san THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA. AMERIKANSK1 SLOVENEC ERVI SLOVENSKI LIST X A] CUtlox Zm faro in juurpd — m pravico in resnico — od boja do zmaga! glasilo slov. katou de lavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv . družine v jolietu. — 3. p. družbe sv. mohorja v chicago in zapadne slovanske zveze v denver, colorado. najstarejši IN NAJBOLJ priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 90. ovjčtska vlada grozi CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. MAJA — SATURDAY, MAY 7, 1927. LETNIK XXXVL sovjetska vlada je poslala pekinški ostro noto, ki se tiče njenih pripadnikov, k a t ere čaka huda kazen.—kitajski agenti oslepa- rili inozemske banke za velike vsote. Peking, Kitajsko. — Sovjet-pku vlada v Moskvi je izročila Kitajskemu zastopniku noto za pekinško vlado, v kateri se jrla-h. da l>o sovjetska Rusija z vso strogostjo nastopila proti pekinški vladi, ako bo slednja izvršila grožnjo, da bo na smrt obsodila Ruse, ki so bili aretirani pri vpadu kitajske polici je v poslaništvo sovjetske Rusije v Pekingu. Kakor je bilo že poročano, :-■> bili kitajski komunisti, kar h je bilo pri omenjenem na-■ idu aretiranih, vsi usmrčeni. 1 a usoda je čakala Ruse. Naj-:/e bo pa nota imela zaželjen i M-h, kajti pekinška vlada je 1 loces proti Rusom odložila. Sovjetska vlada t tuli proteza v noti, ker so Kitajci pre-i j ali Mme. M. Borodinovo. ; a<> ruskega svetovalca kančke vlade in tri sovjetske-' ie, iz Tsinfanu v Peking, 't so jih zasliševali kot zarot-•• proti pekinški vladi. Aretirani Rusi so naprosili nško vlado, da bi jim dovolila ameriškega advokata, ki bi agovarjal, česar jim pa Ki-Ujci niso dovolili. London, Anglija. — Angle-kI kal>inet je v sredo na široko azpravljal o položaju na Ki-ijskem. Po seji se je ministr-. i predsednik Baldwin sestal : zunanjim ministrom Cham-1 rlainom, s katerim sta dalj asa tajno konferirala; nato M a se podala zopet v poslansko zbornico in se posvetovala s i ani kabineta. Gre namreč zato, da bi kantonska vlada v j 1 ankovv izbacila iz Kitajske ; vojega ruskega svetovalca Bo-jodina in izgnala vse komuni-. . To ponudbo je stavila kantonska vlada sama, kateri pa Angleži ne zaupajo in menijo, tla hočejo Kantonci s tem le pridobiti na času. Sanghaj, Kitajsko. — Inozemske' banke na Kitajskem so bile po kitajskih agentih ta te-ilen osleparjene za $2,400,000. Ena sama angleška banka je na ta način zgubila nad milijon dolarjev. Tudi v Pekingu je propadla neka kitajska banka, na kateri so agenti poneverili velike vsote. Kitajci še vedno napadajo inozemske parnike v reki Janice. Zlasti na angleške bojne la-d " kaj radi streljajo iz zasede. Topovni čoln Cockchafer, ki je spremljal neko potniško ladjo iz Nankinga, so tudi napadli, ni pa bilo človeških žrtev. Streljali so tudi na križar-ko Kianghin; neki član posadke je bil ranjen. Bojne ladje so s streli odgovarjale. Hongkong. — Semkaj je prispel ameriški potniški parnik President Lincoln, ki je bil nedavno napaden, ko se je nahajal v Šanghaju. Glede na to, nameravajo parnik oborožiti s strojnicami. Isto nameravajo storiti na vseh parnikih Dollar črte. — Chicago, 111. — Samuel Triola, ki je obdoVžen, da je u-moril na S. Racine Ave. W. Gearityja, je bil obsojen v dosmrtno ječo. POVODENJ VEDNO HUJŠA Stiritisoč oseb se je rešilo na strehe, ko je voda vdrla v mesto Rolling Fork, in isto preplavila. — Ena oseba u-tonila, mnogim še preti nevarnost. Vicksburg, Miss. — Ko je parnik Randsdale prispel v Vicksburg s. provijantom za begunce, ki so našli zavetja v tukajšnem mestu, so takoj od-pluli na pomoč ljudem v mestu Roiling Fork in okolici, kjer je bilo kakih 4000 oseb v nevarnosti, da jih voda odnese raz streh svojih hiš, kamor so u bežal i pred naraščajočo vodo, DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Ontario, Wis. — Pri družini Johna Manleyja so živeli v ved-nem prepiru. Konec temu je pa napravil Manley, ko je ponoči vstal iz postelje in z revolverjem streljal na svojo ženo ter jo ranil. Nato je usmrtil ženo svojega sina, nakar je tudi sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Manley zapušča poleg soproge deset nedoraslih otrok. IZPOVED JUDD GRAY-JA Udarce, ki so upihnili luč življenja spečemu Snyder ju, je prizadjala njegova soproga. — Brat žrtve padel v nezavest, ko je poslušal Grayjo-vo izpoved. RAVNATELJ BRODOVJA. New York, N. Y. — V sredo popoldan je bil zaslišan .Judd ki je mesto popolnoma prepla-' Gray, ki je izpovedal vse povila. Le strehe hiš, ponekod sa-J drobnosti o umoru Alberta mo dimniki mole iz vode, drti-, Snyder-ja. Predno je končal, go je vse pod vodo. je padlo več žensk, ki so bile Med potjo, 20 milj južno od, navzoče v sodni dvorani, v ne- Rolling Fork, so naleteli na parnik Miller, ki je bil privezan rC nekem drevesu, na krovu je imc-1 300 beguncev. Več oseb je bilo bolnih, in en moški je imel hudo rano na nogi, na pamiku pa ni bilo nobenega zdravnika ali bolniške strežnice. S parnika Randsdale se je potem zdravnik, Dr. McGon z dvema strežnicama preselil na parnik Miller, kjer je še tisti večer odrezal nogo nesrečnežu, kajti druge pomoči ni bilo. V bližini Winn otoka, je u-tonil neki moški in veliko oseb je bilo v nevarnosti. V tem o-kraju je 12,000 ljudi bilo pri-moranih zapustiti svoja do-movja. Iz Rayville je odšlo na varnejše kraje 5000 oseb. I napeto poslušalo, in ko je Grav|volJeno Prodajati opojne pija Je pa še več drugih krajev, kongalf s0 morali več žensk!če- Ni Pa v zavest, slabo je prišlo tudi bratu žrtve, Warren Snyderju. Gray je rekel, da ga je do tega zločinskega dejanja privedla ženska, soproga žrtve, s katero je imel ljubavno razmerje, in opojna pijača. Gray je prvi udaril spečega moža, ko je žrtev zavpila, jo je uda7 ril drugič, zadnje udarce, ki so upihnili luč življenja Albertu Snyderju, je pa prizadjala njegova soproga, Ruth Snyder. Ko je Gray govoril, je Mrs. Snyder s povešano glavo sedela nepremično na stolu in jokala .Gray je povedal vse po- slika nam predstavlja E. A. Kelley-ja, katerega je imenoval predsednik Merchant Fleet korporacije A. C. Dalton ravnateljem operacijskega depart-menta. KRIŽEM SVETA. — Lansing, Mich. — Miss Peggy Green, edina hčerka guvernerja Fred Wr. Greena, je pobegnila iz šole z dijakom Norval Tyrrellom iz Detroita. Z avto sta se odpeljan v Bowling Green, kjer ju je poročil pastor presbiterijanske cerkve. Nevesta je stara 19 le£. — Washington, D. C. — Na letni seji trgovske zbornice so govorniki naglašali, da je v splošnem trgovina dobra in o-betajo še boljšo; kar pa se tiče agrikulturnega stališča v srednjem zaradu, pa izgleda prav MONCADA NOČE MIRU. Tepirapa, Nicaragua.—Henry L. Stimson, mirovni poslanec, zastopnik Collidgea, in general Moncada, poveljnik liberalnih čet v Nicaragvi, nista mogla priti do sporazuma, da bi se prenehalo s sovražnostmi. Na mrtvo točko sta prišla radi vprašanja predsednika Diaza, katerega hoče imeti Coolidge na čelu vlade, liberalci ga pa nočejo. AVTOMOBILSKA NESREČA drobnosti o umoru, kako je s^bo. tolkel po glavi spečega moža. Občinstvo, katerega je bilo na — Oslo, Norveško. — Na Norveškem je prohibicijska po- vzočega okrog 1500 oseb, je stava preklicana in je spet do- ki so v nevarnosti in ljudje so pripravljeni na najhujše. To je ena izmod največjih slijč- i odnesti iz dvorane, ker so pa-; die v nezavest. Tudi bratu u- nih katastrof kar jih zgodovina Zed. drž. -o--v svetovna ekonomična konferenca. w. | morjenega moža je prišlo slabo beleži, je s]jgai na način je prišel ob življenje Albert. V splošnem je zatrjeval pa prav me vec pijancev zdaj, kakor pa jih je bilo, ko niso smeli piti. Policija celo trdi, da je manj nerednosti, kakor jih je bilo med prohibicijo. — Megeve, Francija. —Pred dvema letoma so semkaj pri- Gray, da je veliko pil, predno Peljali par severnih jelenov za je izvršil to dejanje, za kate-|poskušnjo, če se bodo držali. Sedem m štirideset.narodov, j rQ ga je nagovorila Ruth Sny_ Živali so se tukaj udomačile in ije izmed teh, ki niso člani j__ /~i„.„-T • nomnnžilp. ydai iiVi namerava- ti' Društva narodov, h katerim spadajo tudi Zed. drž., so zastopani uradno na ekonomični konferenci, ki je zdaj v teku v Ženevi. Švica, in je pod pokroviteljstvom Društva narodov. Svetovni industrijski, finančni in trgovinski problemi se akutno občutijo pri vseh narodih na svetu. Ti problemi morajo biti rešeni stopnjema, kooperativno, na praktični način, na podlagi razuma in preizkušenj. Namen ekonomične konference je razmotrivati sedanjo razvijanje ekonomičnega življenja na svetu, polagati večjo pozornost vsemu kar je dobrega, da se tisto ohrani in če mogoče še izboljša, kar je pa slabega, nezdravega, pa opusti in uniči. Do kakršnegakoli zaključka se bo prišlo na tej konferenci, nič ne bo sklenjenega, kar bi vezalo narode s kakšnimi pogodbami. Pa najsibo kakor že hoče, konference, 4 kakor ta, na kateri je zastopanih toliko narodov, moramo pozdravljati, ker nam kažejo, kakor se lah- der. Gray je tudi izpovedal, da mu je ona dala denar in mu ponujala druge dragocenosti. --o COOLIDGEV POLETNI DOM BO NAJBRŽ V WISCONSINU Washington, D. C. — Col. jEdward Starling, ki je pri tajni policiji v Beli hiši, je odpotoval proti zapadu. Trdijo, da je šel v državo Wisconsin, kjer bo preiskal kraje, ki so na ponudbo predsedniku Coolidgeu za njegovo poletno bivanje. — Poleg Wisconsina bo Starling preiskal tudi več krajev v Minnesota Iowi in Coloradu. * -o- — Dunkirk, N. Y. —- Tukaj-šna vas se ponaša z najvišjim zastavnim'drogom, ki meri 157 čevljev. Semkaj je bil pripeljan po Panama prekopu iz države Washington. ko zberejo skupaj k posvetovanju narodi, da'rešujejo gospodarske 'probleme, tako se tudi lahko zberejo narodi, da rešijo problem, ki je povzročil gospodarske krize na svetu — in to je vojna. pomnožile, zdaj jih namerava jo še večje število importirati. — Moberly, Mo.—Lawrence Shumate ima še zdaj avto iz leta 1910, ki je še v dobrem stanju. Nedavno se je vozil po ulicah in tudi drugim dal "ride." Imel je mnogo gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali očeta sedanjih avtomobilov. — Chicago, 111. — Chikaška policija je izsledila garažo, kjer se shajajo tatovi avtomobilov z ukradenimi karami. Ta prostor .je na 2825 N. Halsted Str., kjer so našli več ukradenih avtomobilov, lastnika garaže,-Jacka Zanne so aretirali. SMRTNA KOSA. Chicago, 111. — V četrtek zvečer ob deseti uri je v bolnišnici za vedno v Gospodu zaspal, naš rojaK, Joe Piber, ki je bil delj časa bolan. Na mrtvaškem odru leži na domu 2313 S. Lincoln cesti. Bil je član dveh društev. Pokojnemu večni mir, preostalim naše sožalje! -o- Širite "amer. slovenca" V mestu Gary je vlak Pennsylvania železnice zadel v avto, v katerem je bilo pet oseb; štiri so bile na mestu mrtve, peta se bori s smrtjo. « 0— Gary, Ind. — Nesreča nikoli ne počiva. Grozno je, če se pomisli, koliko žrtev zahteva avtomobil. Največ nesreč se zgodi na železniških prehodih, kjer ni potrebnih, varnostnih naprav, ki bi voznike avtomobilov opozorile, da se bliža vlak. Ker pa bi take naprave nekoliko olajšale žepe železniških magnatov, raje pustijo prehode nezavarovane, čeprav se z vsakim dnem množi število žrtev. , i V sredo zvečer se je taka nesreča zgodila v Gary, v trgov-jskem delu mesta. Potniški vlak Pennsj^lvania železnice je z del v avtomobil, v katerem je bilo pet oseb. Štiri, Mike Bulk-vič, star 38 let, Mrs. Anna Brk-ljočič, tudi 38 let, njen 121etni sin Peter, in John Klemenčič, star 35 let, so bili ubiti, soprog |od Mrs. Brkljočičeve je pa za-' ■dobil tako težke poškodbe, da nimajo upanja, da bi okfeval. Strojevodja na vlaku, ki je zadel v avto, niti vedel ni, da se je kaj pripetilo in je vozil kar dalje proti Chicagi; na sprednjem delu stroja je pa viselo truplo Klemenčiča. Ko je1 vlak pasiral v Chicagi 63. cesto, je neki železničar videl, truplo. Na 16. cesti je vlak šele ustavil, da so truplo odstranili.' Vsi ponesrečenci so bili iz ( Gary. Do srede je bilo v Cook ( okraju to leto že 289 oseb ubitih pri avtomobilskih nezgodah. | KONFERENCA ZA KOOPERATIVNI ŽITNI TRG. Kansas City, Mo. — V četrtek se je tukaj odprla internacionalna konferenca za svetovni kooperativni žitni trg, ki bo trajala tri dni. Sedem dežel, ki največ trgujejo z žitom, je poslalo svoje delegate na to konferenco. Te so: Zedinjene države, Kanada, Avstralija, Argentina, Rusija, Indija in Švedska. Na konferenci razpravljajo o regulaciji žitnega trga. Za določitev monopolnih cen ni govora. -0 FRANCOSKI RDEČI KRIŽ ZA POMOČ AMERIŠKIM PO-PLAVLJENCEM. Pariz, Francija. — M. Thi-baut, vrhovni tajnik francoskega Rdečega križa, je izjavil, da bo tudi njihova organizacija prispevala k skladu za begunce, ki so prizadeti po poplavi v dolini ob reki Mississippi. Iz neodrešene domovine. o ■ ... ROPI IN UMORI V ISTRI na dnevnem redu, to JE SAD FAŠISTOVSKEGA dela. — varnostna obLAST SE LE MALO briga. — druge ZANIMIVE VESTI. širite amer. slovenca! Razbojnistvo v Istri. V zadnjem času se umori in ropi v Istri tako množe, da se ljudje že v mraku ne upajo na cesto. Ne bomo globlje razmo-trivali o vzrokih tega pojava. Lahko pa rečemo, da sedaj istrski fašisti žanjejo sad svojega dela. Izgnali so slovansko duhovščino, iz cerkve so vrgli materinski jezik istrskega ljudstva; cerkve se praznijo, vera propada in z njo tudi morala. V teh težkih časih, ko preživlja Istra strašno gospodarsko krizo, ko se število brezposelnih in lačnih množi, manjka tem nesrečnim ljudem one moralne zaslombe, ki jim jo more nuditi le vera. In kaj je istrskim fašistom še zaradi "politike" pobiti enega človeka? Kaj velja v njihovih očeh eno človeško življenje? Besede miče-jo, zgledi vlečejo. A tudi varnostna oblast bi morala proti roparjem energičneje nastopiti. Tu se nudi varnostnim organom hvaležno delo. Zakaj iščejo zločince med ljudmi, ki či-tajo domače časopisje in slovanske knjige in jih radi tega tirajo pred sodišče? Pretekli teden sta se vračala z vozom kmeta Kvaranta Anton in Pindalič Marko iz Pule domov v Barban preko Vodnja-na. V Puli sta prodala živino in si tako napravila nekaj denarja. Kakih 5 kilometrov od Vod-njana, kjer se cesta vije navkreber skozi gozd, sta planila proti vozu dva maskirana roparja in nastavila revolverje. "Ven denar!" je zavpil en ropar, drugi pa je kar sprožil dva strela na Kvaranto in ga težko ranil v roke. Konji so se splašili in pričeli dirjati z ranjencem. Pindalič je prej skočil z voza. Pri prvih hišah so konje ustavili, obvezali ranjenca za silo in ga potem spravili v bolnišnico. Pindalič se je spustil z roparji v obupen boj, dokler ni podlegel pod puškinim kopitom. Roparja sta odnesla nad 4000 lir. Pindalič se je pozneje osvestil in se sam spravil do bližnje vasi. -o- V Vodnjanu so te dni našli na pašniku kletnega pastirja s prestreljeno glavo. Ležal je na trebuhu. Do-šlecem se je nudil naravnost pretresljiv pogled; vsa čreda ovac je bila zbrana okoli ubitega pastirja. Umor še ni pojasnjen. -o- V Ž band a ju so tatovi okradli cerkev. K sreči hrani g. župnik vse okraske Matere božje doma. Tatovi so odnesli blaga v vrednosti okoli 1000 lir. V Boljunu so kmetu Fernandu odvedli par volov. Pred letom je enaka nesreča zadela nekega drugega kmeta v vasi. Nekdaj se je Bo-Ijun prišteval med najbolj varne občine. -o- širite "amer slovenca" VESTI Z DEŽELE. Prvačina. Med našo mladino kosi smrt. Lan ik > jes"n smo pokopali mladenko v cvcm ! ' Umorila jo je jetika. Kma1 i za njo je neizprosna ko.V- n • . iztrgala iz naše siv?le T "' .t fanta, edino upaije ■><.■•• i ■ kvarjeno roko. iif:',t>*; -nič je ^e p-r d» i pr • i krepko delal. Ni!:-da mu gnije drobo peracijo je umrl. Tretjo mlado v.v smrti 23. marca t. 1. I ne 21 let stari {'ani ■ i . lan. Bolehal je na dolgo let. Slap pri Vinavj. ]>> ca so položili tu k večm n čitku krepkega moža n dveh otrok Janeza Malika. — Podlegel je nagli zavratni bolezni v 42. letu svoje starosti. Planina pri Vipavi. Y začetku pomladi se je naselila bridka žalost v Dolenjah v hišo št. 8. Nemila smrt je utrgala nit življenja priletnemu mladeniču posestniku Leopoldu Zvokelju. Vipolže. Po dolgi bolezni je tu preminul 221etni mladenič France Skolaris. -o- Smrt neustrašenega narodnjaka. V Prevaljah je bil pokopan ob ogromni udeležbi uradni-štva in ljudstva tamošnji tajnik okrajnega glavarstva g. Franc Robar v starosti 66 let. Rajni je bil rodom iz Slov. Bistrice in je služboval pod prevratom na okrajnem glavarstvu v Ve-likovcu. Bil je skoz in skoz krščanski mož, neustrašeno zaveden Slovenec tudi v onih časih pod rajno Avstrijo. Po prevratu je moral zapustiti Velikovec, ker so ga Nemci ter nemšku-tarji izgnali, in se je preselil v Prevalje. Ostani mu ohranjen časten spomin med Slovenci! -o- POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včerjij pošiljali po teh-le cenah: 5<>0 Din...........••........ S 0.40 1,000 Din...................... 11*.50 2,500 Din-„.................. 46.25 5,000 Din..................... 92 00 10,000 Din................... 182.0(1 100 Lir .........................S r>.0r 200 Lir ........................$11.00 50o Lir ......................$20.50 1000 Lir ..........................S52.C0 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah ie vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO tudi denarne POŠILJATVE iz STAREtfA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakrajsek & česark, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. amerikanskj slovenec Sobota, 7. maja 1927. » amerikanski slovenec frri In BajiUrej« slovenski list ^ T Ameriki. ^ t' Ustanovi i en leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkaT ia dneror po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 2849 W. 22nd St., Chicago, IIL Telefon: CANAL 0098. Naročnina: Za leto leto__$5.00 Za pol leta_____2.S0 Za Chicago* JCanado in Ettoikj: Za celo letou——__ 6.00 Za pol leta----3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after hplidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year_______ For half a year___-_ .$5.00 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___ ._ 6.00 For half a year________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Cas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as sccond class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Beseda o naših materah. Prav je in spo.dohi se, cla se vsaj enkrat v letu spomnimo tudi naših Mater. To potrebo uvidevajo danes že v vseh kulturnih državah, zato imajo določen v letu tudi poseben dan, ki je posvečen izključno materam. Mati, — kako važen faktor v vsaki hiši, v vsakem domu. Pregovor pravi: mož po'dpira en vogal pri hiši, žena pa tri. Kako resničen, samo poglejte! Mož kot gospodar skrbi, cla zasluži, da preskrbi družini potrebnega za življenje, to je dober mož. Žena kot Mati skrbi za red v hiši, to je en vogal; rodi svetu otroke, drugi vogal; vzgaja svoje otroke, ki je bodoči rod, tretji in najvažnejši vogal. In v kolikih slučajih mora Mati pri hiši podpirati še četrti vogal, ki spada gospodarju. Ali ni torej Mati najvažnejši faktor v vsaki hiši, kjer spolnjuje te svoje dolžnosti? Današnji svet živi menda v najbolj zmešanih pojmih. Ljubezni do svojega bližnjega že ne kaže nihče več. Materiali-zem je osvojil človeška srca in človek zakrnjen v tem duhu, dela in ravna, kakor mu veleva pohlep, ne pa zdravi razum in ljubezen do bližnjega. Samo nezaupanje do eden druzega, o kako čuden svet! Vsak pa ima na svetu v življenju eno bitje, katerega na poseben način ljubi, mu na poseben način vse zaupa, to je Mati. Bodi še tak, stori še to, svet te obsoja, morda opravičeno, a eno bitje je na svetu, to je Mati, če je le živa, sladko besedo tolažbe ima zate in v svojem očesu skrito solzo ljubezni. To je Mati! Bolj ko kedaj potrebuje svet dobrih mater, ki naj bi vrnile otrokom sveta ljubezen in dobre lastnosti. Današnji sin in hčerka bota jutri mož in žena. Ali taka bota, kakor jih bodo vzgojile današnje ihatere. Matere, kako velikansko nalogo Imate v svetu. Ameriške slovenske Matere, tudi ve imate morda še bolj odgovorno nalogo na svetu, kakor matere drugih narodov. Same vidite, kako se trga naš narod proč od onih starih slovenskih idealov, za katere so vaše prednice slovenske Matere s svojimi otroci vred umirale in dajale svoja življenja. Danes zahaja med naše ljudstvo, med naše sinove in hčere moderni Turek, to je brezverski tisk, ki trga slovenske sinove in hčere proč od one trdne in žive slovenske vere, za katero so v bojih vanju se je to zgodilo. Pruski finančni minister Jlofer-Aschoff je predložil načrt, po katerem dobe Hohenzollerji celo vrsto gradov, okoli 2Š0 tisoč jutroy zemlje in gozda in končno še odškodnino v znesku 15 milijonov zlatih mark, plačljivih v trefi obrokih. Zadnji obrok je marca meseca leta 1928. Poleg tega dobe Hohen-zollerci še grad Homburg pri Frankfurtu ob Meni, za slučaj, da bi se hotel nemški cesar stalno naseliti v Nemčiji. Pruska država dobi le nekaj gradov, ražnat gledališča in p* zbirfce umetnin. Treba priznati, da je bila Prusija do svojega kralja naravnost kraljevsko darežljiva. Francija je svoje dni zahtevala, da se naj posestva nemških knezov zaplenijo v korist reparacij. Ta predlog pa je bil od Nemcev gladko odbit in danes je stvar tako urejena, da dobi povzročitelj svetovne vojne skoraj vse premoženje nazaj, dočim si lahko Francozi svoja razdejana poslopja sami zgra-de, kajti tudi od reparacij dobe drugi več ko Francozi, ki se morajo poleg tega sedaj boriti, da vzdrže frank. Odškodnina, ki jo plača nemški narod Hohenzollerjem je končno interna nemška stvar in če so nemški davkoplačevalci zadovoljni, da žive na njih račun Hohenzollerji, nimamo vzroka mi se radi tega razburjati. Stvar pa je važna tudi za nas, ker dokazuje benevolenca nemškega naroda do Hohenzoller-jev, da je republikansko mišljenje v Nemčiji silno na slabih nogah in da je Nemčija prav tako monarhistična ko tedaj, ko je povzročila svetovno vojno. Če pa je ostalo mišljenje Nemčije v resnici neizpremenje-no, potem pa tudi ne drže vse one nade, ki jih stavijo pacifisti v demokratično Nemčijo. Kaj pomaga Locarnski sporazum, kaj sestanek v Thoiryju, če pa ni bila Nemčija pri teh sestankih s srcem, temveč samo s hladnim razumom. In kako naj na drugi strani francoski demokrati prodro v Franciji z mislijo zbližanja z Nemčijo, če pa imajo njih nasprotniki vedno nove dokaze, da revanšna misel v Nemčiji ni umrla. PRIMEREN ODGOVOR DOPISOVALKI "PROSVETE," Canonsburg, Pa. Ja, zakaj pa ni nobenega dopisa več v A. S. že tako dolgo, medtem ko nasprotniki neprestano pišejo po svoji tetki proti nam. Pred nedolgim je pisala neka dama iz tukajšne naselbine v "prosvitljeni" Pro-sveti nekako tako-le: "Tukaj so še ljudje, ki tavajo po temi . . — Oh, ti svetla zvezdica ti, kje si se. skrivala toliko časa za našimi hribi in griči,da nisf prisijala sem že prej, da bi razsvetlila to "temo." Zares srečna tvoja družina, srečna je zdaj naša naselbina, ki si jo je-la s svojimi "svetlimi" žarki tako razsvetljevati. Oj silna škoda, da te že prej ni bilo v našo naselbino. Gotovo bi mi o Turki junaško umirale pogumne slovenske Matere. Tudi tu že zdavnaj brezplačno raz-je treba poguma m to velikega poguma. Mati, čuvaj svoj dom svetljavo po naši naselbini pred slabim tiskom in že si rešila svoj dom in svoje drage. !imeli. Jutri, 8. maja je, drage Matere, vaš dan! -Dan, ki je do-| "Milijoni in milijoni še tava-locen vašemu imenu in stanu, ki je v človeški družbi najvaž- ;jQ po temi!" Oh, kako ti bodo nejsi, pa tudi najodgovornejši. Zato živele naše Matere! Ži- vsi ti hvaležni! Peli ti bodo sla- bo. Čujte, za bornih 50c dobite vstopnico, s katero imate vstop v dvorano, pa ne samo v ene, ampak y dve. V ta zgornjo bote šli, kadar bodo začele vas pete srbeti, v ta spodnja pa, kadar bote začeli čutiti sušo v grlu. Zraven pa bote dobili, če &ofte srečni, še Miss Srečo, in kaj hočete še več? Ali je bilo Ž€? kedaj kaj takega v Chica-gi? Vidite, bo torej nekaj,-kar še ni bil o j Hej, vi rojaki in rojakinje tam doli v1 zakaj eni So. Chica-gi, to bo dan tudi za vas. Pridite med nas! O vas gre glas, da ste na srečo intabulirani. Če je temu tako, pridite vsi. Ta dan bo v Chicagi Miss Sreča in če jo nam prav preplavšate, nič ne de, samo pridite, da se skupaj poveselimo na ta dan. In kaj pa naši severnjaki, tam na severni strani naše velike in široke Chicage. Kaj pa vi, ste se že kedaj sestali z Miss Srečo? Ako ne, pridite 15. maja v šolsko dvorano sv. Štefana, da jo vam predstavimo, da se z njo seznanite. Pa tudi rojaki iz vseh drugih sosednih naselbin so uljudno povabljeni. Te dni bodo iz urada tajnika razposlane dopisnice, katero naj vsak, ki jo bo prejel, natančno prečita; zlasti kar se tiče vstopnic. Ekstra poslane vstopnice skušajte prodati, ali pa sami kupite. Denar za vse vstopnice pa mora biti vrnjen družbenemu tajniku najkasneje do 12. maja, kakor tudi vse one vstopnice, ki bi jih slučajno ne bi mogli prodati in pa, ki bi tudi kdo sam ne hotel kupiti ali obdržati, kar pa bo skoro vsak storil. To je zato, da bomo vedeli takoj po zaključku veselice, pri čem da smo. Torej ne pozabite tega. Na svidenje 15. maja v šolski dvorani! Nede. -o- ZAHVALA CERKVENEGA PEVSKEGA DRUŠTVA "ZARJA." So. Chicago, 111. Cerkv. pevsko društvo "Zarja" v South Chicago, 111., se na tem mestu zahvaljuje vsem, ki so se udeležili veselice v nedeljo, 1. majnika. Hvala tudi dramatičnemu klubu, ki je vprizo- 11 DELAVSKIH KROGOV. Kakšen izgled ima premolar* • ska stavka? Težko je danes vsakemu pre-mogarju, ko gleda sam brez dela na stavki, da v drugih lokalih pa daje unija dovoljenje za obrat tam, kjer hočejo operatorji plačevati dosedanjo mezdo po jacksonvillski pogodbi. Ta taktika se marsikomu vidi zelo neprevidna in bo skupnosti mnogo več škodovala kakor pa koristila. To, da / • Za dobro zdravje. — Zdravje je človeku najpotrebnejša stvar. Zdravniki pravijo, da smeh mnogo pomaga zdravju. Če je temu tako, čitajte to kolono vsak dan. — Naročite si dnevnik Amer. Slovenec! Prva nagrada. — Zbrala se operatorji po enih krajih pla-|Je družba veseljakov. Pri pijači čujejo premogarje po jackson- villski pogodbi, je vzrok samo to, ker dotični lokali potrebujejo premog, ker drugače so v kaši, ako jim premogarji delo zapuste. To pa je končno edino orožje, ki se ga more premo-gar poslužiti v boju za svoje pravice do poštenega življenja. To edino orožje pa dajejo unij-ski voditelji v svoji kratkovidnosti premogarskim baronom nazaj. Kakšne posledice radi te so začeli pripovedovati razne zgodbe in pri tem lagali, kolikor so mogli Potem so napravili stavo, kateri bo znal najboljše lagati. Stavo je pa dobil tisti, ki je povedal to-le: Lansko leto sem obiskal znance v Ameriki. S svojo ženo, seveda. Ko smo bili sredi morja, je nastal strašen vihar. Ladja je začela pokati na vseh koncih in krajih. Kapitan je dal povelje, da moramo vsi na i krov. Moja žena je bila v dveh kratkovidnosti lahko nastane-1minutah oblečena. Jaz sem pla- jo, je veliko vprašanje, morda ni namen po tistih loka-j J nil v morje S krova so mi metali potnike v naročje. Včasih lih, kjer premoga ne potrebu-'sem kar z dvemil plaval na jejo, ali pa istega lahko impor-|bre^ ki Je l)il l)oi ure odda- tirajo iz drugih krajev, da bodo z vsakim pogajanjem zavlačevali do jeseni? S tem bodo oni premogarji, ki so na stavki, gospodarsko silno prizadeti, če ne uničeni. Zima bo pred durmi, lačne družine, brez vsakih sredstev, bodo prisiljene prije- la. Pa magari, če sta še tako "prosvitljena." Capito? Dalje piše: "Kjer ni cerkve, ni tudi duhovnika, je torej ena delavska pijavka manj ..." — Jaz pa pravim, če ga nič ne potrebuješ, mu nič ne daš in če mu nič ne daš, kaj besedičiš. In dalje vprašam, povej mi enega slovenskega duhovnika, povej njegovo ime, kateri je zapravil nabrani denar od naroda, kakor so ga tam okrog tistih, ki vas v Žarkometu razsvetljujejo! Kje je 60 tisoč ljudskega denarja? Ali je bil tudi tam kak duhovnik? In tako cfalje bi lahko še marsikaj navedel, kar naj pa za danes zadostuje! — Pometajte brezverci pred svo- ril lepo igro> Kdor bo kedaj od jim pragom in ne vtikajte svo- nas potreboval pomoči, se bo- jljen. Ker sem slišal, da olje pomiri valove, sem naročil na bregj.i petdeset sodov olja, katere smo potem polili krog potapljajoče se ladje in vihar se je pomiril . . . V svojem navdušenju bi možak še naprej kvasil, toda od- ti za vsako sredstvo. Kaj če se Jvzeli f° mu besedo. "Je že do-v jeseni dvignejo vsi operator-|vol-b ie že dovolj. Ti zaslužiš ji v eno fronto proti uniji? To je mogoče. Kaj potem? Ali ni nevarnost za premogarsko organizacijo? V tem je na vidiku samo zmaga operatorjev. nagrado!" In izplačali so mu jo. Ko je pozneje vprašal, s katero lažjo si je zaslužil nagrado, so mu odgovorili: "Vse bi ne pa premogarjev. Treba le j? še verjeli, samo ne tega, da je bila tvoja žena v dveh minu- clobro pomisliti, pa je človek kmalu na jasnem, kam vodi se- tah oblečena danja taktika premogarsko organizacijo. Stavka bi bila veliko hitrejše končana, stavkarji bi imeli boljši izgled za zmago, j ako bi vsi premogarji enotno i nastopili v skupni fronti za svoje pravice. Kajti v skupnosti je moč. Posameznik je nič. -o- Delavstvo če ^ijatelj ^"h in lovih kite Ob povrat-] In kaj piše še nadalTe*'"Tu- katoliških ^ Amer. Sloven-*" Pripovedovali, da je bilo L-oi _____i____ i , ca in Ave Maria. Bil ie tudi, tos morje mnogo bolj zamrz- kaj so delovah za cerkev, vsled ,de]n.„ar ^^ E(Ji_ jnjeno kakor druga leta: nale- Ah je Nemčija republikanska? neusneha . . . 'zblaznela KtLulTi '*»*• Naj mu bo lahka svobod- ,teli P°™kod na ledene gore, ini, ki jo sledi to-le: Za cerkev se je de- »aameriška žemljica! I^0™1^-v višino tisoč Te dni je sklepal pruski državni zbor o odškodnini ima Prusija izplačati Hohenzollerjem. Pruski državni zbor je jlovalo in se še bo. Rim ni bil v mora o tem sklepati, ker glasovanje o brezodškodninski za- 'enem dnevu dozidan, pa se tu-p le m bi premoženj bivših knezov ni dalo zaželjenega rezultata di cerkve, zlasti še v mali na-mbA sicei\° vse™ yPrašanju sklepalo sodišče, ki je pa popol- selbini, ne da v enem dnevu postaviti. Vse še pride polagoma Žalujoči soprogi naše soža-lje! John Pelhan. -o- KAJ PRAVIJO MOHOR-J ANI ? Chicago »1. noma na strani Hohenzollerjev. V pruskem državnem zboru imajo večino republikanci in in sigurno. Kar se ne naredi da-socialm demokrati imajo v svojih rokah najuplivnejše mini-'nes, storilo se bo jutri. Kar se strstvo — notranje. Zato sp ni-iratm-aln . . _ žavni zbor v gotovi meri uaue^ci siruKim piasiem naroda. Ki se nač ne ynnnmr.; ~ r, „ , morejo "ogrevati za to, da bi Hohenzollerji dobi l za svofepo-'netinenldni7V — T' ' 11"" * P° Po- našanje med svetovno vojno in za vso nesrečo ki so jo naprtili Z h k Prosvete, da pripravah za to veselico, bo na Nemčiji, že kraljevsko nagrado. Toda H^SSr ^ ~ metrov. Lov je bil obilen. Uplenili so nekaj prav lepih eksemplarjev, med njimi velikana, ki je dal nič manj kot 175 sodcev olja. . Lansko leto so imeli posebno Ameriško delavstvo od dne do dne bolj obrača hrbet vsem radikalnim strankam, kot so komunistična in socialistična. Amerikanec dobro ve, da sc radikalne organizacije Židov-! «Prav 2a prav no moro biu ski produkt, katerega se vsilju- iahko nedeIjo za nedeIj ,cto je delavstvu z namenom, češ, jza Ietom pridigovati. Le čudno. ne zmanj- zastrupimo z radikalizmom de- da gospodu župniku lavske mase, pa zanesemo na ta način nemir in pobuno med narod. Potom takih prekucij pa mislijo židovski voditelji priti na krmilo zdaj v eni,,zdaj v drugi državi. Pri teh mahina-cijah pa se poslužujejo vseh mogočih sredstev, samo da bi ka gradiva." "To ni tako težko, kot si ti misliš. Poglej, moja stara mi vsako noč pridigo naredi, pa ji nikoli ne zmanjka gradiva." Nekdo je jahal osla, a mali jfantalin, ki je stal na cesti, je jSrečo bretanajski ribiči. Zajeli otranje. Zato se je pričakovalo, da bo pruski dr- W pa predLacWa^a o ^ ^IrToTn^ Kf "" ....... znatno reduciral pravice Hohenzollerjev ter vsaj ženi, je pa to skrajno surovo, maja, še ni bilo v Chicago ~ 'masii ■ri ustregel širokim plastem naroda, ki se pač ne Zanomni. d« ni™,5 ^ _ „,7.7 ^ . m8Stl' i To pravijo, da take veselice, so bili v severnih irskih vodah sicer ni imel bogzna kaj zato pa so našli v njegovem trebuhu sod vina, ki ga je žival najbrž pogoltnila o prili-tki kakega brodoloma. Vino se- še ni bilo in tudi ne ,ve ni bilo več užitno. ATALA. (Konec.) Zeblo te bo in noben duh ti ne bo dal kož, da bi se z njimi ogrnil. Oh, moram hiteti, da se združim s teboj, da ti bom pela pesmi in dajala mleka." In mlada mati je pela s tresočim glasom, zibala je otroka na svojih kolenih, močila je njegove ustnice z materinskim mlekom in je smrt obsipala z vsemi skrbmi, katere dajemo življenju. Ta žena je hotela posušiti svojega sina po indijanski navadi na drevesnih vejah, da bi ga potem prenesla v grob svojih očetov. Zato je slekla svojega novorojenčka in ko je nekaj časa dihala na njegova usta, je objela zemeljske ostanke, da bi se bili na ognju materinega srca oživili, če bi si Bog ne bil pridržal diha, ki daje življenje. Vstala je in je z očmi iskala drevesa, na čigar veje bi mogla obesiti svojega otroka. Izvolila je rdečecvetoči javor, ki je bil o-krašen s cvetnimi kitami in ki je razširjal najprijetnejše vonjavi. Z eno roko je pripognila spodnje vejice, z drugo je nanje položila truplo; ko je potem vejo izpustila, se je veja vrnila v svojo naravno lego, noseč zemeljske ostanke ne dolžnosti, skrite v dišečem listju. O kako je ta indijanska navada genljiva! Videl sem vas v samotnih poljanah, o krasni spomeniki Krassa in Cezarja in rajši kakor vas imam te zračne gra,dove divjakov, te dišeče mavzoleje iz zelenja. Ce so zemeljski ostanki mlade deklice, katere je roka ljubljenca obesila na.drevo dobih med narodom vpliv in debelo gledal za njim. Jezdec potom tega se priplaziti na kr- je bil radi te^a nekoliko -e_ milo države. Toda v Ameriki voljen ter je zavpil nanj: "Kaj, jim to ne uspeva. Amerikanec aij že nikoli nisi videl osla''"— preveč razsodno misli z lastni- "o že," odvrne fant mi možgani, da bi kaj takega jenega vrh drugega dovolil. Zato zadnje čase po j vseh delavskih organizacijah državah se vidi javno ogorče-lzključujejo komuniste in radi- nje proti radikalnim elemen-kalnc socialiste kot nezaželje- tom, kar pokazuje, da doba ne. Tega pa ni opažati le samo boljševiškega radikalizma gre v Ameriki. Tudi po evropskih ;k svojemu žalostnemu koncu ampak še ne." Zl 'JfJT 3 Z 8lu T° 111 Sem tri" ^ Ne'" je odgovoril mladi mož, "mi krat zakričal v znamenje bolesti. Potem smo izgnanci in gremo iskat domovino » - sem brez besed kakor ona vzel vejico in Ko je to izgovoril, je povesil glavo na svo sem pojal žuželke ki so rojile okrog otro- ja prsa in Incem ^vojegfloka /e odbi al T°d? ^ Sem' da nisem cvetlicam glave. Videl sem, da so bile solze re^ S28 f °ba,Indijanka ™ v tej zgodbi in sem molčal žena e mrn Ifi ;- j ' T dUSa m°Jega Sina' VZeIa svoje^a sina z drevesnih vej in ga je r £a ie Jke. ^fk t V rave' r bKreZ dy°ma dala SVOjemU ™žu' da ^ nesel. Potem Sf^dn V ? t T\ ^ bl narGdila SCm r6kel: "AH mi dovoliti, da va- gnezdo. Vzemi te lase, katere ne bom več ma za nocoj zažgem ogenj?" da. Vodopad se razdeli v dva padca in se krivi v obliki podkve. Med obema padcema se vzdiguje otok, ki je spodkopan in visi z vsemi drevesi nad kaosom valov. _ Množina reke, ki se vrže proti jugu, se zaokroži v neizmeren val, potem se razpro-stre v snežnobel prt in se na solncu sveti v vseh barvah; ona pa, ki pada na vzhodu, se razlije v strašno senco; reklo bi s - ----- -- se lahko umivala v vodi. vzemi jih, da boš nanje po- strehe/'" je'od™ii"voTnik • '"čp - V°dni Steb,er Vesoljneffa P°toPa- Ti- ložila svoje male; veliki duh naj ti j/o- 'češ sledit' svoTtabor imamo ob™u " - "" P^a<,°m kri™ \ • , "Hočem," sem odgovoril in smo odšli.' Medtem je mati od veselja jokala, ko je Kmalu smo prišli k slapu, ki se je s straš-v,dela u mnost tujca. Ko .sva tako delala, nim šumenjem naznanjal. Tvor ga eka fvhot • ^ i" ie rekel: "Hči NiagaVa. ki pride iz Erijskega jeze?a in Cebete, vzetrn .najlnera otroka; ne bomo" izliva v Ohtarijsko; ' se __ . . ----1"*""1" 0.11V1 m jvii/ia. Vdarjajoč na stresajočo se pečino, se voda odbija v vrtincih pene, ki se vzdigujejo nad gozdove kakor dim velikanskega požara. Smreke, divji orehi in pečine, zrezljane v oblikah prikazni, prizor še poveličujejo. Bko ; njegova pravokotna vi-_ Orli, katere pelje s seboj .zračni tok, krožil tere VlZm^^^ £ JSS^^ ™ ^ ^ga jeze-' jo nad prepadom cev, vse to micnost. se poveča. ti modro nelt vetk^rnjakt, S * £ n ot ft ^nTr^Ll ^ ^ * ^L pri- Približal sem se zem, ki je stokala ob ja- broVih kož in upanje. AH nisi l te pušča- ^^^^ " ^ Sobota, 7. maja 1927. sss Urcjnje Mrs. Fannie Jazbec. Materni dan. Materni dan, katerega praz-| Pravno stališče matere je nujemo v Zed. drz. v nedeljo S. maja, je dan, preko katerega ne moremo in ne smemo me, članice Slov. Ženske Zveze iti, da bi mu ne posvetile par vrstic V spomin — v spomin na našo mater, našo slovensko mater. Ne za narod in ne za posameznika ni nihče toliko žrtvoval in toliko storil, ko slovenska mati. Stoletja je bila ona edina, ki nam je ohranjevala ezik in čuvala naš narod. In m kaj, daleč proč od domovine, e še danes slovenska mati naša edina nad a, da nam bo naš narod ohranjen. Pa ni to edina zasluga slovenske matere za naš narod. Če slovi danes po vsem svetu Slovenec kot pošten in dela- treba izboljšati in dati nji besedo vsaj v vseh onih vprašanjih, ki se tičejo nje. Moralo pa bi biti samoposebi razumljivo za vsakogar, ki časti svojo mater tudi to, da ima žena vso enakopravnost z možem v javnem življenju. Vsaj enkrat v letu naj bi vsak moški premislil, kako silno nazadnjaški je predsodek o manjvrednosti žene in da je ta predsodek največja razžalitev lastne matere. Tudi med našimi rojaki je u-domačen običaj, da se smatra za možatega, kdor je trd do žene.Pa ni prav nobena možatost, temveč samo nekulturnost in več ko skrajni čas je* da ta grda razvada izgine iz našega življenja. Zato pa spoštujmo ameriške J •trm tiŠL Vmešaj čim* iUeo masti in eno jajce; prideni v mleku ali vodi namočeno in o-žeto poldrugo zemljo ali štiri unče kruha, malo ocvrte čebule in peterSilja, popra, soli, majerona, pol zrna strtega česna, pet unč nastrganih jeter in dve žlici moke. Vse to zmešaj, tlači skozi kruhov str- m GKpmt0¥iH vojnih mmm (Dalje.) ■h avstrijske vojske. Celo zimo so vozili .divizije in topove na zahodno in le v mali meri na italijansko fronto. Kako veliki so bili ti transporti, ni bilo rrtogo-galnik v vrelo juho. Ko je juha|če natančno fcgfotovift, toda na-z rižem pokrita, ga poberi s ši informacijski uradi so javlja-penavk(7 ter daj v drug lonec da Potuje teden za tednom, v jtriio, kjer naj vre. Potem bfez prenehanja, neskončna Od vzhod* nm £ahod. Inergijo vodil drugo politiko. Razpad ruske frofcfe je osvo* Bil je le 2a zmerno ojaČenje bodil ogromne mase nemške in ariilade in za koncentracijo ko* mala gospodična padla na ne^ kaj mehkega in vsa v solzah prihitela k vzgojiteljici, rekoč: "Oh, gospodična, padla sem v Itf&vo, ki jo je krava že pojedla." tlači ter nadaljuj, bo vse kuhano. dokler ne likor mogoče velikih rezerv v Angliji. Bil je mnenja, da bo na ta način lahko preprečil angleško ofenzivo. In to je bilo tudi izvedeno. Ofieijelne in javne argumente so podpirali osebni apeli. — Toda brez najmanjšega uspe^ ha. Ministrski predsednik jn ven človek, na katerega se je Slovenke slovensko mater. V mogoče vedno zanesti, je to zasluga slovenske matere, ki ie dala svojemu sinu na pot v življenje tako velik moralen aklad, da ga tudi vsi viharji /.ivljenja niso mogli uničiti. Na jutrajšnji materinski dan vsaj deloma oddolžimo slo-\ cnski materi, ker ni Slovenca, tteremu ne bi bil tudi v naj-• ž jih urah spomin na mater it< ha in bodrilo. spomin na njen dan, pa pridobimo Slovenski Ženski Zvezi vsaka po eno novo Članico, kjer pa še nimajo podružnice, naj pa ta dan, kot spomin na slovensko mater, ustanovijo podružnico in pokažejo, da se zavedajo pomembnega dne — dne, ki je posvečen MATERI! Fannie Jazbec, preds. podr. štv. 2, S.2.Z. Za lepšo rast S. Ž. Z. k or se narava prebuja iz skega spanja ter se oživlja kivo močjo, tako nekako se • .■bilja slovensko ženstvo šini Amerike. Kakor pridne k uelice pristopajo pod okrilje S. Z., 7. zavestjo, da je to njih dolžnost in da je častno za vsako ameriško Slovenko, biti članica slovenske ženske organizacije v Ameriki. Dobijo se pa še vedno take, i nikakor nočejo razumeti, da • • nam ženskam potrebno, da c združimo. Živimo v času, o se vse organizira. Tudi nas kliče čas, da se pokažemo v javnosti. Saj je žena že neštetokrat pokazala, da ni le za v kuhinjo, kakor to nekateri trdijo. Dobra zavedna žena se briga za vse kar je v korist njej, njeni družini, narodu, državi, sploh za vse kar je na svetu dobrega, da tisto pospešil je in graja kar je slabega. Dvobarvni fancelj. Vmešaj, da dobro naraste, tri unče presnega masla in tri rumenjake; potem prideni zelenega peter-šilja, malo soli, tri osminke kvorta dobrega mleka in en četrt kvorta drobtin. To daj v dve posodi, in sicer v vsako pol. Primešaj eni polovici testa nastrgano telečjo vranico, malo majerona, žlico mleka in polovico snega od treh beljakov: ostali sneg primešaj rumenemu testu. Nadevaj rjavo testo za prst debelo na namazano pločevino, vrh tega še rumeno testo ter speci. Pečeno zreži na poševne, kocke ter jih daj v juho ali pa na krožniku poleg čiste juhe na mizo. S slanino pretaknjert koptin. Osnaženega kopuna nasoli. Potem zdrobi soli, listič maje* rona in malo zelenega peter-šilja ter s tem podrgni kopuna zgoraj in znotraj. Potem ga pretakni s slanino (n peci. Pri pečenju ga polivaj z maslom : ko je pečen, odstrani-preobilno maščobo, prilij par žlic juhe, potem ga zreži, po-lij s sokom in daj s solato na mizo. Toraj taka je sodba moža o ženski. Žene in dekleta, pomagajte širiti svojo, edino svojo organizacijo. Vsaka slovenska na->,r , . , , , „ {Mešaj pet unc sladkorja, pet PECIVO, Piškotni zavitek s kremo. množina vojske in vojnega ma-| njegovi tovariši v kabinetu so terijala na zahod. Bilo je gotovo, da bo imela Nemčija spomladi prvič v svetovni vojni, iz-vzemši prvotno invazijo, veliko številčno premoč na zapadni fronti. Poleg tega so divizije, ki so prihajale iz Rusije, preživele celo leto, ne da bi se resno borile, dočim so bile vse naše bojne enote v zadnjih 6 mesecih 1. 1917 strašno decimirane. Sovražnik je vrh vsega zaplenil na ruški fronti 4000 topov in 2000 v Italiji, kar je bilo treba še prišteti k ogromnim nabavam najrazličnejšega vojnega materijala. Sir Douglas Haig je nujno prosil, da se mu pošljejo v naj* krajšem času taka ojačenja bili neobičajno trdi. Vsi so bili odločni nasprotniki kakršnekoli angleške ofenzive v Franciji. Želeli so, naj Francoska in angleška armada počakata in ostaneta v defenzivi. Želeli so obdržati točno kontrolo nad preostalo vojsko, do prihoda amerikanskih milijonov, ki bi nudili upanje na odločilni u-speh. Medtem bi naj vojska v Palestini, ki se po svoji moči sploh ni mogla primerjati s silami na zahodu, pognala Turke in umirila javnost v dobi čakanja. Kabinet je bil dobro informiran o koncentraciji nemških sil proti Haigu in neprestano so diskutirali o tem. Bili so pa mnenja,, da zadenejo ob iste NE POZABI, DADDY! "Ne pozabi, daddy — ko boš šel domov, pojdi k drugistu in prinesi domov Trinerjevo gren ko vino!" Vsaka dobra gospodinja pazi na svojo medicinsko omaro, ker noče, da bi bila brez tega izbornega zdravila, ki preprečuje neprebavo, slab IZŠLA JE moštva in častnikov, da bo iz- Nemci, če napadejo, polnil svoje divizije do polnega Jtežkoče, ki so nas tako dolgo števila. Sir William Robertson ovirale in da je naša armada je te zahteve podpiral. Jaz sam sem neprestano nadlegoval ka-( binet, naj kar najhitreje proži selbina bi morala imeti podružnico S. Ž. Z. Treba je le resne , volje in potrpljenja, katerega ie ženska že itak navajena. Čuvajmo pa tudi našo svetinjo sv. vero, kajti narod brez vere gine in propada, z vero pa cvete in napreduje. Dolžnost naša je, da z verskimi načeli korakamo po potu napredka za lepšo rast S Ž. Z. Jennie Ožbolt. KAJ MORHOSPODINJA JEDETI. Kako se odstrani madeže od črešenj. Madeže od črešenj izperemo iz perila na sledeči način. Kakor hitro madež nasta-liazumna je žena in prevdar- ne> izperemo onesnaženo peri-na ,ki vse dobro razsodi, za to L v miačni milnati vodi, potrditev imamo dovolj dokazov, J ^m namočimo v mleko in ker mnogo je žena, ki zasto- <>OO<>O<>qooooqoo<><>^^^^^^^^^^^^OOO^K)OOOOO<)<>OOO<>O O<>O Če imate navado stediti, je mtjboijie, da začnete takoj z hranilnimi vlo-#«nii. To živIjeif«ko vprašanje ttfora biti prej ali «l<*j reže no — zakaj bi ne začeli takoj. S16UHNA BAftKA za tteožrro tač 0BKAS. HP00 BLUE ISLANI> AVE KASPAR AMERICAN STATE BANK chicago, ill. POT V EVROPO SI LAHKO PRESKRBITE Z NAŠIM POSREDOVANJEM. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po drža vah Ohio in Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 1 aščen pob irati naročnino in o-glase za lista Am. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja vse knjige naše knjigarne, de-vocionalije in slovenske ter druge gramofonske plošče. Ilo-jakom ga toplo priporočamo, da ga z veseljem sprejmejo in mu pomagajo širiti katoliški tisk. " Uprava Am. Slovenca. KRITJE STREHE (ROOFING). Ce pušča streha — 3 popravila ga-rantirano delo za $4.00, '"truck & services" na vse strani v Chicagi, ustanovljeno pred 38 leti. raj večje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co.. 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vsi depart menti.__ PRODAJA FARME NA DRAŽBI 25. MAJA. Kupitcr zdaj. — Nobene povodnji ali drugih nezgod. 052 akrov v znamenitem Willamette Valley, Oregon, blizu Portland, cest* tlakovana. 300 akrov fine zemlje. 300 akrov nekoliko valovite, ostalo pašnik, voda na farmi, dobra poslopja ,živina in orodje. Pišite za pojasnila za farme v Oregon, na C. T. Klaas, 384 Pittick Block, Portland,_Oregon,_ 200-p,s,t "HIGH GRADE UPRIGHT PIANO" v dobrem stanju. $125.00 — 952 Garfield Ave. Lincoln 1727. __02-p.s.t PRODA PEČ za trdi premog v dobrem stanju, vse poniklano, $20, tu di peč za gorkoto, $5.00. V prašaj-te 11234 Watt Ave._04-p.s.t 104 AKRE dobre zemlje Del Rio City, kjer je nad 20,000 prebivalcev, sadje, alfalfa in mlekarstvo; vse opremljeno. Višja šola oddaljena milje, tekoča voda za namakanje, $10,000 improvements. $300 aker, pridite pogledat. Tukaj rastejo pomaranče januarja. G. Box 858, Del Rio. Texas. 19-sfs COLORADO — mlekarstvo prašič-jareja za žito. 25% takoj, ostalo na lahka odplč. K. L. Johnson & Co., Halyoke, Colo. 52-tss PREVOZ - DRVA . KOLU Rojakorft m priporočamo n fcefil* za premog -- drra in prtv* &aje pohištva ob času selit*«. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR aois w.»« nt*. r " . - - xmerikanskx slovenec Sobota, 7. maja 1927. Odposlanci so se ji* priklonili in zahvalne molitve so donele po kapeli. Ko je stopila Rozamunda k oltarju, jo je kraljica objela in poljubila, plemenitaši in vitezi, ženske in o-troci pa so pritiskali syvoje ustnice na njene roke, na rob njenega belega oblačila, venomer jo nazivljajoč svetnico in rešiteljico. - "Doslej še nisem ne svetnica, ne rešiteljica, upam pa, da se vam? vaše želje izpolnijo. Pojdimo." "Tako je," je dostavil Wulf in stopil poleg nje, "pojdimo." Rozamunda se je zganila ob teh besedah in tu vsi ostali so ostrmeli. . "Poslušajte,' kraljica, emirji, ljudje," je nadaljeval. "Sorodnik sem te gospice in njen zaročenec; kot vitez sem ji prisegel služiti do zadnjega dihljeja. Ako je ona kriva kake krivde proti Saladinu, sem jaz še bolj kriv in tudi mene naj zadene njegovo maščevanje. Pojdimo.." "Wulf, Wulf," je rekla. "Tako ne sme biti. Eno življenje zahtevajo — ne obeh." "Gospica, če sva dva, bo zadoščenje večje in Saladin bo še bolj usmiljen. Ne, ne prepoveduj mi. Živel sem zate in zate umrjem." "O Wulf!" je vzkriknUa Rozamunda. "Ti mi greniš moje zasluženje." Nato pa ji je zašepetal na uho: "Draga Rozamunda, ne brani mi tega, sicer me tiraš v blaznost, ko brez tebe ne morem živeti." Rozamunda mu je vsa v solzah odgovorila: "Premočen si zame. Zgodi se božja volja r Pa tudi drugi ga niso skušali ustavljati. Rozamunda je prišedši do opatinje hotela poklekniti pred njo, a opatinja poklekne pred njo in jo poljubi. Tudi ostale sestre so jo poljubile v slovo. Nato so pripeljali duhovnika, pobožnega moža. Temu sta se pred oltarjem izpovedala svojih grehov, najprvo Rozamunda, za njo pa Wulf, ter prejela odvezo in sveti zakrament v tisti obliki, kakor so ga dajali umirajočim. Izvzemši emirjev so vsi drugi navzoči klečali in molili za nju. Slovesni obred je bil pri koncu. Ostali so in v spremstvu dveh emirjev — tretji je namreč že poprej hitel v spremstvu k Saladinu, da ga obvesti — so odšli kraljica, njene redovnice in vsi ostali iz cerkve in skozi samostanske prostore v ozko Ulico Gorja. Tukaj je prijel Wulf Rozamundo za roko in jo vodil, kot vodi brat sestro k poroki. Prijazno je sijal mesec, svitlo kakor dan. Glas o tej čudni zgodbi se je bil bliskoma raznesel po mestu in ozke ulice so bile natlačeno polna gledalcev, ko so stali tudi pri vseh oknih, po vseh strehah. "Gospica Rozamunda!" so klicali. "Blažena Rozamunda, ki gre v mučeniško smrt, da nas reši. Čista Rozamunda in njen vrli vitez Wulf!" In trgali so cvetlice in zelenje iz vrtov in jima posipali z njimi pot. Z nagnjeno glavo in vedrim obličjem sta stopala po dolgih, vijočih se ulicah, spremljana od množice, vojaki so jima delali pot, in ženske so vzdigovale svoje otroke, da so se mogli dotakniti Rozamundinega oblačila in da so ji videli v obraz. Dospeli so do mestnih vrat in sprevod se je ustavil. Tedaj je gospod Balian iz Ibelina spregovoril: "Gospica, v imenu jeruzalemskega ljud- POLEG TVOJEGA NAŠLO Pred poroko je veliko de-VA na listu je datum, do kedaj klet, ki mislijo na moža, po po-1 imaš plačan list. . 'Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z veli-kimi stroški. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvriuje vsa v tiskarsko stroko spadajofia dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi druitev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. za nas ni nobeno naročilo pre-* . malo — nobeno preveliko. Amerikanski Slovenec 184» W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. f stva in vsega krščanstva ti dajem Čast in hvalo, in tudi tebi, Wulf d' Arcy, najvrlejšemu in najzvestejšemu vseh vitezov." "Ne slavite, ne zahvaljujte naju, marveč molite za naju," odgovori Rozamunda, "da, doseževa namen, ki mu z veseljem darujeva življenje; po najini smrti pa molite za mir in pokoj najinih grešnih duš. Ako pa ne bi imela uspeha, kar se prav lahko zgodi, tedaj se le spominjate naju, da sva storila kar je bila nama sveta dolžnost. Strašna tuga je prišla nad to deželo in Kristusov križ je obdan od sramote. Ali iznova se zasveti in potem bodo ljudje na veke pripogibali pred njim kolena. O da bi živeli! Da bi se rešili! To je poslednja prošnja, združena z željo, da bi se videli zopet v nebesih, ko naposled umrjete i vi! Sedaj pa: z Bogom!" Odšla sta skozi vrata sama, množica pa je jokala ob Saladinovem taboru. Rozamundi so ponudili nosilnico, a jo je odklonila. Stopali so peš po griču vkreber in dospeli do velikega štirioglatega odprtega prostora sredi tabora na Oljski gori, onstran sivega drevja Getzemanskega vrta. Tamkaj jih je pričakoval Saladin v velikem blesku, okrog njega pa so stali tisoči in tisoči njegovih vojakov, ki so jih molče gledali. Dospevši pred sultana sta pokleknila pred njim ; Rozamunda v snežnobeli obleki redov-nice-novice, Wulf pa z razbitim oklepom. XXIV. POGLAVJE. Dokončano. Saladin se je ozrl vanje brez pozdrava rekoč: ' | "Ženska, moje poročilo si prejela. Dobro veš, da ti je dostojanstvo vzeto in da so ž f njim ugasnile vse obljube. Veš pa tudi, da ( prihajaš sem, da umrješ smrt verolomnih , žensk. Je-li tako?" I "Znano mi je vse to, veliki Salah-ed-din," i odgovori Rozamunda. "Povej mi tedaj, ali prihajaš iz svoje proste volje, neprisiljena, in zakaj kleči poleg i tebe vitez gospod Wulf, ki sem mu prizanesel j življenje ?" ! "Prihajam prav iz svoje lastne volje, kakor ti potrdijo tvoji emirji. Moj sorodnik pa naj odgovori sam." "Sultan," je rekel Wulf, "prišel sem' z go-spico Rozamundo kot sorodnik in obdolženec, kajti njen greh proti tebi je tudi moj greh. Njena usoda je moja usoda." "Proti tebi nimam ničesar ,saj sem ti že odpustil. Zato si moraš že izbrati svojo lastno pot." "Brez dvoma," odgovori Wulf; "ker sem edini kristjan med mnogoštevilnimi preroko-vimi sinovi, pač ne bo težko najti prijateljskega scimitarja, ki mi pomaga na tej poti naprej. Prosim pa tvojo dobroto, da bodi njena usoda moja usoda." "Kaj!" je rekel Saladin. "Pripravljen si umreti ž njo, dasi si mlad vitez in se ti svet smehlja in vabi v svoje razkošje?" Wulf se nasmehne. "Dobro. Kdo pa sem jaz, da bi se postavljal med norca in njegovo nespamet? Dovoljujem ti to milost. Tvoja usoda bodi njena u-soda. Wulf D'Arcy, izpil boš kupo s sužnjo Rozamundo do zadnje in najgrenkejše usedline." PRODA SE Candy Store na prometnem kraju, nasproti šole, cena nizka. Za pojasnila vprašajte na: 1915 West 23rd St., Chicago, Illinois." s,t roki pa, ki skrbijo* za moža. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE L F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. I POZOR! Vsi ljubitelji slovenske pesmi ČITAJTE! Na posredovanje Amerikanskega Slovenca je obljubila Viktor gramofon kompanija, da bo izdala večje število novih slovenskih plošč. Da je to velikega pomena za slovensko pesem in da je to v korist in ponos naroda in vsakega posameznega Slovenca in Slovenke, nam ni treba še posebej povdarjati. Zato se bo te novice gotovo zveselil vsakdo, ki ljubi milo in nam tako drago slovensko pesem. Viktor kompanija, ena največjih kompanij svoje vrste, je začela delati s svojimi izvežbani-mi močmi in ima pripravljene svoje milijonske aparate, da da dostojno mesto tudi naši, do sedaj po naši lastni krivdi nekoliko zanemarjeni pesmi. Zato moramo tudi mi od naše strani storiti, kar možno, da se skažemo vredne tega zanimanja in sodelujemo po naših močeh. Pred vsem bi radi rekordirali pesmi in godbo, katero narod sam hoče, da bo pridno posegel po ploščah . Kompanija namreč reskira velike svote denarja za rekordiranje vsakega komada. Če se ne proda zadostno število plošč, ima kompanija zgubo in posledica je, da noče izdelati več nadaljnih plošč. Na nas samih je toraj ležeče, ali bo naša mila slovenska pesem dostojno zastopana med drugimi, na nas je ležeče, kako visoko jo bomo dvignili in razširili. Zato poživljamo vse, katerim je ljuba divna naša pesem, da nam dopošlje imena in če mogoče tudi note onih slovenskih pesmi in skladb, katere so mu najljubše in katere želi, da bi se izdelale v ploščah. One pesmi, katere bodo najbolj v zahtevi, bomo dali rekordirati. Nobene žrtve, nobene podpore se ne zahteva od nikogar, dana je vsakemu posebej le Častna pravica, da sme sodelovati pri izbiri pesmi. Zato smo prepričani, da ne bo Slovenca niti Slovenke, ki bi se teh pravic ne poslužil(a) in tako sodeloval za povzdigo slovenske glasbe tu v tujini. Treba je le, da na poseben listek napišete imena vseh slovenskih pesmi, ki so Vam priljubljene in izpolnite doljni list ter ga nam do-pošljete najkasneje do 7. maja. (Zaznamujte kakovost petja in glasbe, ki Vam najbolj ugaja.) KNJIGARNA AMER. SLOVENEC Chicago, 111. Imena mojih najljubših slovenskih pesmi in skladb priloženo pošiljam na posebnem papirju. Veselilo bi me slišati jih na gramofon v PISANO POLJE <>000000000000<><>0<>0-0000^0-0000-000-0-0 J. G.: fZ BAJKALA V MANDŽURIJO. Spomini jugoslovanskega prostovoljca. (Konec.) Mesto ima živahno borzo, trgovino z efekti in valutami celega sveta, ogromne modne trgovine, kjer lahko dobiš vse, kar hočeš, in ne prc-drago. Po mestu švigajo avtomobili, moderne kočije, pa tudi še dvoy kolke (rikše), ki jih vozijo kitajski kuliji. Prvega maja smo prispeli v fkurilniško postajo Imjanpo. Za j nami je bila domala v-ra Sibirija. za nami pa tudi mraz, trpljenje in obup. V nas in okrog nas je cvela razkošna pomlad, ki smo jo vsi živo občutili, čeprav še nismo bi?i na domavih tleh. Cehoslovaki so praznoval z godbo in obhodi praznik d.>-!a in prerojenja, Jugoshvan: pa smo si' -amo sp;vha. ali , lepi okolici. Skupina prostovoljcev nas je odšla v bližnjo goščavo, kjer smo opazili sredi drugega drevja vitko divjo jablano, ki je bila vsa v najlepšem cvetju. Marsikateri izmed nas je po dolgih šestih letih u-gledal prvič ta nežni cvet. Znano je, da jablana ne uspeva v mrzli Sibiriji. Beli jablanin cvet nas je živo spomnil domovine, ki je bila takrat v najlepšem cvetju svoje svobode. Navidez neznaten dogodek nas je globoko ganil. dro-rdeče) zastave tudi kitajska, ki jo sestavljajo rdeča, rumena, višnjeva, bela in črna barva. Vozili smo se samo podnevi in sicer močno zavarovani, ker so bili v bližini proge tako zvani Hunguzi. Hunguzi niso pleme, temveč navadni Kitajci in sicer vojaki, ki jim ne prija domača postava in vlada, pa so ubežali v mandžurske gore (šopke), kjer je bilo vse polno takih ubežnikov, torej nekakih "kačakov." Nekaj kilometrov od proge so imeli ti rokovnjači vso oblast v svojih rokah. Taborili so v šotorih in nalagali bogatašem davke, ki so jih morali prinašati osebno. Ako kdo ni prinesel denarja na določen kraj in ob določenem času, so ga ob prvi priliki umorili. medtem ko ubogljivemu niso storili nič zalega. Imeli so celo svoje zakone: napadali niso nikdar brez potrebe in so zahtevali samo, da se jim da, kar potrebujejo. Prebivalci se jih radi tega niso bali in so jim celo pomagali, ko so šli na "biro/* Nas niso napadali, čeprav so prišli večkrat tik k progi. Hunguzi žive v teh krajih še dandanašnji, četudi jih boljše-viške oblasti preganjajo in strahu je jo. Na postaji Pograničnaja smo prestopili zopet na ruska tla, od koder nismo imeli daleč do Vladivostok a. Da bo čitatelju teh vrstic bolj jasno, kakšno daljavo je prepotoval z nami v tem potopisu, naj navedem nekaj številk. Od Čeljabinska do Novo Nikolajevska je 1332 verst. Ta proga se imenuje Omska železnica z upravo v Omsku: od Novonikolajevska do Inokentjevskaje (pri Irkut- Na vseh postajah. 20 do 30 kilometrov ena od druge, nas je nadlegovala množica kitajskih prekupčevalcev s cigaretami, jajci, vodko in vsemi mogočimi predmeti, ki so nam jih vsiljivo ponujali od jutra do ,sku> ^ 1726 verst z uPravo v večera. Rili so tako nadležni, |Tomsku (odtod ime Tomska da smo morali zapirati vrata \ železnica). Od Inokent.ievska-pred njimi; kakor hitro jc 1 je do Mandžurije je 1431 verst namreč prestopil tak sibirski!ter se ta del sibirske železnice imenuje Zabajkalska železnica. Vzhodno-kitajska železnica od Mandžurije do Pogranična- mešanem zboru ali kvartetu, moškem zboru ali kvartetu.. ženski glas, solo ................... moški glas, solo .................... f S) jkrošnjar prag voza, ga ni bilo j mogoče spraviti iz vagona drugače kot s silo. Ne prezrimo, da so ti vsiljivi kupčevalci na glasu tudi kot sila spretni žeparji in dolgoprsteži. Zgodilo se je, da smo morali nekega dobesedno vreči iz voza in ga še politi z vodo, vendar pa je že- čez I j pet minut pozneje — popolnoma neužaljen vpil pred našimi vrati: "Kapitana, pokupaj, šango!" Zopet drug Kitajec je razkazoval svojo izurjenost v metanju nožev in v najrazno-vrstnejših fokusih; tretji nam je prepeval ob spremljevanju enostrunega instrumenta v več kot četrttonskih intervalih, ki žalijo naš zapadnoevropski po-J sluh. j Na vseh postajnih poslopjih j vzhodne kitajske železnice je ; visela poleg ruske (bclo-mo- [I i i)l I je s podaljškom do Vladivosto-ka pa je dolga 1605 verst, skupaj torej 6094 verst (1 versta je 80 m daljša od 1 km). -o- CLEVELANDČANJE POZOR! Te dni se bo ustavil v Cleve-landu naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, in bo obiskal vse naše naročnike (ce), ki jim je potekla naročnina na list Amer. Slovenec. Obenem bo obiskal tudi one, ki še nimajo našega lista. Vsem ga prav toplo priporočamo, da gredo vrlemu možu, ki se trudi za razširjenje katoliškega tiska, na roko. Sprejmite ga povsod prijazno in dajajte mu poguma za agitacijo in pomagajte mu! Uprava Amer. Slovenca. petju duetu ................ harmoniki ................... )} instrumentalni godbi... ta ml) uric i...................... Našim trgovcem /4*5 Imam Viktrolo v hiši................ Še nimam gramofona v mojem domovanju. S tem odobrujem delovanje A. S. za povzdigo naše mile slovenske pesmi tu v tujini in jo bom povsod priporočal (a). Razume pa se, da s tem ne prevzamem nobene osebne obveznosti. Le doni, živi pesem naša! Podpis Naslov Izrežite in pošljite na Knjigarno Amer. Slovenec. Seznam najljubših pesmi nam lahko pošlje v uva-ževanje vsak Slovenec ali Slovenka, če je naročnik ali ne, brez ozira na mišljenje. Posebno bomo upoštevali, nasvete slovenskih trgovcev s ploščami. Naročniki, pokažite ta oglas vsem drugim, združimo se vsi v lepi ideji za povzdigo divne naše pesmi! /s/ ■ je dobro znana uljudna postrežba nase banke. ✓ Ugodnosti, ki jih pre-jepiajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-ložen denar na čekovni račun* ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki. izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. k. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnost^ za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dun da, pomožni kasir