Pet minut molka na dogovorjeni znak
Uslužbencl zaposleni v bankah in tisti Iz zavarovalnic so imeli skupnl matični odbor OF, ki je povezoval člane OF v osemnajstih Ijubljanskih zavodih. Prvl sekretar Je bll dr. Jože Brilej. Najmočnejša organiza-clj OFJe bila v Poštni hranilnici.
Lojze Kersnič piše, da so bili v začetku, v letu 1941 pri svojem delu za OF precej naivni. On je kot sekretar OF sklical množični sestanek, ki se ga je udeležilo pri-bližno 180 uslužbencev. Voditi mu ga je pomagal Ciril Vidmar, blagajnik in član mestnega odbo-ra OF LJubljana.
V Poštni hranilnici je bilo le od 16 do 20 izrazitih nasprotnikov OF. Kako močna je bila organiza-cija na tej ustanovi, dokazuje ko-memoracija za ustreUenim talcem rgihovim uslužbencem in članom glavnega štaba partizanskih odre-.dov Slovenije Dušapom Podgor-nikom. Znak za začetek je bil uda-rec z roko, ko so vstali vsi usluž-benci in pet minut molčali. Temu se ni nihče uprl. Revolucionarna diferenciacija se je pričela šele 1943, ko je šel v domobrance prvi uslužbenec, Ivan Bano. V Mestni hranilnici Ljubljanski je bil v or-' ganizaciji OF tudi Ivo Škerl, ki svojo vktjučitev opisuje takole: »Konec maja 1941 sta me službe-na tovariša Otmar Pehani in po-kojni Vlado Stepišnik izpraševala
za moje mnenje o okupacjji in okupatorju, pri čemer setn bil to-liko previden, da nisem takoj pri-stal na sodelovanje, ker mi je bila stvar nejasna, predvsem pa nisem bil poučen, kdo vse naj bi bil v hranilnici še vključen. Nekako sredi junija, cirka en mesec po njunem prvetn sondiranju pa sem se tej skupini pridružil, saj- sem medtem izvedel, katere tovariše so in katere bopio še poskušali vključiti v naše delo. Morda štiri-najst dni po tem sestanku sem bil vključen tudi v o^ji odbor fronte.« Dr. Brilej je bil sekretar OF in partijske celice za bančnike in za-varovalničarje do sredi leta 1942, ko je pod pretvezo da gre službe-no na nemško ozemlje odšel v ile-galo in v partizane. Nasledil ga je France Kramar. Med bančniki ni bilo večjih aretacij, ker ni bilo iz-daj, razen v aprilu 1944, ko so do-bili spisek plačnikov številnih prispevkov za OF. Aretiranih je bilo 14 uslužbencev, različnih za-vodov v Ljubljani, ki so jih nato poslali v nemška koncentracijska taborišča.
Bančni uslužbenci so bili tudi vestni blagajniki rajonskih in okrožnega odbora OF. Po blagaj-niških poročilih je bilo v mesecu marcu 1942 v bankah in zavaro-valnicah 16 odborov OF, prispev-ke je plačevalo 266 članov, v apri-lu je bilo 18 odborov OF z 329 plačujočimi, avgusta 1942 pa 272.
V nekaterih zavodih pa je bilo delo za OF precej težko. Tako piše Ivan Heller, da sta imela z Nikom Kavčičem v oddelku saldakontov opravka »s samimi zagrizenimi nemčurji, s "katerimi smo imeli dnevne spopade. V urad so nosili nemške časopise in izzivali. Imeli pa so v sebi meščansko moralo in nas niso izdali.«
»V Kreditnem zavodu je bilo za-nimivo« piše Hellov, »da ljudi nisi mogel pridobiti za drugo delo kot" čitanje Poročevalca. Kljub temu pa je šla akcija za oddajo smuči in drugega materiala prav dobro, prav. tako za oddajo koles. Zelo uspela je bila tudi pomoč intemi-rancem. Pri teh so pomagali vsi, ne glede na to, da so vedeli, da akcijo organizira OF.«
Iz bank  in zavarovalnic je odšlo v partizane 17 uslužbenk in usluž-bencev, padla sta dva talca, Lojze Lubej in Oušan Podgornik, 14 jih je bilo v zaporih in 46 v nemških in italjjanskih koncentracijskih taboriščih.                     Lojze Tršan