogli izpiti, ne da l i občutili strupa gren kcbe v svoiih dušah. - Polegli so se de loma v naših vrstah viharji: k slogi in bratstvu, k stanovskem uiedinjenju le na-merien naš korak, toda bojim se. da po uvedbi nove naredi e žanri do naših t?hi;i šolskih domovih ona avstiiiski autokraciji lako oriHubljen? himna: Divide et im-pera!«
Tovariši, kako naj sodi in obsodi mlad. neizkušen vcdiieli (ica) delo podrejenega. starega z veliko prakso skušenega šolnika - fn poleg tega celo r.jegovo vedenje!? ---Kdo bo prenašal brez gnjeva oceno svojega dela po tovarišu, ki gi ie postavila umazana polUika na sodni sto-lec! —Kdo bi vse slučaje naštel — preveč
jih je.--Pri tej priliki bi vprašal višje
oblasti le eno: Kako lodete dosegli, recimo. vsaj oo okrajih neko enoino. uravič-no. obiekivno kvalifikacijo ker ne bo dana možnost primerjevanja šole s šolo, kajle še učiteljstva z učiiel]stvom?! Ocene ; do le subiektivHe po manjši ali večji intel"-Kenci in obzorju voi4ittlia.
In vendar se z malo dobre volje in nekaj ljubezni lahko zadevo tako uredi, da bo zadovoljno učiteljstvo in da bo odgovornosti napram državi ustreženo. Šolske oblasti naj se postavijo ria stališče, kakoršno zavzema oni gospodar, ki hoče dati svojim podložnim srečo in zadovolj-nost.
Pustite učiteljstvu svobodne roke, voli nai si svobodno svoje okrajne nadzornike za dobo treh let. Ne bojte se, da bi bil svobodno voljeni nadzornik slab mož. Učiteljstvo samo pozna svoje tovariše najbolje, izbralo si bo gotovo tacega, ki je. bodisi vsled strokovne izobrazbe, ali svoje moralne vrednosti sposoben za tako mesto. Tovarištvo ga bo ljubilo, spoštovalo in ubogalo, ker je njegov ljubljenec — šolstvo bo ob zadovoljnosti učiteljstva napredovalo, kakor nikoli do sedaj. — Če se pa izkaže za kukavico, tedaj ga bo isto učiteljstvo po treh letih obsodilo, kakor se spodobi onemu, ki slepari javnost. Uvažujte vendar, da nobena stvar bolj ne pospešuje dela. kakor zadovolj-nost delavca!" —
Šolske oblasti, bodite uverjene, da se ne kratimo ocenjevanju svojega dela, ne, temveč želimo in težimo po tem, da se naše delo ceni in pošteno oceni. Prav je, s poti z lenuhi, ki se zatekajo v naš stan samo radi želodčnega nagona, toda ml delavci, ki se zavedamo svojega dela, pa zahtevamo tak način ocene, kjer je izključena vsaka osebna ambicioznost.
Klasifikacija bodi javna! To se pravi: učitelj bodi o svoji oceni obveščen pismenim potom oo nadzorniku. Predno pa je ocena padla, mora nadzornik uvaževati tudi podane razloge učitelja, zakaj in odkod je tako in tako njegovo delo. Pritožba radi krivične ocene mora ostati pri vsakem redu odprta. Nikjer se ni toliko doslej grešilo, kakor pri dosedanjem načinu kvalifikacije. Prišel je nadzornik, sedel za mizo, nekaj čečkal in odšel. Delo je bilo ocenjeno, k večjem, da je še pogledal paradne zvezke. Ni pa povprašal učitelja: kakšen razred si prejel, kakšna je nadarjenost otrok, kaj te je oviralo itd. slu vprašanj neodgovorjenih, sto najvažnejših — in upal se je mož pisati oceno. Po vsestranskem razgovoru z učiteljem samim je mogoča pravična ocena, če hoče biti nadzornik objektiven poštenjak. Vsaka drugače izvedena ocena je šablonska
formula, dostikrat celo brez najmanjše fundameutalne podlage.
Vse, kar vem in znam na šolsko strokovnem polju, sem si pridobil po učiteljih-icah, s katerimi sem ob priliki inšpekcij razpravljal ž njimi" — tako je rekel okr. šol. nadzornik, katerega edinega izmed osmih sem spoznal za moža na svojem mestu.
Šolski oblasti bi toplo priporočal: Sistirajte novo naredbo, če res želite narodu, šoli in učiteljstvu dobro. Tisti dan ko pride naredba v veljavo, ste zanetili ogenj prepira v šolske domove, ker ste odprli vrata demoralizaciji. To bo rodilo hinavstvo, zahrbtnost. licemerstvo, škodoželjnost, nezaupnost, jezo, užaljenost. prepir — tožbe, preganjanja in vse, kar izvira iz ^demoralizacije. Vsi želimo, da izgine nečistnica „politika" iz šole; s to naredbo pa ji boste odprli tempelj pro-svete, da bo tam domovala in uganjala svoje orgije. Kdor je služil v dolini Šent-florjanski, ta mi bo pritrdil. Z dnem, ko bo uveljavljena nova naredba. razpišite 50 mest pri višjem šol. svetu, da jih zasedejo oni uradniki, ki bodo spore in pritožbe reševali. — Ne kujte novih verig stanu, ki je tičal vedno v verigah, vplivajte raje, da dobi prosvetni stan službeno pragmatiko, iz katere bodo žareli žarki ljubezni, sloge in prave duševne svobode. — Dokler se pa to ne zgodi, če ni mogoče začasno šolstvu in učiteljstvu s čim boljšim postreči, pa naj v imenu božiem osrečuje učiteljstvo še stari zakon, ki je vsekakor za 99 % šolstvu in učiteljstvu ugodnejši, kakor ta nova naredba. Eno pa si pridržimo, kvalifikacija mora biti javna.
K sklepu še nekaj. Nisem natančno poučen, kako je prišlo do te nove naredbe. mislim pa si, da ni mogoče, da bi sodeloval pri osnutku naredbe kak učitelj, ker sicer bi kaj tacega ne bi bilo mogoče. Tudi voditelji sami pripoznavajo, da je odredba bolno dete, ki nima pogojev za življenje. Govoril sem z več nadučitelji in razven enega, so mi vsi zatrjevali, da bo to neznosno breme v kvar učiteljski slogi na šoli; le eden se je veselo obregnil: „v>as ie, da ima nadučiteli primerno veljavo".
# Eno je pa gotovo: če hočemo slogo tn ljubezen v naših vrstah, ne moremo trpeti med seboj policijskega režima, ker ta nikjer in nikoli ne vzbuja stanovske vzajemnosti.
Umetnost in vzgoja.
Piše prof. Fr. S u h e r. * Bistvo umetniške vzgoje. Prvi cilji.
Umetnost ni veda. V njej ni aksijo-mov. ne navadnih pravil. Stvar občutka je. O njej ne govori samo um, ampak tudi srce. Vsakdo ima pravico svoja čustva o njej izražati. Vsakdo išče v njej svoji duši primernih izrazov.
pa je Poklicanih, malo izvo-jemh. Ne štejem se k tem. Videl sem nekaj, morda toliko kakor marsikdo, ki govori o njej, izkusil gotovo tudi. Ko pišem, ne mislim, da bi bile moje besede edino merodajne. Bodo naj vzpodbuda j važni zadevi naše narodne vzgoje Rodé ¡ naj sad v prid Jugoslavije! j Govorim v dobri veri, o prepričanju. ¡ Kdor več ve, naj pove; samo da služi | dobri stvari. Brez tehtnih vzrokov ne mislim odgovarjati, niti ugovarjati.
Res, piše se mnogo o umetnosti. Pa kakor učenec, kjikor začetnik, ki se posveti umetnosti, začne z najtežjo nalogo, tako se dela pri nas. Daj učencu v roke svinčnik in risal bi najraje človeka,
obliko, ki je najdovršenejša v preporci-jah, ima najfinejše poteze, je sama na sebi najdovršenejša kompozicija. Izroči začetniku ilovico, pa bo upodabljal človeško glavo; lotil se bo najtežje naloge. — Tako pričenja vsak otrok zidati hišo svoje umetniške vzgoje pri strehi; tako delajo diletantje brez šole. — Taki otroci so tisti, ki podajajo našemu narodu umetnost iste višine v vzgojne namene, ki je samo za umetnike. Streljanje preko cilja, delo brez načrta, brez premisleka!
Našemu narodu je treba vzgoje, in sicer ne samo praktične, s katero naj pride do blagosti, treba mu je tudi etične vzgoje, konečno pa tudi umetniške.
Dr. Rein pravi: „Vpoštevajo se verski, nravnostni in znanstveni interesi; umetniški pa ne pridejo do veljave." Tako tudi pri nas. Med tem ko so se naglašali pri nas prvi momenti, je v inozemstvu zavladala že davno pred vojno struja umetniške vzgoje. Pri nas ni mogla priti io veljave, ker smo stali pod tujim vpli vom. Vsa umetniška vzgoja mora biti narodna; vzkliti mora iz narodovih tal. Te nam je sedaj bolj treba nego pred vojno!
Temu se more sedaj ustreči. Med vojno sicer niso počivale modrice; a vzgajale niso. Čas je, da nam dele sedaj svoj blagoslov!
Treba nam je torej začeti z umetniško vzgojo.
Kdo pa naj premišljuje prvi o njej? Učiteljstvo! Narodni pedagog, ki mu je umetnost sveta!
Umetniška vzgoja se pa ne nanaša samo na upodabljajočo umetnost; to je napačno mnenje nepedagogov. Stvar Je vseh predmetov občeizobraževalnih šol. Sredstva v njene svrhe so jezik (pesništvo), naravoslovje, glasba, telovadba, 1 ročna dela in tudi nekateri drugi predmeti.
Zdi pa se mi, da se peča šola premalo z isto smerjo umetniške vzgoje, ki ji je sredstvo upodabljajoča umetnost.
V mislih imam zato najprej le to smer, če bom rabil tudi le radi enostavnosti izraz umetniška vzgoja.
Povedati pa moram: Kdor nima prav nič zmožnosti v upodabljanju in se tudi ni trudil, da bi jo dosegel, tudi ne more govoriti s prepričanjem o tej stvari. Ljubezen prebije železna vrata in ljubezen ljudi do upodabljajoče umetnosti, ki se niso vežbali v njej, bo topila led mrzlih src, ki ne ljubijo te umetnosti. O načrtih za vzgojo v smeri upodabljajočih umetnosti pa naj govori, kdor se je v teh umetnostih vsaj nekoliko sam dejansko vežbal. Le prejasno nas uči izkušnja, da so pojmi v tej smeri vzgoje še marsikje zelo nejasni in da je baš zato zaostala pri nas ta smer vzgoje.
Förster pravi: „Prava vzgoja k umetnosti bi bila vzgoja k sodelavnosti pri velikem delu premagovanja umetnikovega. ki oduševlja materijo, premaguje usodo in ve sporazumeti protislovja življenja v višjem umevanju. Kdor se ni učil obdelovati nikdar svoje klade, kdor ni znal rabiti dleta proti samemu sebi, ta tudi ne bode nikdar razumel oduševlje-nega Michelangelovega mramorja. Bar-barju ostane kamen."
Umetnost je kulturno sredstvo. O njih — o sredstvih kulture — mora govoriti samo tisti, ki jih je že rabil — vži-val; le ta čuti zanje potrebe! Ne bom prašal o koristi umetnega gnoja kmeta hribovca, ki ga še ni nikdar rabil in o glasbi kot kulturnem sredstvu ne more gövoriti pastir, če še tako lepo, a le na svojo žvegljo piska. Tudi ne sodi mizar črevljev.
Nasprotno! Mnogo je treba povedati — mnogo razmišljati, težko izbirati!
Čitatelj pa služi dobri stvari, če pobere, kakor golob tudi eno zrno, ki ga najde na širokem poliu, pa je tembolj zadovoljen, ako je zrnja več.
Temelji umetniške vzgoje.
Ne zidairno hiše pri strehi — ne pričnimo pri najvišji umetnosti! Korenine umetnosti tiče v umetni obrti in korenine umetniške vzgoje v ljudski šoli.
Umetna obrt je bila — tako nas uči zgodovina — vir umetniške vzgoje povsod, kjer se je umetniška zmisel razvila do viška. Tako je bilo pri Egipčanih, tako pri starih Grkih, ki so nam še danes vzor na umetniškem polju. Renesančna umetnost je tako v Italiji kakor v severni Evropi imela svoje začetke v umetni cbrti. Kaj je torej čuda, da so praktični Amerikanci zasnovali svojo umetniško vzgojo na tej podlagi, da so isto storili baš tako izvežbani Angleži in vsi naši sosedi, pod kojih vplivom smo stali in še stojimo danes?
Ali naj hočemo pri nas drugače vzgajati umetniško? Tudi pri nas naj ima umetniška vzgoja svoje korenine v narodni obrti. In tu bo moglo in moralo učiteljstvo mnogo pomagati. Tu naj za-
stavi vse svoje moči! Učitelj naj bode oznanjevalec nove vere med narodom. Vse, kar je v rokah naroda, naj bo lepo,
vse s čimer se oeča. nai bo snažno, lično. Vse, kar ga obdaja, naj veseli oko in srce! Estetska načela, ki že tiče v njem, naj se popolné glede stanovanja, pohištva. obleke, orodja, glede vseh njegovih izdelkov. Domača obrt naj procvita! Da je pa to mogoče, se morajo uvesti že v ljudsko in meščansko Šolo (seveda najprej pa na učiteljišča) načela praktične vzgoje umetniške zmisli. — Ne spada v te šole samo risanje, ampak tudi modeliranje, izrezovanje v šarenem papirju, v les, razni tiski, delo v pločevini, ženska ročna dela v raznih tehnikah, — vse seveda tako, kakor zahtevajo krajevne razmere, kakor omogočuje to materijal, ki je na razpolago.
Krašenje se mora gojiti le praktično, torej le na uporabnih predmetih z razvijanjem narodne omamentike. V zvezi s temi vajami je vzbujanje zmisli za pri-prostost oblike in pristnost materijala, zmisel za to. da se iroorabi umetno obrtno naš domači materijal. V zvezi s temi težnjami je zmisel za potrebno udobnost, kakor jo propagirajo Angleži. Naj se rodi spoznanje, da je priprava lepa, če služi dobro svojemu namenu, če je iz dobre snovi in se na zunaj kaže pošteno taka, kakoršna je res! Naj govori materijal svojo besedo odkrito in pošteno, naj se uveljavljajo načela solidnosti in poštenosti poleg estetskih načel. Poštenost dela je najprimitivnejše načelo umetnosti.
Fundamentalna napaka je, če mislimo na umetniško vzgojo, pa pozabimo na arhitekturo, nositeljico vseh umetnosti, ki upodabljajo. Žalibog se to godi. Misli se na slikarstvo, že manj na kiparstvo, še manj pa na arhitekturo.
Okrasek naj nastopi na pravem mestu predmeta in naj le poveličuje njegovo vrednost in uporabnost, naj ga ne kvari.
A to so poglavja, vredna posebnih naprav. Navesti bi se moralo več zgledov. za kar tu ni prostora. Omenil sem jih le, ker so to temelji umetniški vzgoji, pa so vendar neznani marsikomu, ki o njej govori. Ta načela se ne le samo strinjajo z novo strujo vzgoje, ki ji je geslo delovna šola, ampak so delovni šoli najvažnejša sredstva. To so načela, ki jih zastopa med drugimi priznan pedagog Kerschensteiner v najnovejšem času. ki so jim pa že bili prej najmočnejši zago- I vorniki William Morris, Burne Jones, j Walter Crane. Misli, ki se v njih izražajo, j so nasprotne propagandi fraze „1' art ; pour 1' art".
Da, „umetnost za umetnost", pa ne samo za njo in za umetnike! Kaj pa bo za narod? — Ta naj skoprni v želji po njej? Naj se odreče tej vzgojni sili in naj se pogreza v blato preprostih ali celo umazanih zabav, ali pa naj podivja v surovi borbi za svojo eksistenco ali pa naj se mu duh vtopi v dolgem času? Kakor so to frazo odklonili drueod. ta'ko io mora odkloniti naš narod — in to še bolj. Sovražna je narodu in njegovi kulturi in je s socialističnega stališča nezmiselna.
So pa umetniki, ki se po njej ravnajo. Imajo seveda prav s svojega stališča. Nihče nai se ne dotika njihovih krogov! ; Pa za naše razmere niso.
Kar je umetnosti moda in stremljenje po novih izrazih ter reševanje novih na-: log, to za narod nima vzgojnega, vsaj ne neposredno vzgojnega pomena. Če bi tudi diletantizem v upodabljajoči umet-; nosti tako bil razvit kakor je pri nas v glasbi, bi vendarle naše ljudstvo najnovejših smeri v slikarstvu in kiparstvu — i o tem še manj razumelo.
Tega pa ni! Saj se niti v glasbi ne ! razumejo najnovejši pojavi glasbene lite-; rature, ker se preveč oddaljujejo od narodnega sloga in prirodnega čuta. Zato je : treba, da se tudi naša umetnost naslanja na narod in se trudi za oblike, ki naj ne bodo preveč oddaljene od pojmovanja umetnosti v narodu. S tem, upam, bi ustrezali tudi težnjam, ki so izražene v John Ruskinovih načelih........„m^^f^6^
Razmere v konjiškem učiteljskem društvu.
V konjiškem učiteljskem društvu so zavladale nezdrave razmere. Društvo je začelo razpadati zaradi svojeglavnosti in terorizma nekaterih oseb: izstopilo je iz društva že 23 članov. Ves ta razkol in prepir pa silno škoduje ugledu učiteljskega stanu v okraju in spodkopuje njegovo veljavo, in to tembolj, ker se že vlačijo v javnost čisto osebne družinske zadeve.
Prvotno so hoteli poravnati prepir na društvenem zborovanju, toda bivši predsednik ni dopustil razgovora o nastalih razmerah, kar je bilo popolnoma napačno. Ta bi bil pravi forum, kjer se naj bi pojasnilo vse. Po dolgotrajnih razpravah na odborovih sejah so se zedinili, da skli-čejo „častni sod". Vsaka stranka si je iz-
brala po 2 zastopnika, a niso se mogli ze-diniti za predsednika. Naposled sta sprejeli obe stranki predlog, da naj odpošlje Zaveza svojega odposlanca k častnemu sodu, ki naj mu predseduje. To se je tudi zgodilo. „Častni sod" je imel sejo dne 9. maja t. 1. v Konjicah. Sklepi častnega soda se pa niso izvedli, da, deluje se celo v nasprotnem smislu, in razkol je še večji, boj strastnejši. Zavezi je mnogo ležeče na tem, da pride društvo zopet do rednega delovanja in da dobe tisti, ki se jim je zgodila krivica, popolno zadoščenje. Zaveza je s sodelovanjem na častnem sodu dejansko posegla v zadevo, zato mora varovati svoj ugled in veljavo. Gledati mora na to, da se izvedejo sklepi častnega soda. Slepomišiti se s temi sklepi ne sme. Napačno je mnenje, da društva niso podrejena Zavezi in da Zaveza ni najvišja njih instanca. Z zadevo se je pečalo vodstvo Zaveze na svoji seji, ki se je vršila dne 12. junija t. 1. v Kranju. Po dolgotrajni razpravi in vsestranskem razmotrivanju položaja je prišlo vodstvo do nastopnih sklepov:
1.	Sklepi častnega soda se morajo izvesti do pičice.
2.	V smislu sklepa častnega soda je moral dotedanji predsednik takoi odstopiti in izročiti vse društvene posle predsednikovemu namestniku Karlu Mrav-ljaku.
3.	Pravico sklicati občni zbor in sestaviti dnevni red je imel pravico le predsednikov namestnik ozir. društveni odbor na čelu predsednikov namestnik.
4.	Ker je dnevni red za občni zbor, ki se je vršil dne 15. maja t. 1. ob 11. uri na deški ljudski šoli v Konjicah sestavil od-stopivši predsednik, smatramo vse sklepe tega občnega zbora za neveljavne; neveljavna je tudi izvolitev tovariša Lovro Serajnika za predsednika, neveljavna izvolitev delegatov za Zavezino delegacijsko zborovanje v Mariboru in za kongres v Beogradu in še morebitni drugi na tem zborovanju storjeni sklepi.
5.	Dopisa, v katerem se višjemu šolskemu svetu sporoča, da sta učitelj Šolar in učiteljica Bezlajeva po ugotovitvi častnega soda narodno popolnoma zanesljiva, vodstvo Zaveze ne more predložiti višjemu šolskemu svetu, ker je dopis podpisal nepravilno izvoljeni predsednik. Dopis se vrne v podpis predsednikovemu namestniku.
6.	Izstop članov iz društva vodstvo Zaveze ne vzame na znanje.
7.	Nepravilno izvoljeni predsednik gosp. L. Serajnik se pozove, da izroči takoj vse posle predsednikovemu namestniku tovarišu K. Mravljaku, ki naj ukrene vse potrebno, da v sporazumu z društvenim odborom sestavi dnevni red in skliče čimprej nov občni zbor, ki naj voli novega predsednika.
8.	Po sklepu častnega soda mora gosp. F. Bobič nemudoma odložiti zastopstvo učiteljstva v okrajnem šolskem svetu konjiškem.
Na videz ostri sklepi vodstva Zaveze temeljijo na sklepih častnega soda. Ta je sklenil, da mora predsednik Bobič takoj odstopiti. Razume se samo ob sebi in ni treba še posebej poudarjati, da prevzame v takem slučaju vse društvene posle do izvolitve novega predsednika predsednikov namestnik. Vendar je gospod Bobič, neopravičen v to, še sestavil dnevni red za občni zbor in ga na čuden način skliceval in se podpisal „dosedanji predsednik". Da je bil takrat v resnici že odstoml. nam svedoči tudi orva točka dnevnega reda: Podpredsednik otvori zborovanje. Tudi zastopstvu učiteljstva v okrajnem šolskem svetu se je že dvakrat odpovedal in dvakrat umaknil odpoved. Jasno je, da se gosp. Bobič ne pokori sklepom častnega soda. Kaj pravita k taki možatosti njegova zastopnika v častnem sodu, naj opravita sama s se-seboj in z njim. Nikakor pa ne more vodstvo Zaveze mirno prenesti predbaciva-i nja, da je bil odposlanec informiran samo j od ene strani. Natanko je bil poučen tudi od njegovih zastopnikov; vsa zadeva mu je popolnoma jasna in dobro ve, kje je i krivda. Če trdi gospod Bobič, da mu ni bila dana prilika, da bi se bil zagovarjal in da njegove priče niso bile zaslišane, ne temelji ta njegova trditev na resnici. Sam je govoril, kolikor in kar je hotel, zaslišanje še drugih prič pa ni predlagal ne sam, ne njegova zastopnika. Kar je smatral in še smatra častni sod za nečastno. naj ne želi gospod Bobič, da bi prišlo še v širšo javnost. Res je, da se je razsodba izrekla v njegovi odsotnosti, kar je običajno v takih slučajih. Napačna je tudi trditev, da se je častni sod razšel, ne da bi bil sklenil zapisnik. Vsi člani častnega soda imajo prepis sklepov v ro-rokah, ker so si jih vsi zapisali: tudi za-1 pisnik je sestavljen.
j To se nam je potrebno zdelo pojas-niti učiteljski javnosti, ker smo dobili od ' več strani poziv, naj bolj natanko pojas-I nimo vso afero. Vodstvo Zaveze.
Iz naše organizacije.
Skupiie zadeve.
Učiteljski kongres v Beogradu.
Legitimacije za znižano vožnjo smo razposlali. Ako kdo legitimacij ni prejel, naj jih takoj reklamira, da se mu še pravočasno dostavijo.
Manjša legitimacija v obliki dopisnice velja za južno progo do Siska in nazaj, in sicer za 3. razred osebnega vlaka. Ta izkaznica opravičuje do polovične cene.
Večja izkaznica s cirilskim tekstom velja za progo državne železnice od Siska do Beograda in nazaj. Na to izkaznico se plača eno četrtino vozne cene. Veljavna je od 15.—25. julija. Te izkaznice so veljavne tudi na ladjah.
Na izkaznice pazite! Ako bi jih kdo izgubil, nai se iavi v vlaku takoi strokovnemu tajniku.
Odpotujemo 15. julija, in sicer iz Ljubljane ob 4.15 zjutraj. Gorenjci, Korošci in Dolenjci naj pridejo dan poprej v Ljubljane. Štajerci, ki nimajo zveze z vlakom, ki odhaja ob 3. zjutraj iz Maribora, naj prenoče v Mariboru ali v Celju, kakor jim je bolj na roko. Na Zidanem mostu se združimo. Obljubljenih nam je pet direktnih vagonov (za 200 udeležencev) do Beograda. Prestopili bodo torej samo Štajerci na Zidanem mostu. Vstopajte samo v te vagone! Pazite na reditelja! Vožnja bo dolga, toda z združenimi močmi in z dobro voljo si jo bomo krajšali.
Vozni red: Iz Ljubljane 4.15 zjutraj, v Zidani most ob 6., v Zagreb (juž. kolodvor) pridemo ob 9. dopoldan in se odpeljemo ob 11. uri dopoldne z državnega kolodvora. Ker ne vemo, kdaj premaknejo naše vozove z južnega na državni kolodvor, ne kaže nepotrebno hoditi v mesto. V Sisek dospemo ob 1. uri popoldne, zvečer ob 9. v Brod, opolnoči v Yin-kovce, ob 9. zjutraj v Zemun in ob 10. v Beograd.
Morebitni zamudniki naj se odpeljejo 15. julija zvečer. Ti pridejo tekom prihodnjega dneva v Beograd z brzovlakom, kar bo seveda neprimerno dražje. — Za zamudnike, ki rx>trebuieio informacij, posluje tovariš v pisarni strokovnega tajništva dne 15. t. m.
Stanovanja. Zajedno z legitimacijami smo razposlali tudi stanovanjske nakaznice, ki smo jih izgotovili po seznamu iz Beograda. Beograjčani so nam rade volje odstooili orivatna stanovania in sicer — kakor nam javljajo od Udruženja — brezplačno. Dolžnost vsakega prijavljenca, ki se je premislil in ne potuje na kongres, je, da to takoj prijavi, in se tako z njegovim stanovanjem lahko razpolaga. V Beogradu nas čakajo na postaji srbski tovariši in tovarišice in nas povedejo na odkazana stanovanja. — Kdor se je pravočasno prijavil do prvotno določenega termina, ima svoje nakazano stanovanje, drugi se bodo pač morali zadovoljiti s kakimi skupnimi prenočišči.
Prehrana, Za potovanje v Beograd naj vzame prehrano vsak s seboj, zakaj na kolodvorskih restavraciiah bo oač silno drago'. Tudi stroški prehrane v Beogradu bi se dali znižati s tem. da si vza-i raemo kako stvar (suhe klobase itd.) s seboj. Sicer nam bodo pa spodaj že tudi pokazali kako domačo gostilno, kjer ne bodo ravno pretirane cene. — Tobakarji naj se založe že doma s tobakom, ker ne vemo, kako bo spodaj v tem oziru.
Koncerta, ki ga priredi učiteljski zbor Ihiblianski. nai se udeleži tudi slovensko učiteljstvo, ker je dobiček namenjen srbski učiteljski vojni siročadi.
O skupnih zadevah, ki se tičejo slovenskega dela udeležencev, bodo po potrebi afiširane objave v veži Učiteljskega Doma v Beogradu, kjer bo vsak dobil tudi potrebne informacije. Naša stanovanja so itak ponajveč v bližini Učiteljskega Doma.
Povratek se vrši poljubno v skupinah kakor se bocio stvaTiale na izletih dan po zaključku kongresa. Kdor hoče. se vrne lahko tudi takoi po kongresu.
Na veselo svidenje!
NAZNANILO.
Vodstvo Zaveze je na svoji seji, ki se je vršila dne 12. junija 1920 v Kranju, sklenilo nasvetovati upravnemu odboru, | da se naj ne vrši letošnje Zavezino delegacijsko zborovanje po prvotnem sklepu upravnega odbora v prvi polovici meseca i septembra v Celju, temveč zadnje dni ! meseca avgusta v Mariboru. Upravni od;
bor je potom okrožnice z vsemi proti ; enemu glasu pritrdil vodstvenemu pred-; logu. Delegacijsko zborovanje se bo torej j vršilo 27. in 28. avgusta v Mariboru.
Program priobčimo v eni prihodnjih šte-I vilk. Pripomnimo še, da več društev se j ni prijavilo delegatov. Prosimo, da store to čimprej.
Vodstvo Zave/e.
Društven« vesti.	I
+ Pedagoško društvo v Krškem je imelo svoj 1 občni zbor dne 19. junija 1920 v Krškem. Ude- | ležba je bila zelo dobra.
Predsednik pozdravi vse navzoče, posebno predsednika Zaveze, ravnatelja Luko Jelenca in •tov. Ivana Bezeljaka,, člana litijskega učit. društva. V svojem pozdravnem govoru poudarja potrebo enotne stanovske organizacije brez razlike političnega strankarstva. Edini namen organizacije bodi boj za gmotna vprašanja, za napredek šolstva in nadaljnjo stanovsko izobrazbo.
Dnevni red:
I. Predsednikovo poročilo:
a)	Z ozirom na dopis iz Št. Jerneja se določi, da ostanejo sedanji krožki, a s to spremembo, da se priklopita šoli Svibno in Št. Jurij pod Kumom krškemu okrožju.
b)	Po poročilu preds. Zaveza ravn. Jelenca o delovanju Zaveze v zadnjem času se pogovore resolucije, ki jih je poslalo mariborsko okr. učit. društvo:
1.	Sprejmeta se soglasno resoluciji št. 1. in 2. .
2.	Resolucija 2 se vsled nejasnosti odkloni. Ne j ve se, ali je ost naperjena proti Zavezi ali proti Slomškovi zvezi, ali proti obema. Učiteljstvo ne odobrava napada na Zavezo ter zavrača očitek i o slepomišenju, ako se misli s tem očitkom zadeti j samo Zavezo.
3.	Resolucija št. 5 se odkloni s pristavkom, j da pride to vprašanje na razgovor na letošnjem i delegacijskem zborovanju Zaveze, ki se mu pre- i pušča, da določi smeri, katere naj zastopa naše stanovsko glasilo.
4.	Resolucija št. 6 se ne sprejme. Zborovale! : obžalujejo preteči razkol med štajersko-koroškim in kranjskim učiteljstvom, kar bi bilo gotovo v velikansko škodo našemu stanu. Storiti moramo vse, da se prepreči ta razdor. Naše stališče je, da j se naj ne razdira in ruši naša stanovska organizacija.
5.	Resolucija št. 7 se odkloni.
II.	Sprejmeta se poročili tajnika in blagajnika.
III.	Za prihodnje poslovno leto se izvoli nov odbor:
a)	Predsednik: Maks Hočevar; namestnik: j Leop. Levstik.
b)	Podpredsednika: Za okrožje Št. Jernej: Karel Trost; namestnik: Tone Brodnik; za okrožje Tržišče: Tit Grčar; namestnik: Aleks Lunaček.
c)	Odborniki: Pavla Zirer, Malči Kobal, Al- : bin Zavrl.
č) Pevovodje: Jože Vutkovič, Karel Trost, Tit Grčar.
IV.	V učiteljsko razsodišče se izvolijo:
Predsednik: dr. Tomaž Romih; namestnik
Maks Hočevar.
2 prisednika: Avgusta Kolnik, Kristina Demšar; 2 namestnika: Fran Rant, Pa vir. 7irer.
V.	Za delegata, ki se udeleži skupščine UTU ! v Beogradu, se določi predsednik Maks Hočevar. Stroške povrne delegatu društvo; v ta namen plačajo člani prispevke po 20 K.
VI.	Izvolijo se delegati za delegacijsko zborovanje Zaveze v Celju:
Dr. Tomaž Romih, Janko Golob, Ana Berce-tova; namestniki: Leopold Levstik, Karel Trost, ; Vinko Berce.
VII.	Občni zbor poveri odbor, da pristopi tvornici učil z enim deležem.
VIII.	Sprejme se sledeča resolucija:
Učiteljsvo zahteva, da se imenuje nadzornik
meščanskih šol iz vrst onega meščanskošolskega učiteljstva, ki že več let službuje na mešč. šoli.
Ob koncu zborovanja se poslovi predsednik od učiteljskih parov Kocjančič, Benedičič in Kosec, ki odhajajo iz našega okraja; zahvaljuje se jim v j imenu društva za njihovo delovanje in želi obilo sreče na novih službenih mestih.
Zahvali se tudi vsem udeležencem, ki so prišli v tako častnem številu in zaključi zborovanje.
Popoldne smo prisostvovali mični opereti »Gorska kraljica«, ki so jo uprizorili učenci in j učenke tukajšnje meščanske šole. Po opereti smo se izvrstno zabavali v družbi svojih stanovskih | tovarišev in tovarišic.
+ Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 13. junija t, 1. na Rečici ob dobri udeležbi. Po pozdravu omenja predsednik V. Pulko, da sta prijavila M. Rihard in Marija Papst iz Šmartnega ob Dreti svoj pristop. Pozdravi tudi navzoča gosta tvco. Reiz in go. Žemljic iz Luč. Nato častita tovarišici Mar. Veninšek na dobro prebitem izpitu učit. usposobljenosti in tov. Branku Zemljiču na imenovanju za nadučitelja na Re- j žici. V daljšem govoru proslavlja pokojnega rav- j natelja Schreinerja, ki mu zakličejo navzoči »Slava«. Nadučitelju Klemenčiču Ivanu, ki je stopil v j Pokoj in ki je s svojim obsežnim znanjem in s ! marljivostjo podpiral društvo kot mnogokrat na- ■ stopajoči predavatelj, želi, da bi vžival «,oj .'zasluženi pokoj v sreči in zadovoljnosti, čemur na- I vzoči živahno pritrdijo. — Na razgovor je prišlo Nadalje Fabinčevo rovarjenje v škodo celokup- ; nega učiteljstva. Navzoči so soglasno sprejeli sledeči sklep:
Gornjegrajsko učiteljsko društvo obsoja na-Pade na mariborsko učiteljstvo posebno pa še na rav. tov. Stiipco od strani klerikalnega časopisja, ker so imeli pogum nastopiti proti ustanovitvi "Slomškove zveze« na bivšem Sp. Štajerskem. Vsi smo krščanski učitelji in ne posegamo v politično prepričanje nikogar, a v našo organizacijo ne pripuščamo političnih sporov, ker bi se s tem naše moči cepile in bi nam to bilo le v lastno ŠKodo. — Potem se prične z dnevnim redom.
1.	Tov. M. Rojnik prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odobri in podpiše.
2.	Društvo sklene pristopiti k »Tvornici učil» za sedaj z enim deležem.
3.	Glede klasifikacije učiteljstva po šolskih voditeljih se soglasno sprejme sklepe »Ljubljanskega učit. društva«, ki so navedeni v 23. štev. »Učit. Tov.«
4.	Volitev v društveno učit. razsodišče se je izvršila sledeče: predsednik Franc Kocbek, namestnik V. Pulko, prisednika Jos. Terčak in ga. Sotlar, namestnika pa Martin Sotlar in ga. Korban.
5.	Naše učit. društvo bo pri učit. kongresu v Beogradu zastopala tov. Marica Matek.
6.	Kot odposlanec za zborovanje »Zaveze« v Celju se določi razen predsednika še Ivan Pu-šenjak in kot namestnika Martin Sotlar in Marica Rojnik.
7.	Tov. Branko Zemljič je potoval s splavom do Beograda. Med tem je pa imel priliko opazovati življenje in posebnosti naših tod bivajočih bratov kakor tudi njih kulturne naprave. Vse to nam je povedal v deloma drastičnih, deloma pa pesniško ubranih »Spominih s pota do Beograda«, čemur so navzoči z zanimanjem sledili in izrekli podavatelju živahno pritrjevanje.
S. Tov. B. Zemljič priporoča, da učiteljstvo svoj »Učit. konvikt« izdatno podpira, kar se je vzelo na znanje.
4 Novomeško okrajno učiteljsko društvo je zborovalo dne 10. junija 1920 v Trebnjem. Tov. predsednik pozdravi vse navzoče, poudarjajoč, da so prihiteli na današnje zborovanje tovarišice in tovariši iz najoddaljenejših krajev — zavedajoč se svojih stanovskih dolžnosti kot učitelji in zato čast in ponos zavednosti učiteljstva. Na kratko, a temeljito se je prerešetal spored bodoče okr. učit. konference.
Nato nam je poročal tov. Božo Račič iz Adlfe-šič o „Jugoslovanski ornamentiki". Povedal nam je marsikaj zanimivega. Povel nas je v dobo po-četka ornamentike. Pokazal nam je z raznimi slikami, ki iih je imel s seboj ter z malimi risarijami na šolsko tablo postanek ornamentike. Dokazal je s svojim izvajanjem, da je dom vse ornamentike vzhod — oziroma med vzhodnimi Slovani. Jugoslovani so prejeli prvi od Carigrada; ti so obdržali prvotno obliko, dočim je med Slovenci
—	tudi Jugoslovani — že močno prevladal germanski duh. Germani so imeli sicer svojo orna-mentiko, ki so jo pa ukradli vzhodnim Slovanom, prikrojili so jo po svoje in nato nam Slovencem usiljevali kot pristno blago. Tovarišu Račiču se pozna, da je jugoslovanske dežele prepotoval, preučil njih nošo in običaje in z mojstersko spretnostjo primerjal našo lastnino s tujo ukradeno tvarino. — Božo, prispel si med nas od zelene Kulpe. Moral bi se Ti zahvaliti, ali upam, da si bil zadovoljen z zahvalo, ki si jo žel na zborovanju. Pozornost med predavanjem, priznanje po predavanju in zanimanje za izvajanje ves čas — bodi ti skromna zahvala!
Tovariš Hočevar je poročal o »Javni kvalifikaciji ljudsko in meščanskošolskega učiteljstva« Javna kvalifikacija je nekaj, za kar se je učiteljstvo borilo in potegovalo i i dolgo vrsto let; vendar jo je sedaj sprejelo hladno. Javna kvalifikacija mora biti, a vršitev javne kvalifikacije naj se vrši drugače. Učiteljstvo odklanja v objavljeni naredbi določeno izvrševanje javne kvalifikacije. Kvalifikacijo naj izreče nadzornik takoj po nadzorovanju pri krajni učiteljski konferenci, da se zamore kvalificirani zagovarjati; ves učiteljski zbor na isti šoli pa zamore presoditi stvarni položaj. Po referatu se je vnela precej burna deba ta in se je končno sklenila sledeča resolucija: Zaveza jugoslovanskega učiteljstva se poživlja, da zastavi ves svoj vpliv pri poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani, da za tekoče leto prekliče naredbo o javni kvalifikaciji, v bodoče pa naj jo predrugači sporazumno z zastopniki učiteljstva.
Pri slučajnostih se je sklenilo zaprositi potom Zaveze višji šolski svet, da naj pusti svoječasno veljavno naredbo, da smejo učitelji-vojaki delati sposobljenostni izpit po 10 mesečni praksi še nadalje v veljavi, ker s preklicem te naredbe je prizadetih mnogo mlajših tovarišev, ki so se vrnili še-le tekom letošnjega leta iz ujetništva.
Na ustanovno zborovanje UJU v Beograd odidejo sledeče tovarišice: Claricijeva, Ekelnova, Franketova, Klemenčičeva, Severjeva, Hladni-kova, Dular jeva ter tovariša: Vrbič in Vidmar. (Pozneje se je prijavila še ena tovarišica, za katere ime ne vem — tako da jih gre iz našega okraja 10, — Op. por.) Kot delegati na »Zavezino« zborovanje v Celje pa so se prijavili: Zemljakova, Matko in Hočevar, namestniki: Franketova, Ver-cetova in Gebauer.
t Litijsko učiteljsko društvo zboruje v torek 13. julija (ne v soboto 3. julija, kakor je bilo dogovorjeno v Litiji, ker je zagorska dolina ta dan zaposlena s pripravami za sokolsko slavnost). Zborovanje se vrši v Ljubljani ob 10. uri na I. mestni deški ljudski šoli. Vzpored: 1. Predsednikov pozdrav in poročilo. 2. Tov. Natalija Ahčin-ova: Učiteljstvo in Sokol. 3. Načrt šol. zakona in načrt pravil U. J. U. ter pravila učit. društev. (»Tovariš« št. 23. ozir. 21.!) 4. Razgovor o naši udeležbi na kongresu v Beogradu. 5. Volitev v društveno razsodišče. 6. Raznoterosti. Ker je dnevni red važen, pa je tudi zadnje zborovanje v tem šol. letu, pričakuje polnoštevilne udeležbe
—	odbor.
+ Radovljiško okr. uč. društvo zboruje v soboto dne 10. t. m. ob pol 11. uri v Kranjski gori.
Iz Jugoslavije.
—	Radi kongresa v Beogradu ne ! izide prihodnja številka „Učit. Tov." v
četrtek dne 15. t. m. Treba bo počakati, j da se vrnemo domov, kar se bo zgodilo vsekakor dober teden kasneje. Uredništvo.
—	Kongres v Beogradu obeta postati sijajna manifestacija jugoslovanskega učiteljstva. Kakor poroča „Narodna Prosve-ta", se j>e do 28. junija javilo za kongres okrog 2000 učiteljev oziroma učiteljic, katero število pa bo narastlo najmanje na 3000. Iz Slovenije je javljenih nad 200
j članov našega stanu.
—	Narodne noše v Beograd! Tova-j rišice, ki se udeležite učiteljskega kon-' gresa v Beogradu, vzemite narodno nošo | s sabo! Rabimo jo ob sprejemu, pri slav-! nostnem zborovanju, v gledišču, pri ban-
; ketu in morebiti še kje. Narodna noša ; nam je najbolje nadomestilo za vsako i fino obleko, ki je v takih slučajih nujno potrebna. Umestno je tudi, da naša pre-stolica spozna lepoto in pestrost sloven-! ske narodne noše. Če bi bilo le še nekaj 1 „Janezov" in rdečih marel zraven! Ra-| zume, da. so tovarišice, ki slučajno nimajo I narodne noše, dobrodošle v vsaki drugi obleki. Tovarišica.
—	Beograjski občinski svet je dovo-| lil 10.000 dinarjev odboru učit. udruženja
v Beogradu za sprejem onih, ki se udeleže prvega jugoslovanskega učiteljskega I kongresa v Beogradu.
—	Prestolonasledniku Aleksandru so se poklonile na dež. vladi v Ljubljani dne 27. junija v avdijenci razne naše učiteljske organizacije po svojih zastopnikih. Tudi se je v posebni večji deputaciji beguncev poklonilo regentu pet naših v Ljubljani bivajočih tovarišev iz zasedenega ozemlja ter mu razodelo udanost in svoje gorje. Te deputacije si dr. Brejc ni upal kar tako mirno odriniti mimo regenta kakor je to storil z drugimi, v katerih so bile zastopane po veliki večini njemu ne-všečne osebnosti.
—	Brez učiteljstva. Uradni list deželne vlade za Slovenijo z dne 1. julija 1920, št. 79, piše v oficijalnem komunikeju: ..K dvornim dinejem so bili povabljeni zastopniki kulturnih, političnih in drugih organizacij in korporacij". — Ta uradna navedba bi bila točna in bi odeovariala resnici, ako bi imela dostavek: le učiteljstvo je bilo izključeno! — Po čigavi zaslugi, tega ne verno; bržkone pa so pahnili učiteljstvo od kraljeve mize zaradi tega, ker ga na deželni vladi za Slovenijo današnji dan ne štejejo v nobeno kategorijo zgoraj omenjenih organizacij in korporacij. ampak ga smatrajo zgolj za nepotrebno zlo, kamor ne sme posvetiti žarek milosti vi-
: sokega in ponosnega dr. Brejca! Toda : — verjemite nam — da o sedaj vladajoči gospodi ne bo več duha ne sluha, ko bo slovensko učiteljstvo še vedno živelo in delovalo!
—	Sprejema prestolonaslednika regenta Aleksandra se je udeležila v narodni noši skupina Belokranjcev, ki jo je vodil naš tovariš Božo Račič iz Adleši-čev v Belokrajini. Med Ljubljančani je vzbujala skupina splošno pozornost.
—	Fabinc ne piše resnice. V 150. | številki „Jugoslavije" piše gospod profe-! se Fabmc med drueim tudi. ..da ie nadučitelj Jakob Dimnik izjavil našemu članu Slapšaku, da me je treba ubiti." Poobla-
: ščeni od tov. Jakoba Dimnika izjavljamo, | da nadučitelj Jakob Dimnik dotičnih besedi ni govoril in dne 1. julija je član Slomškove zveze Slapšak nadučitelju Jakobu Dimniku izjavil, da gospod profesor Fabinc ni pisal resnice. | — Mera je polna! V „Slovencu" in „Slovenskem Učitelju" se neprestano po-| navijajo ljuti in sirovi napadi na naše organizacije in posebno še na naše tovariše j Gangia, Jelenca in Dimnika. Vemo, da ta-| ko ■ rostaško pisanje, ki ne prizanaša niti i o. :bni časti in osebnemu poštenju, obso-| ja vsa javnost z večino Slomškarjev vred. j Vsi, ki poznajo razmere v Slomškovi | Zvezi, kažejo s prstom na glavnega kriv-i ^a te divie sronie Tako se ne kolie noben j stan med seboj, kakor to delata imeno-I vana lista: zavladal je v njih Šušteršičev | duh — vrnila se je doba pariških apašev i in barcelonskih anarhistov, ki nam jih je „Slovenski Učitelj" metal v obraz! Nimamo volje, da bi tratili čas in prostor z odgovori na najnizkotnejše inzulte razgrete strasti in domišljavosti političnih pustolovščin — dan plačila itak pride! „Slovencu" in „Slovenskemu Učitelju" bo dana prilika, da na pristojnem mestu izka-žeta resnici in pravici čast in spoštovanje! Mera potrpljenja je polna! Naj govori zakon! —
„Narodna Prosveta" razpravlja v t predzadnji svoji številki z dne 28. junija i obširnejše v treh zaporednih člankih o zakonskem načrtu, o pragmatiki in o na-; črtu pravil za Udruženje, ki so bili izdelani v okvirju naše „Zaveze" ter se o njih
| kaj laskavo izraža. O zakonskem načrtu I n. pr. pravi doslovno: „Načrt je izradjen ; vrlo marljivo, pregledno i sasvim siste-I matski, te može poslužiti kao najbolja osnovica za izradu definitivnoga projekta za nov zakon o uredjenju narodnih škola u našem kraljestvu" in na drugem mestu: „Tako, eto, naši slovenački drugovi zamišljaju ujedinjenje jugoslovenskoga učiteljstva."
—	Kongres češkoslovaškega učiteljstva. Dne 2. in 3. t. m. se je vršil v Pragi kongres učiteljstva češkoslovaške republike. „Zaveza" je prejela za ta kongres češkoslovaškega učiteljstva posebno povabilo iz Prage, a se ga ni mogla udeležiti radi bližajočega se kongresa v Beogradu.- Odposlala je zato češkim tovarišem brzojavnim potom tople pozdrave z iskreno željo na najboljše uspehe.
—	Poverjeništvo za uk in bogočastje ali reklamno podjetje? Tako se človek vpraša, če dobi od šolske oblasti naslednje poročilo: „Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani z razpisom ? dne 29. maja 1920, št. 1935, ponovno opozarja na Schreinerjeve-Finkove „Zemljepisne
! in zgodovinske učne slike". — Poverje-| ništvo poudarja potrebnost te knjige v I ljudskih šolah z ozirom na gojenje ču-; stva skupnosti Srbov, Hrvatov in Slo-1 vencev. Uvedba te knjige je pouku v ma-| terinščini potrebna zlasti zaradi tega, ker | drugih takih knjig doslej še ni in ker mi-| nistrstvo Drosvete zahteva čitanie takih ; berilnih sestavkov, kakršni so v Schrei-; nerjevi-Finkovi knjigi. — Poverjeništvo ; za uk in bogočastje pa uvedbo imenovane j knjige na srednjih šolah naravnost na-j toča. — S oričetkom orihodniesra šolskega i leta se je po tem razpisu r^nati." Se-j veda bi poverjeništvo prav lahkp vedelo, ; da eksistirajo pri nas še „druge take I knjige", slučajno prav dosti boljše od pri-| poročene, ampak te niso izšle v tako-i imenovani „Jugoslovanski knjigarni".
—	Rokotvorni tečaj na Češkem. Od
I prijatelja Milana Šilhe, ministerijalnega i inštruktorja socijalnega skrbstva, sem do-j bil pred tednom dni sledeče pismo:. Go-I spod tovariš! Na zadnji dve pismi še ni-j sem prejel odgovora, iz česar sodim, da i jih niste dobili in niste mogli izvršiti j predpriprav za udeležbo tečajev. Ravna-i teljstvo v Val. Mezerici mi naznanja, da i poteče 15. t. m. (junija) termin za prijave, in da mora mesta oddati. Ne morem | drugače, da vam to naznanim z globokim ] obžalovanjem in obenem z nado, da se i nam to posreči ob ugodnejših razmerah i drugo leto. S tovariškim p>ozdravom Mi-I lan Silha. Tečai za rakotvorni pouk ie J padel za enkrat v vodo. Čehi so nam po-, nudili 10 prostih mest. priglasilo se je 18 j tovarišev in tovarišic. Vse priglašence, | pisma, ki jih Šilha omenja, kakor tudi za-! devno vlogo sem poslal pred 2 mesecema j in že več višjemu šolskemu svetu, odko-; der ni rešitve in je menda tudi ne bo. Po čigavi zaslugi ali nezaslugi, to bode treba seveda ugotoviti. Za danes vsem prigla-šencem samo naznanjam, da je stvar pa-j dla v — vodo, uradni šimel je pa za pol dlake bogatejši. — Albin Lajovic.
—	Uradni list št. 79. z dne 1. t. m. prinaša naredbo poverjeništva za uk in bogočastje, s katero se izdaja „Organizacijski pravilnik za državne dvorazred-ne trgovske šole v Sloveniji." Tovariše, ki bi se za ta pravilnik zanimali, opozarjamo na zgoraj navedeno številko U. 1.
Nekaj vesti o naših tovariših v ruskem ujetništvu. Tovariš Josip Jurdana, pred vojno nadučitelj v Risiku na otoku Krku v Istri, se je na svojem potu iz ruskega ujetništva ustavil dne 2. t. m. med drugim za kratek odmor tudi v Ljubljani. Iz Taškenta je potoval Jurdana preko Moskve na Švedsko, od tam preko Šte-tina, Dunaja v Ljubljano ter se vso to dolgo pot, ki je trajala 3 in pol meseca, veselil skorajšnjega povratka pod domačo streho, kjer ga že šest let željno pričakuje njegova družina. A koliko razočaranja zarti. ko ie na Dunaju zvedel, da tiči velik del Slovenije in ž njo njegova Istra z otoki vred v novem, še hujšem robstvu! Da se informuje o nadaljnem svojem potu, zglasil se je Jurdana v našem uredništvu. Ob tej priliki nam je dal na razpolago nekaj vesti o naših tovari-ših-trpinih v ruskem ujetništvu s prošnjo, da jih objavimo v listu .— Naš znameniti glasbenik tov. Emil Adamič živi v Ta-škentu ,kjer je nastavljen kot dirigent v opernem gledališču „Kolizej"; istočasno odpravlja službo učitelja glasbe v učiteljskem seminariju in na taškentskem kon-servatoriju. Adamič je na glasbenem polju neutrudno delaven, a pri trdnem zdravju ni. Trpi na malariji, kateri so podvrženi več aH manj vsi ujetniki, pa tudi domače prebivalstvo po turkestan-ski nižini. Adamič se vrne v domovino. Skušal je že pred časom pobegniti iz Taškenta, a je bil prijet na železnici, ker ni ' imel pravih potnih listov. — Rudolf Zu-
panek, sin bivšega okr. šol. nadzornika v Celju, živi zdrav v Taškentu. Pozdravlja vse domače ter se pripravlja na odhod v domovino. — Nazarij Krizman, učitelj pri Sv. Ivanu v Trstu, je učitelj glasbe v Taškentu. Poučeval pa je istotam tudi na ljudski šoli. Tudi on se nadeja, da se v kratkem času reši ruskega ujetništva. — Isto je z Josipom Šupljino. bivšim učiteljem v selu Divšiči v Istri ter z Ignacijem jugom, bivšim učiteljem v Cerknem na Goriškem. Oba je Jurdana pustil v Taškentu, a mu sledita. — Anton Koršič, po Jurdanovi izpovedbi svojčas učitelj nekje okrog Nabrežine na Goriškem, je umrl na pljučnici v Taškentu. — Tovarišu Jurdani. ki se mu v imenu svojcev toplo zahvaljujemo za te podatke, želimo srečno vrnitev v domačijo!
—	V zakonskem načrtu, ki smo ga priložili št. 23. „Učit. Tov.", je nekaj po-greškov, ki jih naknadno popravljamo: Cl. 8. (se mora glasiti): Učenci, ki se uradno izkažejo, da s® z uspehom dovršili osnovno in nadaljevalno ali osnovno-strokovno šolo... Cl. 33. (z ozirom na sklep ankete tiskovin, k, ne priznava katalogov): Otroške šolske uspehe in njihovo vedenje se vpisuje dvakrat v letu... VVII. manjkajo podnaslovi: nad 74: 1. a) Državni šolski svet; nad 75: b) Državna učiteljska zbornica; nad 79.: b) Pokrajinska učiteljska zbornica; nad 8<> :
Okrožni šolski svet in okrožna učiteljska zbornica, a! Okrožni šolski svet; nad
82.-	b) Okrožna učiteljska zbornica; nad
83.:	4. Šolsko upraviteljstvo in učiteljski zbor, ali pa (če nočemo teh podnaslovov), odpade nad čl. 77. tiskani podnaslov.
—	Prošnja vpokojencev! V imenu vpokojencev, sosebno onih, ki so nad dobo služili do 1. 12. 1919 ter v imenu vseh ostalih obračam se do vseh učiteljskih organizacij, naj opozorijo delegate za kongres, da se ozirajo na nas, ki smo delali in trpeli v korist naroda v težkih časih. Delegatje! Ne odjenjajte, predno se vam ne da zagotovilo, da bomo i mi prejeli končno določeno vsoto za celodobno službovanje. Ne bodite nam samo pravi kolegi, temveč tudi pravi prijatelji! Pomagajte nam! Vpokojena učiteljica.
—	Popravek. V „Učit. Tov." št. 26. je dopis „Društvo upokoj. učiteljstva". katerega četrti stavek se pravilno glasi: Podpornima članoma Fr. Ivancu za vsoto 53 K in K. Hrovatu za vsoto 10 K izrekamo posebno zahvalo.
—	Osrednji zavod za žensko domačo obrt ie priredil na Turjaškem trgu št. 3 (Kmetijska družba) razstavo ženskih ročnih del. Razstavljeni so razni prtiči, vratniki, robčki, torbice, trakovi za dam-ske verižice, otroške vrhnje oblekce. gumbi tid. Vsa ta dela so izvršena prav mojstrsko. Zastopane so sledeče tehnike: kleklanje in šivanje čipk, belo in pisano vezenje, toledo, filet ter biserniška dela. Zavod, ki obstoja šele kake tri mesece je v tem kratkem času dosegel kar najboljše uspehe. Na tem zavodu se morejo v ženskih ročnih delih izvežbati žene in dekleta, katerim je obisk naše višje obrtne šole nemogoč. Pouk je celodneven; za one, ki imajo le omejen čas, pa obstoje poldnevni kurzi. 2eleti je, da se naše ženstvo tega prekoristnega zavoda poslužuje v kar največjem številu.
—	Dekliška meščanska šola pri sv. Jakobu je priredila razstavo ženskih ročnih del in risarij. Pouk v ženskih ročnih delih: belo in pisano vezenje, krpanje, pletenje i. dr. je pod spretnim vodstvom svoje učiteljice, priznane strokovnjakinje gdč. Meškove kar najbolje uspel. Za to stopnjo so vsa ročna dela nepričakovano dobro izvršena, zlasti, ko pri sedanjih razmerah ni bilo na razpolago materijala. in ker so mu cene tako visoke, da si ga ne more nabiviti vsaka učenka. Tudi to-varišici Waschtetova in Sodnikova sta si stekli lepih zaslug za svoje uspešno delo pri pouku v risanju .Gojili sta v prvi vrsti narodno ornamentiko. Krasen je sklednik s skledo in krožniki in prav tako ljubki so tudi drugi predmeti: lončki, škrinjice, mape, okvirji i. dr., vse okrašeno z narodnimi motivi. Poleg tega pa je razstavljenih tudi dosti drugih risb.
—	Poštnine prosta so pisma, dopisnice, vloge in sploh vse pošiljke šol. vodstev na zalogo šolskih knjig za Slovenijo v Ljubljani. Na to ugodnost opozarjamo učitelje in šolska vodstva, da ne bodo brez potrebe tratili denarja.
—	Računice vseh treh stopenj izidejo pred prihodnjim šolskim letom v zalogi šolskih knjig za Slovenijo v Ljubljani.
—	Odobritev šolske knjige. Poverje-mštvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 18. junija 1920 št. 2037, odobrilo „Zgodovino srednjega veka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol", ki jo je spisal prof. Anton Melik.
—	Članarina in darila za učiteljski konvikt. Gdč. Peterlin Marija iz Most pri Ljubljani 20 K; g. Ivan Primožič iz Mekinj pri Kamniku 10 K; Posojilnica v
Framu 20 K» g- Janko Orožen, strokovni učitelj v Ljubljani 10 K; Olga Jenkova iz Št. Janža 10 K. Iz uredniške mize Učit. Tov. 3 K. Hvala!
Šolske zvezke skarna zopet na razpolago in sicer L-1 do L-5, L-11 in L-12. Šolskim vodstvom priporočamo, da jih naročajo za novo šolsko leto že sedaj, ker ni izključeno, da bodo cene radi velikega pomanjkanja papirja pozneje višje.
Neodrešena domovina.
-r-T „Zgodovina Italije". To najnovejše delo Bandeljevo ni zgodovinska knjiga, temveč nekak slavospev Italiji, ki ga je zakrivil slovenski učitelj — odpadnik žalostnega spomina. O kakovosti te knjige govori dovolj jasno to, da je »Goriška Straža« odklonila kritiko, ki ji je bila doposlana v priobčenje z motivacijo, da je za tako knjigo škoda časa in papirja!
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne' 'v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
—r Goriško okrajno učiteljsko društvo je
imelo svoje zborovanje dne 6. junija ter obravnavalo o pristopu učiteljstva k »Delavski zbornici«. Predsednik Križman je pri debati poudarjal, da bo sklepalo o definiUvnem pristopu šc-le počitniško zborovanje »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev« v Trstu. Dal je na to besedo tovarišu Urbančiču, ki se je udeležil v ta namen seje centralnega vodstva „Zveze" v Trstu. V smislu naročil odborove seje učiteljske »Zveze« je Urbančič v daljšem govoru priporočal pristop celokupnega učiteljstva k »Delavski zbornici«. Obžaluje, da še nima njenih pravil in navodil, katera prireja sedaj tovariš Kleinmayr. Povdar-jal je v svojem govoru, da spoštuje Delavska zbornica vsako narodno, politično in versko na-ziranje, česar pa mnogi tovariši niso mogli ali pa morda niso hoteli razumeti pod vtisom, recimo, sedanjih razburkanih življenjskih razmer. Za svojo osebo je govornik prepričan, da bode Delavska zbornica najboljša opora pri boju našega stanu za razširjevanje ljudskega in ustanavljanje srednjega šolstva. Zavedno učiteljstvo je vedno stre-milo za udejstvitev proletarskih zahtev in resnično dejstvo je, da je zaveden demokratičen delavec vedno podpiral šolstvo in najbolj razumeval učiteljske boje za boljše gmotno in socialno stanje. Tovariš Pajk se je v daljšem govoru izjavil proti vstopu v Delavsko zbornico in je govoril o ljubezni do domovine, o rodoljubju in o nekdanjih učiteljskih vzorih ter opozarjal na komunizem in na posledice sodobnega revoluci-jonarnega gibanja. Izkušena učiteljska borca to variša Možina in Mrmolja sta spretno zavrnila vsak dvom o rodoljubju nad tovariši, ki so za pristop k Delavski zbornici in sta z živimi bese-dami podpirala Urbančičev predlog ter grajala vsako nasprotnikovo izvajanje. Po daljši debati stavi predsednik Križman Urbančičev predlog za pristop na glasovanje. Dvignilo se je 28 rde, a ko je uvedel protiglasovanje, se je dvignilo 12 rok, kar naj dokazuje, da je pretežna večina učiteljstva za pristop k Delavski zbornici. Na pil-hodnjem zborovanju bode prav gotovo 95% goriškega učiteljstva glasovalo za načelo razrednega boja. To zborovanje je bilo po časopisnih vesteh dne 1. t m. Na dnevnem redu tega zbo. rovanja je bila obravnava o »Delavski zbornici in učiteljstvu«, kot druga točka pa se je obravnavalo »Provizorični normalni učni načrt za ljudske šole«.
—r »Komunizem učiteljstva«. Na razna vprašanja in izjave v »Goriški Straži« glede prestopa slovanskega učiteljstva v zasedenem ozemlju v komunistični tabor, objavlja tovariš Al. Hre-ščak v tržaškem »Učiteljskem Listu« z dne 16. junija pod gorenjim naslovom daljši članek, iz katerega posnemamo nastopne vrste: Naše učiteljstvo ne more celotno prestopiti v nobeno politično stranko: 1. ker ni politično, ampak strokovno organizirano, in 2. tudi če bi bilo politično organizirano, bi ta organizacja ne bila samo komunistična. Kar imenujete, spoštovani vprašalec, komur.izem učiteljstva, ni nikak komunizem, ampak le organizačno vprašanje učiteljstva v boju za njegove gmotne in moralne cilje. Delavska zbornica, v katero je učiteljstvo prisiljeno vstopiti, ni komunizem in ne komunistična stranka, akoravno je res, da tvorijo danes komunisti večino njenih članov, ampak je strokovna zveza vseh tistih stanov, ki mislijo, da si z medsebojno podporo pribore življenja vrednejšo eksistenco. Delavska zbornica ne predpisuje svojim članom nikake religije, nikakega svetovnega naziranja, nikakega političnega prepričanja; pač pa zahteva od njih medsebojno solidarnost in zvestobo. Nadi pa zato vsakemu članu podporo tisočev sotrpinov v boju za njegovo pravico. Vsi zapostavljani so lahko njeni člani, izključeni so le zapostavljal-ci. Naše učiteljstvo nima izbire; druge opore nima, na katero bi se naslonilo. Če prinaša s sebol v »Delavsko zbornico« možat namen, pomagati sotrpinom, je lahko zagotovljeno, da nam sočlanl v potrebi ne odrečejo pomoči. Našemu učiteljstvu v potrebi pomagati, se pravi, ohranjati mu moči, ki jih tako krvavo potrebuje, da bo moglo biti svojemu narodu res pravi učitelj in vzgojitelj, ne pa lutka v rokah menjajočih se političnih strank. Če hočemo svojemu narodu dobro, želimo mu značajnih učiteljev, in če misli naše učiteljstvo, da bo v trdni zaslombi pri »Delavski zbornici« dvignilo svojo nravstvenost, želimo mu le, da bi ne bili niti oni, niti mi varani v svojih upih. Naši učitelji, ki stoje danes pred vprašanjem vstopa v »Delavsko zbornico«, so ostali moško na svojih mestih v težkih narodovih dneh in jih niso zapustili kakor miši potapljajočo se ladjo. Zato nimamo niti najmanjšega povoda, dvomiti o tem, da bi utegnili storiti kaj takega, česar bi ne mogli opravičevati niti pred svojo vestjo, niti pred zgodovino.
Ljubljanski Zvon. Vsebina 5. številke: Stano Kosovel: Internacija. — Ivo Šorli: Gospa Silvija.
—	Avgust Žigon: Korytkova pogodba z Blazni-kom iz leta 1838. — Milan Fabjančič: Eksplozija Juš. — Miran Jarc: Pri oknu. — Lucijan Marija Škerjanc: Glasbeni pregled. — Janko Samec: Pradedov dom. — Ivan Zoreč: Ljubica. — Franjo Roš: Življenje. — France Veber: Bergsonova teorija smešnega. — Ivan Albreht: Tomijeve Tine mlada leta. — Marija Kmetova: Brez tal. — Miran Jarc: V maju. — Književna poročila. — Kronika.
—	Nove knjige. — Lj. Zvon stane celoletno 70 K, posamezna številka 7 K. Priporočamo!
Miguel Cervantes: Tri novele. Iz
španščine preložil dr. Ivo Šorli. V Ljubljani 1920. Izdala in založila Tiskovna zadruga. („Prevodna knjižnica" 3. knjiga.) Cena broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti K 1.80 več. Avtor nesmrtnega „Don Guisota" je tudi med početniki španske novele. Izmed njegovih takozvanih vzornih novel je izbral dr. Šorli, za Cervantesa in za njegovo dobo posebno značilnih. „Prevare z ženitvijo" nam pripoveduje prastaro in vedno novo zgodbo o ženinu, ki išče „dobro partijo", pa se ujame v lastno za-njko. Polna romantičnih zapletljajev je novela „Moč krvi", in prav v duhu časa nam slika tretja izborno organizirano bratovščino vagabundov in tatov. — Prevodu je dodal prelagatelj informativen članek o Cervantesu. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
Pravila o lepem vedenju. Za učence ljudskih in meščanskih šol sestavil in izdal A. Kosi. (Založil izdajatelj A. K., šolski ravnatelj v Središču ob Dravi.) Natisnila Medjimurska tiskarna v ča~ kovcu. Cena l K 50 v. Ker pripravlja šola za življenje, zato je njena dolžnost, da navaja mladino k vsemu, kar ji bode v poznejši dobi v javnem življenju koristilo. Med drugim je njena dolžnost tudi, da seznani učence z glavnimi pravili lepega in dostojnega vedenja ter pazi potem tudi na to, da se mladina v šoli in izven šole po teh pravilih ravna — Ta zahteva je zlasti sedaj upravičena, ko se je kot ena žalostnih povojnih posledic pojavila tudi med šolsko mladino brezprimerna posu-rovelost, ki jo je treba z vsemi sredstvi zatirati. Eno zadnjih sredstev, da se ta namen doseže, gotovo ni pouk o lepem vedenju. Učiteljstvo sicer uporablja pri pouku vsako priliko ter opozarja mladino na veliko važnost prikup. vedenja z ljudmi o raznih prilikah, toda sploš. navodila ali kažipota ljudska šola v Slovencih do seda.? še ni imela. Temu nedostatku je skušal odpomoči A. Kost z zgoraj navedeno brošurico, katero s tem priporočamo učiteljem in učencem, ljudskih in meščanskih šol pa tudi staršem šoloobveznih otrok.
II. venec narodnih pesmi za moški zbor, priredil A. Sachs, se dobi pri pevskem društvu „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Partitura stane 8 K, denar je poslati vnaprej. — Venec bo dobrodošel zborom, ki radi prepevajo narodne pesmi, zato ga pridno naročajte!
ancnBD&EanBaaciBcmoEDSDaaaaaosnaa
Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici učil?
nnannaDnnnuunaBnoaonnoaannaBDDon
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organlzačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
LVIII. Izkaz.
Po 340 K: Hofbauer Lojze — Hrastnik. Darovali so po 10 K: Ljudmila Umbergerjeva —
Hrastnik; Četina Ivan, Kislinger Juro, Milka Ku-bičeva, Drofenik Drago, Friderika Zechnerjeva, Josipina Stegenšekova, Antonija Drobničeva — Laško; Julija Petričičeva — Loka; Jurko Blaž — Razbor; Stare Svitko — Gor. Rečica; Vodu-šek Gustav, Plavšak Robert in Marta, Omersu Karel in Marija, Kuhar Anton, Gostiša Andrej, Jesih Adolf, Ana Lapornikova, Marija Windi-scherjeva, Antonija Kračmanova, Franja Drnovškova, Terezija Kunejeva — Trbovlje; Ema Zen-kovičeva, Marija Lipovškova, Ida Molova, Hen-rijeta Veršičeva, Valerija Bergerjeva, Ljudmila Arzenškova —Trbovlje—Vode; po 20 K: Ana Vesnerjeva — Trbovlje—Vode; Vrtovec Ciril — Loka. Po 28 K: Marija Peterlinova — Moste pri Ljubljani. Po 20 K: Pečenko Danilo —Podlipa p. Vrhnika. Po 10 K: Komar Ljudevit — Kazaze p. Sinčaves. Po 6 K: Štefanija Čehova — Spodnja Šiška. Po 5 K: Grašič Fran — Sp. Šiška. —
Današnji izkaz 409 K. Prej izkazanih 22.659-50 K. Podpisančevo dopolnilo 1:80 K. Skupaj 23.070 K.
Ivan Potrlč,
Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
Opomba. Prosim, da mi v prihodnje ne ote-žuiete izkazov In računov z vinarji. Svoječasno sem bil zapel: „Ajmo, ajmo — kronlce zbirajmo!" Gotovo je pa zdaj bolj umestno, da pojemo: Ajmo, ajmo — dinarje zbirajmo! Zdravo!
Listnica uredništva.
Tov. Fr. H.: Blagajnik Učit. konvikta je tov„ Jakob Dimnik.
Novomeško in Šaleško učiteljsko društvo: Vabila za Vaše zborovanje nismo priobčili v današnji številki, ker bi se moralo zborovanje že danes vršiti in bi bilo vs-ako tako priobčenje v današnji številki brez smisla.
Tov. J. B. in G. S.: Pride čimpreje na vrsto!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Razpisi učiteljskih služb.
Št. 1112/m. š. sv.
Razpis učiteliskih služb.
Na mestni šestrazredni pomožni šoli z zbiralnim razredom v Ljubljani se razpisujejo vsled odredbe višjega šolskega sveta z dne 22. junija 1920, št. 6180, s prihodnjim šolskim letom 1920/21 tri stalne službe strokovnih učnih oseb.
Prosilci oziroma prosilke morajo biti strokovno usposobljeni za pouk na pomožnih šolah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri mestem šolskem svetu ljubljanskem do vštetega 20. julija 1920.
Mestni šolski svet ljubljanski,
dne 30. junija 1920.__
Št. 1106/m. š. sv.
Razpis katehetskih služb.
Na mestnih ljudskih in meščanskih šolah ljubljanskih se razpisujeta vsled odredbe višjega šolskega sveta z dne 16. junija 1920. št. 4795, s prihodnjim šolskim letom 1920/21 dve novosistemizirani službi stalnih katehetov.
Prosilci morajo biti usposobljeni za pouk verouka na ljudskih in meščanskih šolah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri mestnem šolskem svetu ljubljanskem do vštetega 20. julija 1920. Mestni šolski svet ljubljanski, _ dne 30. junija 1920.
Št. 277.
Razpis učiteljskih služb v šolskem okraju Marenberg.
1.	Nadučiteljska služba na štiriraz-rednici na Kapli; naturalno stanovanje;
2.	služba stalne učiteljice na dvoraz-rednici v Trbonjah;
3.	služba učitelja oz. učiteljice na Remšiku, začasno ali stalno;
4.	služba učiteljice na dvorazrednici pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, začasno ali stalno;
5.	služba šolskega vodje na enoraz-rednici v Št. Jerneju nad Muto, stalno.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne 1. avgusta 1920. Okrajni šolski svet Marenberg,
dne 1. julija 1920. _______
Št. 215/III.
Razpis učiteljskih služb v šolskem okraju Šoštanj.
1.	Služba šolskega vodje na enoraz-rednici v Topolšici, stalno; naturalno stanovanje;
2.	služba učiteljice na dvorazrednici v Št. Andražu nad Polzelo, začasno ali stalno, prosta soba;
3.	služba učiteljice na dvorazrednici v Št. Janžu na Vinski gori, začasno ali stalno.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne 1. avgusta 1920. Okrajni šolski svet Šoštanj, dne 1. julija 1920.
Naš denarni zavod«
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim-
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga x omejenim Jamstvom.
Promet do 30. junija 1920 K 228.649-85. Hranilne vloge se obrestujejo
M- Po 4°/0. -m* .
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto oa 1 /25. do "26. ure popoldne. Na dopise brez vposlanib znamk za 2 K se ne odgovarja.