f-----------------......................................... j Iz dnevnika tirana alkohola i :...........................................................; Neki mož se je vračal iz mesta P. vinjen domov. Vsled alkohola izmučen in truden se je vlegel ob cesti in zaspal. Ukradenih mu je bilo 600 K. V vaški gostilni so na nedeljo popoldne plesali in popivali dninarji, ki so bili med tednom s težkim delom prislužili denarja. Ko so se že precej opijanili, so začeli razgrajati in metati kozarce v druge goste. S silo so jih spravili iz hiše pod kap. Ko so bili na planem, so začeli pobijati gostilniška okna in razili hišna vrata. V vasi Siepšed na Dolenjskem je živela znana pijanka, ki so jo poznali otroci pod imenom „frakelnjova Mica." Za denar, ki si ga je prislužila v treznosti ali ga priberačila, je kupila žganja. Steklenico je nosila kar v žepu. V hudi zimi ni imela gorke obleke ne obuvala, ampak si je noge zavijala navadno v cunje. Nekega zimskega dne si je privoščila precejšnjo merico žganja, da bi jo grel. Na poti domov je zaspala pod odprtim kozolcem, kjer so jo našli drugi dan zmrzlor V Kotunovi vasi je bilo žegnanje, ki so ga nekateri še v pondeljek po svoje nadaljevali. Neki hlapec seje bahal, da izpije toliko žganja, kolikor mu ga kdo kupi. Res mu ga kupijo en liter. Fant ga izpije in tekom potih minut se zgrudi mrtev na tla. Na vaški gostilni je popivalo več fantov pozno v noč. Brez povoda je udaril Blaž M. s stekltmico Pavla H. Pavlov prijatelj je vrgel Blaža na plan, kjer so planili še drugi fantje nanj. Pretepli in osuvali so ga tako hudo, da je Blaž vsled poškodb kmalu umrl. V trgu M. je dan na dan popival kovač Skušek. Bilo je na Vel. pondeljek. Že od jutra se je nalival po krčmah najprej z žganjem, nato še z vinom in pivom. V pozni noči se je vračal domov, a je obnemogel vsled preobilo zavžite pijače ter je obležal na cesti v dežju in vetru. Prehladil se je tako močno, da se ga je lotila pljučnica, ki je spravila pijanca v treh dneh na oni svet. V vasi G. so našli v jeseni leta 1916 znanega pijančka hišarja Šimna ležati mrtvega v grabi. Pijan se je vračal iz vinskega hrama in je padel v jarek, ki ga je napolnilo neurje z umazano vodo. Nesrečno je zadel z glavo uprav v vodo. Tako ee je naredil hudobec norca iz njega, čeprav mu je zapisal že davno svojo dušo. Na zadnjo uro ga je zadušil v gnojnici. To so nekatera resnična poročila posneta iz dnevnega časopisja. Sleherni dan prinašajo listi take in Čestokrat še hujše slučaje, ki jih je povzročilo pijančevanje. Malomarno jih čitajo ljudje, ali se zdrznejo samo za hip, češ, nič novega. Res nič novega, saj se dogajajo pri nas dan na dan slični prizori — žalostni prizori iz življenja onih, ki so se vdinjali pivskim navadam. Nekdaj in sedaj. Kako prijetno je bilo nekdaj o nedeljah popoldne na vasi! Mladina se je šetela po polju med cveticami, je pela vesele pesmi, ali se zabavala z igrami. Včasih sta se opoprijela mlada fanta in sta poizkušala, kdo je močnejši od njiju. Močnejši je vrgel slabejšega na tla, tako so si urili telesno moč. Ali zbog tega ni bilo sovraštva med njima. Razšla sta se in sta si segla pred odhodom v roke. Kar je bilo starih, so sedli pod starodavno lipo sredi vasi. Gledali so mlade in so modrovali, kako je bilo, ko so bili še sami mladi in prerokovali o dnevih, ki bodo še prišli. Danes iščeš zastonj takih prizorov. Sreča-vaš po cestah in samotnih potih pijane ljudi, ki gredo negotovih korakov v mraku proti domu. Gospodar pije, da pozabi za trenotek, kako gre njegovo gospodarstvo rakovo pot. Hlapec, delavec, pomočnik pije zato, da je vsaj enkrat v tednu vesel, kakor opravičuje sam. Vsakdo ve, da ne bo drugi dan za nobeno delo ali navadil se je na veseljačenje in preslab je, da bi si odrekel, če tudi ve, da mu bo v kvar. Če ni prijetno na vasi, je pa toliko bolj veselo v vaški krčmi. Zoprni duh po opojnih pijačah, po razlitem vinu, gosti tobakov dim, vrišč in vpitje ; včasih ti hripavi glasovi narodne popevke donijo nasproti. Tu smo v kraljestvu alkohola. Sredi med pivci sedi vaški modrijan in razklada na dolgo in široko svoje nazore. Napol vinjeni gostje pa ga poslušajo z odprtimi ustmi. Alkohol kaže čedaljebolj svojo moč. Pivci postanejo še glasnejši,.vsak hoče priti do besede. Pozno v noč se vračajo šele proti domu kričeč in razgrajajoč, da so v nadlogo drugim že počivajočim prebivalcem. PBOLETABNI ALKOHOLIZEM. Mišljenje, ki je našlo izraz v pivskih navadah, da je alkohol neobhodno potreben za veselje in s tem za življanje, deluje zlasti pri proletarijetu posebno k varljivo. Kolikor bolj priprosto je življenje, toliko večjo vlogo igra alkohol kot razvedrilo, ki naj tudi izde-denemu zatirancu odpre pot vsaj v kotiček dozdevne zemeljske sreče Tam, kjer je uži- vanje alkohola morda edini priboljšek, katerega si zarnore privoščiti proletarec, igra on seveda tudi največjo vlogo. To bi bilo pa nemogoče brez pivskih navad ! Ako bi bil alkoholizem proletarstva posledica revSčine in slabe hrane — kjer pogajanja v resnici najmočnejše korenine — potem bi morali ravnotako trditi, da bi proletarec moral biti udan opiju. Toda to pa ni. Revščina in slaba hrana pospešujeta alkoholizem, njegov vzrok pa je pivska navada. Brez nje bi ne bilo alkoholizma kot brez navade uživati opij nobenega opijizma kot socijalne prikazni. Ako bi bil alkoholizem pojav revščine, potem bi ne bilo nobenega premožnega pijanca, nobenega treznega pro-letarca. Toda dobe se oboji. Da, zamoremo celo konstatirati, da je alkoholizem povsod enakomerno razširjen; razloček je samo v sodelujočih vzrokih in v posledicah. Tako deluje sicer v enakih okoliščinah najbolj škodljivo tam, kjer bi imel nadomestovati pomanjkljivo hrano. Ako bi bil alkoholizem posledica revščine, potem bi si nikakor ne mogli razložiti, da ako se delavstvu dvignejo dohodki, se v razmerju dvignejo izdatki za alkohol. ________