UVODNIK
 |  2022  |  št. 6  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 5
V tokratni številki se dotikamo le 
na videz razli čnih aktualnih tem oz. 
podro čij, kot so npr. čustveno in so-
cialno učenje, preverjanje in ocenje-
vanje na daljavo, bralne zmožnosti 
ter ne nazadnje avtenti čni pouk in v 
umetnosti utemeljene učne izkušnje. 
Začenjamo s podro čjem čustvenega 
in socialnega u čenja, natan čneje: 
s samouravnavanjem čustev, ki je 
izjemno pomemben dejavnik u činko-
vitega učenja, »vedenja« in prosocial-
ne naravnanosti. Potreba po le-tem 
zadnja leta vse bolj prodira v zavest 
izobraževalcev, postopoma in z ma-
limi koraki pa tudi v prakso. Pri nas 
je steklo v šolah že ve č projektov za 
krepitev čustvenih in socialnih spret-
nosti, ki so jih med drugim spodbudili 
Pedagoški inštitut, Unicef, NIJZ in 
Zavod RS za šolstvo. Čustvene in so-
cialne spretnosti so ene temeljnih na 
področju t. i. življenjskih kompetenc, 
ki vodijo k osebni dobrobiti/blagosta-
nju. Osebno dobrobit evropski okvir 
življenjskih kompetenc (LifeComp) 
opredeljuje kot stremljenje k zado-
voljstvu z življenjem, skrb za telesno 
in duševno zdravje ter dobre odnose 
ter sprejetje trajnostnega življenj-
skega sloga, pri čemer pa pot do nje 
ne pomeni iskanje le zadovoljstva in 
prijetnih občutkov, ampak »delo na 
sebi«: ozaveščanje in uravnavanje 
čustev, misli in vedenja, zmožnost 
obvladovanja življenjskih prelomnic 
in negotovosti ter soočanje z izzivi, 
pozornost do čustev, ob čutkov in 
misli drugih in odzivnost nanje, raz-
vojno miselnost ipd. Tak pogled na 
področje čustvenega in socialnega 
učenja postavlja visoke cilje: ne gre 
za izolirano »tehni čno« učenje dolo-
čenih vedenjskih obrazcev, pa č pa gre 
za spodbujanje osebnega razvoja, ki 
temelji na psihi čni čvrstosti, empatiji 
in trajnostnem življenjskem slogu. 
Aktivnosti za spodbujanje in krepitev 
teh veščin so zato zelo raznolike in 
segajo od ciljnih, reflektiranih in v 
to področje neposredno usmerjenih 
sistematičnih aktivnosti (kratke vaje 
pozornosti, koncentracije, sproš ča-
nja, aktivnega poslušanja, usmerje-
nega odzivanja …, daljše delavnice 
in socialne oz. interakcijske »igre« 
za krepitev teh podro čij) do u čnih 
izkušenj, organiziranih tako, da na-
govarjajo, vklju čujejo in »kultivirajo« 
občutenje (npr. umetniške prakse) in 
odnose (vodeno sodelovalno u čenje 
oz. u čne izkušnje, ki ga omogo čajo in 
spodbujajo).
Čeprav je na prvi pogled videti 
preverjanje in ocenjevanje znanja 
povsem na drugi osi zgoraj omenje-
nega, pa sodobne paradigme vse bolj 
premikajo tudi preverjanje in ocenje-
vanje, še bolj pa spremljanje znanja 
in podpiranje pri učenju (formativno 
spremljanje) k podpiranju osebne 
zrelosti s tem, ko spodbujajo uravna-
vanje lastnega u čenja, refleksivnost, 
proaktivnost in samostojnost ter 
odgovornost. Tak pogled na prever-
janje in ocenjevanje je svoje mesto 
našel tudi v izrednih razmerah, ko je 
pouk potekal na daljavo. Avtentični 
preizkusi (ki niso sami sebi namen, 
ampak na čim bolj prepri čljiv način 
omogočajo izkazovanje doseganja 
široke palete ciljev in tistih vidikov 
znanja, ki jih tradicionalni preizkusi 
ne »polovijo«), podpiranje učnega 
procesa s premišljenimi, taksonom-
sko zastavljenimi vprašanji, ki u čence 
podpirajo pri globljem vpogledu in 
gradnji znanja (preden se začne oce-
njevanje), vmesna konkretna, v opise 
znanj in veš čin usmerjena povratna 
informacija, ki sporoča, kaj je že do-
seženo, kaj pa je treba še izboljšati in 
kako … vse to so gradniki procesa, v 
katerem učenec gradi tako znanje in 
globoko razumevanje kot tudi svoje 
učne zmožnosti oz. u čenje učenja. In 
tako gresta znanje in u čni (ter hkrati 
z njim tudi osebni) razvoj z roko v 
roki! 
Dilema torej ni, ali znanje ali dob-
robit, kot nekateri slikajo črno-belo: 
nasprotno, eno z drugim se podpira, 
seveda pa pri tem dobrega počutja oz. 
dobrobiti ne gre jemati v prvi vrsti 
kot čutnega ugodja in samo prijet-
nih občutkov, ampak kot celostno 
vključenost v refleksiven učni proces, 
v katerem u čenec vidi smisel in ima 
aktivno vlogo v polnem pomenu 
besede: vodeno raziskuje, poglablja 
razumevanje, se spoprijema s pro-
blemskimi situacijami, prispeva svoje 
ideje in ob tem gradi ob čutek lastne 
kompetentnosti.
PRIZADEVANJE ZA OSEBNO 
BLAGOSTANJE SE NE 
IZKLJUČUJE Z ZNANJEM
Dr. Zora Rutar Ilc, odgovorna urednica
Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Pursuit of Personal Well-Being and Knowledge are Compatible