NAŠ GLAS France Bevk: Povest o grofu, ki so ga uši snedle. 7. Poljubinjci so so vračali domov pijani in siti, vendar so bili kisle volje in hodili sključeni v dve gubi, kot bi nosili največje breme na hrbtu. Tolminci so se temu čudili, zakaj radovedni kot so bili, so že izvedeli, da je grof Poljubinjce res pogostil, niso pa nič vedeli o (ravnikih. Zato so si mislili: ,če bi bil grof nas povabil, vriskali bi in peli, da bi zletelo pol Tolmina v zrak’. Pa so vprašali Poljubinjce: «Ali pojedina ni bila dobra?» «Dobra, dobra,» so odgovarjali Poljubinjci, kot bi žvečili gren-kost. «Tudi obilna je bila, tako obilna, da nam bo na želodcu obležala.» «Zaika.j ste preveč jedli?» se je oglasil eden. izmed nevoščljivcev. «Jedli niso preveč,» je dejal drugi. «Le pili so premalo. Dobro jedačo je treba zaliti z obilno pijačo.» Poljubinjci pa so vso pot razmišljali, ali naj doma povedo resnico ali ne. Ko so prišli na polje do križa, na katerem je visel Kristus z neizmerno trpečim obrazom, in sc odkrili, so postali. «No,» je dejal Blokč, «zmeniti se moramo, da bomo govorili vsi ena ko.» «Meni je vseeno,» se je oglasil Jermol. «če boste vi lagali, bom jaz govoril resnico in če boste vi govorili resnico, bom pa jaz lagal, zato, da borno povedali vsi enako.» Na Jermola so bili nekoliko jezni, ker se je bil pred grofom izmazal, oni pa ne. Niso se ozrli nanj, izpraševali pa so drug drugega z očmi. Poljlibinjke so bile že takrat doibre ženice, ki so držale svoje mož6 nekoliko v strahu, kar je bik> v nekaterih slučajih seveda potrebno. Ni čuda tedaj, da so se korenjaški možje tresli pred resnico in pred svojimi ženicami; malo bolj kot tedaj, ko so šli pred nekaj urami na pojedino. Le iz tega strahu se je zgodilo, da so sklenili lagati se, kar pa jim ne smemo prištevati v zlo, zakaj s tem so prihranili hišni mir in spanje sebi in svoji družini. ■v r—v STRAN 382. «Kaj pa bo, ko pride grof kosit mesto nas?» se je oglasil Balantač. «Saj bomo itak mi kosili.« «To je že res. Pa domov ne boš znosil in speljal.» «Se bomo že zmislili...« je dejal Balantač. «Pa kislo se ne smemo držati, sicer nas bodo koj spoznali.« Tako se je zgodilo, da so tiste noči Poljubinjci enoglasno pripeli in privriskali v vas, vriskali pa so tako žalostno, da so jim žene dejale: «Ko ste bili fantje, ste še znali nekaj vriskati, zdaj pa ni nič več iz vas.» «Presiti smo,» so dejali in legli spat, ne zmeneč sc mnogo za izpraševanje žena, kako znajo kuhati grajske kuharice in če niso nič s seboj prinesli. # # * Grof brez imena in scholar Anton sta ostala sama v sobani. Grof je bil miren, sedel je sit na svojem stolu in gledal smehljaje v papir, ki je ležal razgrnjen pred njim. Anton je hodil po sobani tja in sem in ni mogel premagati ne-volje, ki ga je lomila po odhodu kmetov. «Anton!» je dvignil grof ovalno glavo in pogledal s krvavimi očmi. «2elite?« «Kdo je zvitejši, kmetje ali ja7y?» «Ne gre za to, kdo je zvitejši. Da kdo sleče pijanca, ni treba zvitosti. Kdo je puštenejši, za to gre.» Besede so grofa udarilo, pomislil je in dejal: «Ali sem ukradel?« «Tega nisem trdil.« «Ali daru ne smem sprejeti?« «To ni bil dar.« «Kaj je, če ni dar?« je udaril grof jezen po mizi. «Pijane ljudi ste slekli,« je odgovoril Anton mirno. «Kar so storili, so naredili brez zavesti in so se že na mestu pokesali.« «Torej sem jih oropal?« je lovil grof z besedo. Anton jo gledal grofa: «lmenujte svoje dejanje, kakor hočete. Ja« bi se ne bil podpisal, ne pla,čal kosila. Ne eno ne drugo...« «Tebo pa silil nisem,« se je smejal grof. «Ti še travnikov nimaš. — Toda, kar so mi priželeli... Ali si slišal, kaj so mi vsega privoščili?« «Izvedcli ste, kar ste hoteli.« «Plačam jim tudi lo...» «Dali ste besedo^« je bil Anton ogorčen v svojem srcu. «Plačal jim bom,» je dejal grof in se težko dvignil. «A ne boš vedel ne ti ne oni, kdaj jim bom plačal.» Odšel je iz sobane, na vratih se je ozrl in ponovil: »Plačal jim i>om...» Anton je molčč zrl za njim. 8. Prišla je zima. Anton je bil že zdavnaj odšel v svoje šole, na gradu sta ostala grof brez imena in giofica Ana saiva. Proti božiču je dobila Ana kašelj, ki jo je položil na posteljo, mrzlica jo je tresla in umrla je tako naglo, da njen sin Anton ni utegnil priti k njeni postelji. Grof brez imena jo postal še bolj siten in dolgočasen; ves čas je samo razmišljal in za vsako novo hudobijo se je nasmehnil vase. Jedel pa je iz dolgočasja toliko, da je bil ves čas bolan vsled zaprtja in je poklical k sebi zdravnika, ki ga ni več izpustil iz rok. Nekega dne je vprašal grof zdravnika: «Ali je mogoče, da bi živega človeka uši snedle?« Zdravnik je pogledal grofa nekoliko plašno; ko se je prepričal, "ik J« stal na vratih, ko ga jo grof brez imena poklical so enkrat. «Pazi na — Jermola! Ta naj pride s svojimi volmi. Naj vozi kamenje tako dolgo, da mu voli poginejo.» Oskrbnik se je globoko priklonil. «To bo za njegovo uganko,« je opomnil grof pri sebi, se znova zleknil v stol in poizkusil zadremati. 9. Kako se je to poglavje po resnici zgodilo, je težko dognati. Zgodovinarji takib in podobnih malenkosti niso zapisovali, posebno ne, če so bile za grofa sramotne in pogubne. Na vsak način pa je grof brez imena izginil iz zgodovine na prav poseben način in Tolminci, posebej pa še Poljubinjci, so trdili, da so ga živega uši snedle. Ta vest je šla iz roda v rod tako dolgo, da jo je meni moj ded povedal, pozneje pa sem jo še pri Rutarju bral, zato ni dvoma, da je bila resnična. Kes je, da niso videli niti Tolminci ne Poljubinjci, kako so grofa uši grizle, vendar pa so izvedeli vse do pike natanko od Blažita, ki je bil iz Tolmina doma, in je takrat služil na gradu za hlapca. Ta pa je pripovedoval takole: — Bog in sveti Urh naj mi prizaneseta grehe, če sem jih mnogo storil, ali k grofu bi ne šel več služit. Če si nisem takrat zaslužil prostor vsaj za nebeškimi vrati, ne bom gledal nebeškega veselja. Vi ste ga poznali siroveža in živino, sitneža, a na priliko kakor jaz ga niste poznali. Vsak hip sc je jezil za kako stvar, Če ni našel drugega, mu je bil kruh prebel, meso preokusno in postelja premehka. Verjemite mi, da mu nisem privoščil drugega, kakor da ga maščoba raznese; ta ga je napihovala, raznesla pa ga ni. Tiste dni, ko ste Poljubinjci garali kot črna živina, vlačili v največji vročini kamenje in obzidovali Kozlov rob, se je neprestano smejal. Stolico in mizo smo mu morali prenesti k lini, skozi katero jo gledal po pobočju in se režal do ušes. Mahoma pa je postal nemiren in se oziral, kakor da se boji, da kdo ne plane skozi vrata in ga ubije. Jaz sem slal neprestano na vratih, z eno nogo v sobi, in pazil, kdaj me pokliče. Klical me je neprestano, slednjič mi je dejal: «Pojdi k Poljubinjcem in poslušaj, kaj govore. Nato se vrni in mi povej!» Šel sem. Kaj bi vam pravil, kaj ste govorili, ko sami veste. Takih kletvic na grofa še nisem slišal in dasi mi ni bil na srcu, sem se zbal zarij in mislil, da ga bo hudič nesel, preden se vrnem na Kozlov rob. «Kaj pravijo?« me je vpražal grof, jedva sem potaknil glavo skozi vrata. «Kolnejo vas,» sem dejal. «Ali me zelo kolnejo?« je vprašal. «Strašno vas kolnejo,» sem potrdil. Mislil sem, da bo hud, pa se mu je raztegnil obraz, kakor da stoji dišeče kosilo pred njim, strah je izginil. «Dobro je, dobro...« se je zadovoljno trepljal. Čez nekaj časa pa je postal znova nemiren in je gledal, kakor da je zaboden, ali da ga kdo tišči za vrat in ga duši. «Pojdi,'» mi je dejal v .drugič, «pojdi in poglej, kaj pravijo Poljubinjci.« Znova sem šel in sem videl že na pol poti, kako se krešejo iskre od vaših kletvin; potem pa se mi je zdelo, kakor da slednjemu Poljubinjcu sedi za vratom po en vražič in mu šepeta na uho naj-lnijše besede iz peklenske zakladnice. Obrnil sem se in prišel bled v grad. Jedva me je zagledal grof„ že je pobesnel tudi on. «Kuj je?« me je vprašal naglo in pridržal sapo. «Tako vas kolnejo, da kar gori okrog njih,« sem mu povedat naglo, zakaj če bi se bil obotavljal, bi ne bil mogel več izreči. Grofu pa je planila kri v obraz in kot prej se je smejal zadovoljen in so trepljal po trebuhu. «l)obro je... dobro je...« Ko se je v tretjič vznemiril in me poslal gledat, kaj govorijo 1’oljubinjci, sem se, po resnici povedano, bal iti. Ko pa sem pogledal v dolino , nisem videl ne isker in ne vražičev več, prišedši bliže sem opazil, da klečite in molile tako goreče, da bolj goieče še začasa kuge nisem videl moliti. Sreč se mi je neznano olajšalo. Ko sem stopil v sobano, sem se smehljal in nisem čakal, da me grof vpraša: «Gnadlivi gospod grof, Poljubinjci molijo, da jih Bog odreši hudega grofa.« l)a bi bili tedaj videli grofa; pogledal je debelo in pobledel, dvignil jo roke in sc hotel vzpeti, a se je sesedel ko vreča; vzolo mu je besedo, le tiho, komaj slišno je dejal: «Zdaj je pa po meni.« In takrat se je zgodilo, kar mi ne boste verjeli, zato je najbolje, da vam ne pripovedujem — je končal Blaž. Tolminci in Poljubinjci pa so ga lako lepo prosili, da je za merico pijače povedal konec: — Uši so začele lenti iz njega, llši, žive uši iz živega telesa. Ne navadne uši, ki se tudi pa naših glavah najde ktera, bile so velike kot lešniki, če sem se nemara malo zlagal, a mnogo manjše pa niso bile. Imele so take čeljusti kot pomladni hrošči ali kobilice in so ga žrlo, da je bil likratu ves pikast po životu. Morate si misliti sitneža in siroveža, ki še nikoli ni poizkusil kaj slabega na svetu, kako je neznansko vpil in se zvijal, preklinjal vse in nas pošiljal žive k vragu. Ves grad je bil pokoncu in je tekel in begal, kar se je dalo. Preoblačili smo ga iz obleke v obleko, a vse skupaj nič ni pomagalo. Jedva je stala nova, čista obleka na njem, že je mrgolela teh ostudnih živali, da se nam je želodec obračal. Jaz sem vedel, da to izhaja iz molitve Poljubinjcev in sem se ves tresel od strahu božjega in sem vedel, da za grofa ni več pomoči. In v resnici je poginil tako žalostno, da niti berač na cesti ne more žalostnejše umreti. Šli smo mu po duhovnika, a ga ni maral, ker ga je hudič tako zaslepil, da je mislil, da v svojem življenju ni storil greha. Klical pa je zdravnika, ki ga je hrulil: «Ali nisi rekel, da ni mogoče, da bi človeka uši snedle?« — In zdravnik je jecljal: «Seveda, iz živega telesa ne gredo...» In smo ga slekli do golega, ko je bil še malo več živ, nato smo ga položili v stekleno posteljo. In ne boste mi verjeli, če vam povem, kar so moje oči zrle: na celem so iz njega lezlo uši, kakor mravlje iz kupa mravljišča in se prckopicavalc po njem ter so tople za mesto, kjer bi ga grizle. Grof pa je v bolečini in grozi, ki ga je objela, klel vse, zdravnika, nas, najbolj pa vas, Poljubinjce. To je bila njegova zadnja molitev, preden jo naredil žalosten konec, tako žalosten, kakor še nobeden izmed tolminskih grofov, če izvzamemo Menia, ki ga je bil živega hudič vzel... Tako je pravil Blaže... Tolminci pa so žalovali za grofom tako malo kot še za nobenim tolminskim grofom; še iz radovednosti ni nihče stopil za njegovim pogrebom. Iščupah iz srca zadnji koren drača i svrh moje glave sad se Radost pali blistava ko iskra pri udaru mača. Vrhunci me noču na višine zvali i žedj kao pesmu pisali na licu. Ko če mi sad od vas da žaleči ranu: žudnju za slobodom — tu sapetu ptiču št o je nosim sobom gordu uzdahtanu? Ko če da utiša onu mržnju plamnu na zagušljiv život bede, ropstva, blata? Ko da briše s duše onu sliku tamnu Litije Svili Tužnili što se srca livata? Ja setan sam često dok smeh drugo resi i mriogoput besnen usred svoga loga pa ko da zameri što se kat kad desi da zavolim više no bližnjega svoga oblak, cvet il ptiču što mi skromno nosi osmeh neba, vrta ili ljupkog kraja il lepotu časa što nečujno kosi zlatno klasje sunca, grimiz zadnjeg sjaja? Jer u svemu vidim odraz Večnog Duha — na svakom koraku on se drukče javlja i dok ga uhodim napetoga uha 011 me iz daljine sa smeškom pozdravlja. Sakrivcn a stook on odsvakud gleda: znam da je uz mene, čujem gde koraca On je što me vodi i šlo past mi ne da ni onda kad duh se u ponore baca. — (Konec.) Branko Perovič: NAŠ (1LAS STRAN 389. Veno Pilon POKRAJINA OB SEINE. 1926. Severjeva : „Njen prijatelj**. i. Vera ima prijatelja. Ta prijatelj je zelo mlad. Če bi vam povedala dan in mesec, uro in leto njegovega rojstva, bi vzkliknili: «().. o...o!» Ko bi vi vedeli, kako je lep! V očeh mu kraljuje svetla in jasna nc.č. Belo dlan imajo take noči in na dlani se blišči jo sanje, kakor da niso sanje, marveč najmlajša božja hčerka — resnica. Take oči ima njen prijatelj. Ko se zagleda vanje pozabi na vse. Gledala bi v to bajno, pokojno noč ne vem kako dolgo, če... Ko sedita na klopici pred hišo in se začno njeni pogledi potapljati vanj, tedaj njen prijatelj skoči s sedeža... Ona mirno obsedi in se ne razburi, ko sliši nje gove dobrikajoče, medene vzklike* in klice: «Tasi, ta, ta, ta, Tasi!» ali pa: «Mucka, o mucka!» ali pa: «1 * i, pi, pi.» Njen prijatelj ima namreč zelo, zelo rad vse one majčkene stvarice, ki se sprehajajo po dvo rišču. Pravzaprav niso tako majčkene. Pšiček Tasi je še mlad in bo zrastel, in mucka tudi. No, piške so res majčkene. Najljubša pa je njenemu prijatelju — mucka. Vsa bela je in mehka. In očke, kake očke ima! Mucka je zelo mlada in norčava. Kakar je sama, so pari v solnčku. Če zasluti bližino prijatelja, poskoči in teče, teče... Njen prijatelj pa je ves zadovoljen. Pozabi na vse, tudi na Vero. Pokojna majska noč v njegovih očeh zažari od neštetih kresov. Do- brikajoč in moden jo njegov glas, ko hiti ljubljenki nasproti: «Mucka, moja mucka!» # # # Njen prijatelj je zelo mlad. štiri leta in pol ima. Vera bi želela, da bi ostal vodno tako mlad. Štiri leta in pol. To željo jo izrazila nekoč, še ni dolgo toga, vpričo njegove mamice in njegovega ateka. Ta je nekaj zamrmral in ker njegov atek vedno zamrmra, kadar noče ali ne more določno povedati: «To je zopet neumno«, je Vera razumela in jo poškilila k njegovi mamici, ki je stala prod ogledalom. Lase si je popravljala, a smehljala se ni. Veri sc je vseeno zdelo, da jo njegovi mamici «njena neumna želja» prijetna in že jo je hotela vprašati čemu, ko jo slišala dobrikajoči in vos medeni glasek njenega prijatelja: «Mami, jaz bi tudi rad vidol». Ustregli so mu. Najprej je mamica dahnila: «I)os1i!» Patom je atek zapovedal: «.Ie že zadosti!« Njen prijatelj pa jo vzljučono zahteval: «Še... še!...» Vera jo začela lupiti oranžo, mamici je rekla, da so to leto izredno sladko. Glejte: njen prijatelj so jo naglo zmuknil na tla. Vera je dala košček sladke oranže v usta. «Mami, jaz bi tudi!» «Kaj še, je rekel atek!» «No!» je rekla mamica in pogledala atoka. «N&!», so jo odločila končno še Vera. Vsi ,so bili zadovoljni. Iz providosti jo Vera naglo poiskala plašč in klobuk, češ, da so ji mudi in da ne utegne. Alok jo rekel: «Klanjam se!» mamica: «Serlms!» in njen prijatelj jo jo spremil do vrat. Cmokal in mlaskal je z jezičkom, že jo držala za kljuko in že mu jo rekla: «Srečno, mali!..» Ves dobrikajoč in vos meden jo bil njegov glas: «Jaz... jaz bi še.» Drugi dan je Vera izvedela, da ga jo atek «trdo prijel», in mamica jo jo prosila, naj ne nosi več oranž. «Možjc nimajo srca in no razumejo 110 žensk in ne otrok.» Vera je vzdihnila. Bila bi nemara colo pritrdila, da ni zapazila na travniku ateka in njenega prijatelja. Za roko sta se vodila in nasmihala sta so. Ravno jo rekla mamica. «Tako trd jo z otrokom,» ko se jo Vera domislila, da bi šli v mesto, k modistki. Šli sta. Atok pravi, da lahko gresta vedno v mesto ali pa. kam drugam kadar jo 011 doma. To-pa radi Iva — tako. jo namreč njenemu prijatelju ime. Ker ženske no znamo vzgajati Mamica je našobila ustnico. Vera jo slučajno kihnila. Obljubila si je, da ne pride več. Obljube ni držala. Ne more jo držati. Radi Iva, ki je njen prijatelj, radi bajne, pokojne noči njegovih oči. Atek se ji smeje. Bc.s ve čemu Njegov atek jo sploh zanima. Mislim, da se ne motim, če domnevam, da jo njegov atek zanima. Mamica pa je ljubosumna. Moj Bog, kako neutemeljeno! Kaj za to, če jc njegov atek zanima, ona prihaja le radi njenega prijatelja, radi pokojne, bajno noči njegovih oči. No! II. Kadar je padal dež, sem vedela: Pride. Danes pa je solnčen popoldan. Iskala sem ključe in jih nisem mogla najti. Jeziza sem se, polglasno sem si pridigovala. «Površna stvar..» Tedaj je nekdo potrkal. Vera je vstopila. «Danes vas nisem pričakovala. Tako lej) dan. Sicer pa, prosim...» Sedla je in si prižgala cigareto. Rada je. imam. Še nikoli mi ni rekla, da je nesrečna. Tudi nima navade, da bi pripovedovala o pohištvu in o lem, kdaj bo poroka. Je namreč zaročena. Nikoli ne pravi: «Moj zaročenec je jako idealen fant; značaj, pravi biser,» — pa tudi ne nasprotno. O zaročencu sploh ne govori, kakor da ga ni. Najraje pripoveduje o Ivu, njenem prijatelju, ki šteje štiri leta in pol. Ko pripoveduje, si podpre brado in se nekam zazre. Tedaj ml zelo ugaja. Male, otročje zgodbice, vsakdanje in nekoliko dolgočasne. Včasih zazdehnem in pogledam na uro, tedaj me vpraša, če me dolgočasi. Zlažem se in pravim prijazno: «0, prosim; nikakor! Me jako zanima. Kako ljubek otrok, ta Ivo.» No in ta dan som zopet čakala, da ga prime za roko, ga posadi na kolena, ga boža in ljubimka. Pa danes ga ni. Čudno! «Ste jo posneli ?» «Katero?» «0h, saj res; niste je poznali — Vande.» Molk, Vera se zazre. «Ivo pride na vrsto», in da ga preženem, vprašam: «Kaj ste hoteli povedati o Vandi?» Kakor, da govori sama zase je dejala: «Zmešalo se je revici, ko je naredila zadnjo neumnost.» Radi bajne, pokojne noči njegovih oči. Ila! Vera je vstala, llprla je oči vame: «Danes zjutraj je skočila z drugega nadstropja. — Škoda,! Imela je nenavadno lep stas. Prosim va.s.. radi takega... takega. Čemu sto so posmebnila...» «Vi nc bi storila kaj takega ?...» «Jaz, jaz .. Ne bi...» Nastal je molk. Spomnila sem se, da mi je o «Vandi» že nekc.č pripovedovala. Natančno sem se spomnila, da me je prav tako vprašala: « Ste jo poznali?« Čemu mi je natvezala istorijo, kakor da je resnica. Bila sem za trenutek užaljena. Začela sem iskati ključe. Takoj sem jih našla, nc vem več kje. «Pojdiva na zrak, gospodična Vefa!» Hodili sva in molčali. Le tu pa tam sem čutila njen pogled. Izpraševal je. Vsakokrat sc je za hip zravnala, nato je njena lepa glava zdrknila med ramena. «Vi ne verujete., o Vandi! Kakor hočete... Oprostite!« Na pločniku je stal velik in močan. Sklonil sc je k nji, in ji je stisnil roko. «Pokojna no.č v njegovih očeh je zažarela od neštetih kiesov.» Videla sem, da je zardela. Njegova žena je gledala izložbo — ali pa morda svoj izmučeni, rumenkasti obraz. Kodrolasi Ivo je zastrmel za belim psičkom z rdečo pentljo, ki je bežal mimo. «Mami, mami... jaz bi tudi...» Najbrž je hotel povedati, da bi rad imel takega psička. Nisem razumela, kaj mu je rekla gospa — C«o-spadična Vera mi je nudila desnico. «Oprostite, moram z njimi! Zdravo! Na svidenje!« Šli so proti parku. Na. koncu ulice sem se ustavila. Gledala sem za njimi. Vera in njen prijatelj spredaj, za njima atek in mamica.. Izginili so med nasadi. Okrcnila sem se in skoraj trčila v človeka. Bil je Verin zaročenec. Vprašal me je, če sem jo videla. Nisem mu mogla odgovoriti. Za klobuk je prijel in odvihral prot! parku. Kakor da bi vedel! I, kako ne bi! Iskrice. Nič ni bolj pretresljivega in vzvišenega kot smehljaj, ki skriva bolest * # * Prijateljstvo, ki ni odkritosrčno, je najpodlejše izdajstvo * * * Prijatelj, ki se ti izneveri in te zapusti, ko te zadene nesreča, je kakor Judež, ki je prodal Kristusa za trideset srebrnikov. * * * Človek, ki tolče kamenje, duševno dela, ako sta njegov duh in -avesl popolnoma pri poslu; a učenjak postane navaden strokovni delavec ako dela brezbnzno in nezavedno. uvkl. Foerster. Boris Georglcv : AVE NATURA. NARODNO BLAGO. Čudodelni studenec. (Istrska pripovedka. — Zapisal Živko Tomišič.) V tihi istrski vasici sta živela svojo dni mož in žena. Bila ‘ ta že priletna; obema je neizprosni čas pobelil lasi, ukrivil hrbtenici. Otrok jima Bog ni bil dal. Stanovala sta v skromni bajti, skrb 10 sta obdelovala majhen vrt, ki je ležal tik ob hišici, v hlevu pa sta imela dvoje ovac. To je bilo vse njuno premoženje. Starček je že dolgo vrsto let vsak dan pasel svoji dve jvci, nabiral med tem suhljad, jo vezal v butare in odnašal domov, žena pa je doma pripravljala skromno jod in predla volno. Skromno sla živela, a v sreči in zadovoljstvu in sta z mirnim srcem pričakovala angela smrti. Nekega poletnega jutra je starček prignal, kakor navadno, svoji ovci na pašo. Nabral je suhljadi in ko je solnce pričelo močneje pripekati, je naložil butaro na ramena in se počasnih korakov odpravil proti domu. Ni dolgo hodil, ko je zapazil, da mu ta dan starost prav posebno sili v kosti. Vso težja in težja mu je postajala butara. Odložil je, da si obriše znojno čelo, zakaj kolena so so mu šibila, moči so ga zapuščale. «Kh, leta, leta,» jo mrmral starček pri sobi. «Vsak dan starejši, z vsako stopinjo bliže grobu. Njegova sveta volja naj se zgodi!« Dvignil je oči proti nebu, ko ga nenadoma obsije čudovita svetloba. Kol bi zrastla iz tal, stoji prod njim prekrasna, mlada deklica. Zlati lasje se ji usipajo po boli halji. Z očmi, sinjimi kakor jasno nebo, se deklica ozre v osuplega starčka in ga nagovori z mehkim, božajočim glasom: «Težka je butara za tvoja stara ploča, pa vdano prenašaš vso-križe in težave. Gledam to sleherni dan, kako upognjen pod bremenom stopaš proti domu, kako padajo poslednje kapljo tvojo moči na izmučeno istrsko zemljo, a nisem še slišala iz tvojih ust besedo nevolje. Glej! Poslana sem, da ti olajšam trud. Kraljica vil, ki biva visoko gori na Učki v temnem gozdu, me je poslala k tebi. Poslušaj mo, starček! Nocoj, o polnoči, ko bo mesec plaval visoko na nebu, pojdi k izvirku studenca, ki ni daleč od tvoje hišico. 1'ojdi s trdno vero v mojo besedo in napij so njegove mrzle vode! Povem ti! Kolikor požirkov vode boš izpil, za toliko lot se boš pomladil in povrnila sob o v tvojo ude prejšnja moč in žilavost. A imeti moraš trdno-vero v moje besede! Naj to ne muči črv dvoma!« Ko jo izrekla te besede, jo mlada vila izginila ravno tako nevidno, kakor so jo bila prikazala. Vos prevzet od dekličinih besed in njene lepote, je starček vzel butaro na pleča in odšel za ovcama. Njegova vera v dekličino besede jo bila tako mogočna, da žo sedaj ni več tako trdo občutil težo butaro. Ko jo prišel domov, ni svoji ženi o vili prav ničesar povedal. Po večerji sta z ženo opravila običajno večerno molitev tor legla nato k počitku. Starček ni zaspal. Nemirne misli so se mu podile po glavi. Ni vedel, ali jo prav napravil, da ni ženici ničesar povedal, ali ne. Sklenil pa je še daljo molčati. Ko so mu jo zazdelo, da jo blizu polnoč, je prav tiho vstal, se oblekel, prekrižal spečo ženo ter se splazil tiho kakor tat iz hišo proti studencu. Molil je med potom in pazljivo poslušal, kdaj br> ura v bližnjem zvoniku odbila dvanajsto. Ni dolgo čakal. Glasno so odmevali udarci v tihi noči, ki jo je mesec osvetljeval. Bila je ravno polnoč. S trdno vero v srcu je starček stopil k izvirku. Nemirni topolovi listi so se v tihem, skrivnostnem šepetu pogovarjali med seboj. Iz bližnjega grma je preplašeno odfrčal kos. Starček je pokleknil na tla polog izvirka, se odkril, oprl se na obe l oki, pripognil glavo in pričel piti. Ko je naštel deset požirkov, si je oddahnil. Čutil je, kako se mu v žilah kri hitreje pretaka. Vstal je in opazil, da so mu noge lahkotne in bi lahko: poskočil. Udi so mu poka 1 i v členkih, hrbet se mu jc zravnal. Zopet se je nagnil k studencu, da izpije še deset požirkov. V vodi mu jo luna pokazala, da so gube po čelu in licih izginile, brki so postali bolj košati, lasje bujnejši. Zavriskal bi bil od veselja, zavriskal kakor fant na vasi. Pa ni hotel s svojim vriskanjem skruniti gozdno tihoto. Še deset požirkov. Samega sebe ni skoro več poznal, tako se je čutil prenovljenega. V žilah moč, da bi premikal gore; čutil se je lahkega, da bi najraje odletel h kraljici vil in se ji zahvalil. Raskava suknja mu jo postala pretesna, že itak ozko hlače so mu skoro popokale. Zahvalil so jo mož Vsemogočnemu, kraljici vil in dobrotni deklici ter jo s prožnimi koraki odhitel proti svoji koči. Tiho, kot je bil odšel, jo spot legel in spanec ga je kmalu objel. Božajoči žarki jutranjega solnca so žo posijali skozi okno, ko so jo mož prebudil. Vse, kar jo po noči doživel, so mu jo sedaj zazdelo kakor v sanjah. Ko pa jo vstal in pretegnil ude, je spoznal, da jo vse čista resnica. Medtem so je bila tudi starka prebudila. Krik strahu in začudenja so ji jo izvil iz prsi, ko jo zagledala v sobi tujega moža. Le s težavo jo mož ženico prepričal, .da je on pred Bogom in ljudmi njen zakonski mož. Moral ji jo vso do najmanjšo potankosti povedati in obrazložiti. Potrpežljivo jo odgovarjal na colo roko vprašanj. Koncem pogovora jo tudi starka sklonila, da gre k čudovitemu vrelcu. Rečeno — storjeno. Še tisti večer, okoli polnoči, se je napotila proti studencu. Upanje, da so ji bodo vrnila mlada lota, ji jo vlivalo poguma, ko jo v gluhi noči sama stopala proti studencu. Ko je prišla h cilju, so v bližnjem zvoniku glasno odmevali udarci uro. Šteje. Polnoč. Starka se skloni k studencu in pije v majhnih požirkih. Oddahne si. Čuti, da ji neka nova moč prešinja ude, kri ji hitreje pluje po žilah. Nagne so zopet k studencu, pa no Stojo več požirkov, ampak kar naprej pije. Kmalu so ji zazdi, da se jo izpromonila v mlado ženo. Pogleda so v vodo. Obraz ji ni več razora n od gub, gladek jo in okrogel. Prsa so so ji vzbočila. Ogleduje so v vodi in premišlja, ali bo takšna ugajala svojemu pomlajenemu možu. Ne! Še mlajša želi postati! Spet se nagne in pije z vedno večjo slastjo. Požirkov ne šteje. Nenadoma sfrfota iz bližnjega grmiča kos. Zena se prestraši in preneha piti. Pogleda se. Od prejšnje krepke, mlade žene je postala mlada deklica. Strah jo je gozda in samote. Zažene se proti domu, a se zaplete v predolgo in preohlapno krilo in štrbunkne na tla. Čudno se je zdelo možu, da žene toliko časa ni domov. Morda se ji je kaj hudega pripetilo? Morda so jo kaznovale vile? Vstal je, se v naglici oblekel in hitel k studencu. Ni se malo začudil, ko je dobil na tleli, ne daleč od studenca, mlado, jokajočo deklico, oblečeno v obleko njegove žene. Hipoma mu je vse postalo jasno. Zenica, nikdar dovolj lepa, nikdar dovolj mlada, je pila in pila, dokler je ni kos nehote opomnil, da je dovolj. Molče je mož prijel deklico za roko in jo vodil proti domu. Vsa objokana je žena pohlevno stopicala poleg njega. Kako sta. živela mož in njegova ženičica — o tem pravljica molči in vam zato tudi jaz ne morem prav nič več povedati. Radivoi Reliar: Vam, ki le slutnja vas plaha pozna... Vam, ki le slutnja vas plaha pozna v sveti minuti proroških videnj, vam, ki v semenu bodočih življenj spite in niste kali še pognali, vam, ki na odru življenja igrali isto komedijo boste za nami, kot smo igrali jo nekdaj mi sami, vam bodi posvečen moj prvi pozdrav! Pota, ki trudni smo mi jih hodili, verno vi boste hodili naprej, dasi nikoli ne boste prispeli k ciljem neznanim poslednjih skrivnosti, dasi preklinjali boste v bridkosti svojo usodo, kot mi smo jo sami, skregani /, Bogom in sami s seboj. Silna, brezbrežna jo tajna daljav kamor se vijejo pota Življenja, nihče ne ve kje pričenja, kje jenja. nihče nikoli izvedel ne bo... KOTIČEK ZA OTROKE. Bu-ci-bujevo kraljestvo uniči poplava. Strašen val v deželo prihrumel od Nila. Vsa obširna polja voda je zalila. Mar potop vesoljni bo ves rod zadavil, ko rešilne barke nihče ni pripravil ? L0 ■ CiLU Glu-Gl -iLU-CLO C.LUKC.LUK C.LI/K V stiski rod zamorski krene zdaj pred kralja: »Rešit’ nas poplave je dolžnost vladarja!“ Bu-cl-bu pomisli, pa tako jim pravi: „Vodo vso popijmo, da nas ne zadavi!“ joj, kako je ukazal ? ! Zdaj ni več pomoči: Trebuh se napenja vsakemu — in poči. Na zemlj6 pogleda mesec radoveden: „Kaj se je zgodilo? liešen ni nobeden ?“ Mi smo Jurčka našega danes izgubili in ves dan ga iščemo. Kje l>i ga dobili? Morda ga je parkelj vzel ali mož kosmati? Oj pomagajte, ljudje, Jurčka nam iskati! Kdor ga prvi našel bo bo dobil bonbonček, njemu pa na vrat dali bomo kravji zvonček. Medved, svinja in lisica. Nekoč se dogovore medved, svinja in lisica, da bodo orali zemljo in sejali pšenico, da se prehranijo. Poprašajo, kaj bo vsak delal in kako bodo našli some. Svinja pravi: «Jaz bom prevrnila koš na dvorišču in ukradla seme, zemljo pa bom razoiala z rilcem.» Medved pravi: «Jaz bom sejal.» Lisica pravi: «Jaz bom pa z repom zavlačila.» Tako tudi store. Svinja rije z 1 ilcem in ukrade seme, medved pa ves dan seje pšenico in se poti v svojem gorkem kožuhu. Le zvila lisica hodi po njivi s privzdignjenim repom, kakor bi vlačila. Žito zraste. Zdaj se pogovarjajo, kako bodo želi, Svinja pravi: • «Jaz bom požela.« Medved reče: «Jaz bom v snope vezal.» Lisica pa pravi: «Jaz bom klasje pobirala.« Tako tudi store. Svinja in medved se potita, požanjeta in povežeta žito v snope, lisica pa hodi po njivi, kakor bi klasje pobirala. Sedaj se začnejo pogovarjati, kako bodo mlatili. Svinja pravi: «Jaz počistim skedenj.« Medved reče: «Jaz znosim nanj snope m jin omlatim.« Svinja zopet reče: «Jaz bom pretresala slamo in ločila zrnje.« Lisica pa pravi: «.laz bom pa z repom pleve in smeti razpi- bom pa razdelil pridelek.« Rečeno, storjeno. Svinja gara od zore do mraka, pripravi skedenj, pretresa slamo in veje žito. Medved se poti ves dan, nosi snope na skedenj, mlati in doli žito. Lisica pa. stoji zraven s prekrižanimi tacami in maha za kratek čas z repom, da lete smeti od žita Ko je mlatnja gotova, razdeli medved pridelek, a ne razdeli ga prav. Svinja ga poprosi, naj ji pusti slamo, sam na vzame v«i> Si In hala.« Svinja piavi: «.Jaz bom pšenico ovela.» Medved reče: «Jaz razsrdi in ju gre tožit. Medved Lisica pride do mačke in ji reče: «Pridi na skedenj k meni v goste, kjer je dosti miši.» Mačka gre z lisico na skedenj lovit miši. Medved na drevesu jo zagleda in pravi: «0 joj, gorje nama, kakšen hud birič je to!» Svinja pomoli rilec izpod slame, da vidi, kje je birič. Mačka vidi, da se nekaj pregiba pod slamo in misli, da je to miš, pa — skok! zagrabi svinjo za rilec. Svinja se prestraši, zakruli in skoči v potok, kjer utone. Mačka odskoči v strahu in zbeži na drevo, na katerem tiči skrit medved. Ta, misleč da gre mačka sedaj nadenj, pade od strahu na tla in pogine. Lisici pa ostane vse žito in vsa slama. Oj, Tomaž! «()j, Tomaž, kam krevljaš?« ««V Dolenjo vas, po 011 par klobas: če jih snem, domov ne sinom; če j ili prodam, domov ne znam; čo jih spečem, domov stečem.»» Kako je kmetič prekanil zlomka. Živel jo nekoč prebrisan kmetič, ki je bil ves pasjih muh poln. Ni ga bilo dneva, da bi ne bil komu katero skuhal. Tako se jo nekoč zgodilo, da jo colo hudiča prevaral. Kmetič jo bil nekoga dno opravil svoje delo na polju in so je odpravljal proti domu, ko jo žo legal mrak na zemljo. Tedaj je zagledal sredi polja, ki jo bilo njegova, last, kup gorečega oglja. Začudil so jo in stopil pogledat. Kaj so jo bilo zgodilo? Na ognju je sedel črn, pritlikav hudiček. «Ti sodiš pač na kakšnem zakladu?« je vprašul kmetič. «Sevoda,» jo odgovoril zlomek, «na zakladu sedim; toliko zlata in srebra še nisi videl v svojem življenju, čeprav imaš ž(> dovolj križev na ramah.» «Zaklad loži na moji zemlji in moj je,>/ jc dejal kmetič. «Tvoj bo po dveh letih,» je odgovoril zlomek, «če mi boš tekom dveh let dajal polovico onega, kar obrodi tvoje polje; denarja imam dovolj, poljskih sadov pa se mi je zahotelo.» Kmetič je pomislil in rekel: «Da ne bo /.dražbe, ko bova delila pridelek, naj bo tvoje vse, kar zrase nad zemljo, moje pa, kar bo ostalo v zemlji. Spak je bil s predlogom zadovoljen, prebrisani kmetič pa je polje posejal s peso. Ko je prišel čas, da se pridelek pospravi, je zlomek dobil samo peresa, od katerih ni imel nobene koristi, kmetič pa je bil zadovoljen, ker je pesa dobro obrodila. Hudič se je grdo namrdil, ker ga je kmetič prevaral. «Sedaj si ti imel prednost,» mu je dejal, «za prihodnje leto pa to ne sme veljati. Tvoje bo, kar bo zraslo nad zemljo, moje pa, kar bo ostalo v zemlji.» «Tako je tudi prav,» je soglašal kmetič. A ko je prišel čas setve, ni sejal več repe, marveč žito. Kd je to dozorelo, je vse požel in pospravil, da ni zlomku prav nič ostalo. Razjarjen in osramočen se Je črni spak skril v svojo temno podzemsko votlino. «Tako-le treba lisjake ociganiti,» si je mislil prebrisani kmetič; šel je in si vzel svoj zaklad. Po Grimmu. šNiki. KDO VE? 1. Kakšen je zamorec, kadar v Rdeče morje pade? (Poslali Danila in Milena Sila). 2. Belo jc, sir ni, zeleno je, grm ni, rep ima, miš ni: Zamenjaj prav črke, pa izveš slan tega kaj je to? gospoda. (Poslal Tonček Kobal). Kako prideš čez 4 m dolg in 4 m širok Jarek s pomočjo dveh, po 4 m dolgih žaganlc, ne da bi jih zbil skupo) ? ^ ^* .i m LUPINE LEŠNIKOV IZ 11. Stev.: 4. Iri nebesa so nad duhovnikovim 1. V prazen lonec gre loliko graha, da jezikom, kadar slopa pod nebom v je lonec poln. procesiji. 2. Mati je pod vodo in se ne zmoči, ka- II. POSETNICA. dar ima škaf na glavi. Lip* in Ninek Lenuš prebirala v našem 3. Grozdju je najslajše v uslih. kotičku najrajši: Lešnike in lupine. MOJI PRELJUBI MLADI PRIJATELJI! Za Jotes smo zaključili, v prihodnjem letu pa bo nnS kotiček vse lepši in zanimivejši, pa tudi bolj cbšlren. Marsikaj lepega vnm bom povedni in pckonl, če beste ateka in mamico drezali, naj naročijo «NoJS glas«, da vas bcm lahko obiskoval! Pridu1, bedite, pa na svidenje prav kmalu! LE POSETNICA. (Poslal Mirko J. iz Tolmina) Vinko Duh \ ZNANOST IN VZGOJA Prof. F. Peric: Življenjski ustroj osebe. (Nadallevanje.) 8. Človek-oseba v razvoju življenja. V prejšnjem poglavju smo določili mesto, ki ga zavzema človek-oseba v življenju kot sistemu živih bitij. Vsestranska definicija osebe in njenega mesta v socialnem življenju — osrednja naloga te razprave — pa zahteva popolno jasnost tudi glede vprašanja, kakšno mesto zavzema človek v splošnem razvoju, v evoluciji življenja. Evolucija naj nam pomeni začasno obstoj nečesa v času. Če vzamemo, da bodi ta «nekaj» n. pr. miza in se vprašamo po njenem- razvoju, vidimo, da ga predstavljajo vse one spremembe, ki so se izvršile na mizi od prve predzgodovinske do moderne salonsko mizo naših časov. Spreminja se snov, iz katero je miza napravljena, oblika njenih delov, barva, okraski itd. Med lastnostmi mize pa so nekatere, ki se ne morejo nikdar spremeniti in «razvijati», in to so one, po katerih se miza razlikuje od vseh drugih naprav, n. pr. od stolice, omare itd. Te lastnosti so edino v njeni konstituciji, t. j. v določenem Številu in onem specifičnem medsebojnem razmerju posameznih delov mize, na podlagi katerega služijo eni kot noge, drugi kot plošča, tvorijo z eno besedo sistem mize. Kar se more in sme spreminjati, če naj ostane miza — miza, so le ti njeni deli, ne pa tudi njihovo neotbhodno število in njihove funkcije v sistemu. Kar velja o mizi, velja —mutatis mutandis — natančno tudi c obstoju živih bitij. Tudi obstoj živili organizmov je obvezno vklenjen v določeno konstitucijo. To se pravi — v skladu s pravkar ugotovljenimi dejstvi —, da je tudi vsako živo bitje sestavljeno iz več delov, kateri tvorijo toliko po svojem številu kolikor po svojih funkcijah v sistemu njegovo konstitucijo. Tudi liajelementarnojše življenje je že socialno, to sc pravi sestavljeno življenje — smo rekli v encim izmed prejšnjih poglavij. In tudi glede evolucije imamo tu'v enem pogledu natančno isti položaj kot pri mizi: razvijati se namreč morejo lo posamezni deli Sivega bitja, medtem ko ostane njegova konstitucija nespremenjena. Z drugimi besedami: ne število ne funkcije bistvenih elementov njegove konstitucije se ne s m e j o spreminjati, kajti vsaka sprememba bi pomenila odpravo enega ali drugega elementa, torej tudi ene ali druge temeljne življenjske funkcije in s tem neizogibno smrt prizadetega bitja. Izumiranje pa bi seveda ne bilo nikaka evolucija — življenja! Čitatelj so bo spomnil tu, da vemo že davno, koliko je posameznih sestavnih neobhodnih delov ali elementov življenja sploh in tudi kakšni so njihovi nespremenljivi, neodpravljivi medsebojni odnošaji. Ugotovili smo jih ob koncu <>. poglavja našo razprave v obliki našo bioaktivnostno formule I* : K = K : M. Ona pomeni, kot vemo, da se vsak organizem življenjski udejstvuje kot plemensko (rast, plodnost itd.), umsko (čutno, spoznavno), ekonomsko (konsuin, asimilacija) in brambno (sckreeija, hramba) bitje, in to bodisi da opravlja to funkcije ves organizem kot celota, kakor je morda slučaj pri najnižjih bitjih, ali da so iste funkcije razdeljene med različne organe, kot je gotovo slučaj pri vseh višjih organizmih. Vso življenje ima torej enako konstitucijo. Toda ta njegova konstitucija ga loči lo od ncživljenja, medtem ko nam ne pove nič o nenavadno pestrih razlikah, ki jih opažamo v teim življenju samem. Med temi razlikami so nam znane že iz prejšnjega poglavja štiri različne bioaktivnostne stopnje, namreč refleksi, instinkti, menjave in tradicije, po katerih se razlikujejo med seboj rastlina, žival, človek in človek oseba. Ker je konstitucija vseli živih bitij enaka, ta razlika ne more izhajati iz nje. Iz tega sledi torej, da moramo iskati še druge obstojne činitelje živih bitij, in sicer predvsem onega, ki povzroča razlike že omenjenih bioaktivnostnih ali psihičnih stopenj. Za sedaj mu bomo dali le ime, in sicer ga bomo imenovali stru k-turo živega bitja. Pojma konstitucijo in strukturo hočemo v naslednjem natančneje pojasniti z ozirom na njuno medsebojno razmerje in tudi na njuno mesto v splošnem razvoju živih bitij. Ves pomen naše znane bioaktivnostne formule, kot smo jo imenovali, postane jasen posebno spričo tega vprašanja. Z njim pa je najtesneje spojen tudi problem, ali so je človek razvil iz živali ali ne, vprašanje, ki je bilo in je «najkočijivejša» točka descendenčno teorije v mnogih pogledih. In našo nalogo se hočemo lotiti ravno s te> njeno strani. Edrnond Pcrrirr prihaja v svoji že ponovno citirani knjigi (str. do sledečega zaključka: ...1'Homme soparo d6s 1’origine des Singes actuels, n’a de parentč direete uvoc aucun des autres Mammifčres — človek, ki jo bil ločen od sedanjih Opic žo v začetku, ni v direktnem sorodstvu niti z nobenim drugim Sesavcem.» Tako ima torej oni, ki proinatra to vprašanje s sentimentalnega stališča človeškega dostojanstva, vsaj to zadoščenje, da ni potomec nobene izmed živečih živalskih vrst. Toda takoj so mu vsiljuje drugo vprašanje: Ali ni človek potomec ali sorodnik kake drugo vrste Opic ali živali, ki so izumrle? Na tem stališču stoji sedaj večina evolucionistov in vneto se iščejo ostanki šo onega (izumrlega) člena mod opico in človekom (znameniti «missing link»), ki naj bi podal odločilen dokaz o živalskem pokolenju človeka. 2e na podlagi tega, kar smo do sedaj ugotovili o rezultatih evolucije živih bitij, pa se da z utemeljeno gotovostjo trditi, da bo naš «missing link» sploh mogel biti ali popolna žival ali že cel človek in da jo ta stvar brez večje važnosti, razen morfološke, ki pa ni odločilna, kot žo vemo. Bioaktivnost, psihizem ali duševnost, kot smo jo definirali, jo bistven del življenja, je življenje samo. Ona jo — da ponovimo — kvalitativno ali gradualno pri živali prav tako nespremenljiva kakor pri rastlini, je torej evolucija no moro potegniti za seboj in s seboj. To pa so pravi, (lase i z živali more razviti vedno lo nova iival in nikdar človek, ki ima psihično stopnjo (12) 3 in kot oseba tudi Šo (1211) t. j. me-njavni in tradicijski psihizem, ki jo najbolj razviti opici absolutno tuj. Izključen jo torej potom razvoja vsak prehod od živali k človeku, prav kakor jo izključen n. pr. prehod od oljke ali dalije k živali. In lo čuditi so mora človek nedoslednosti onih evolucionistov, ki iščojo prehod med živaljo in človekom pri najvišjih živalih — pri opicah, a no iščejo enako tudi prehoda mod rastlinstvom in živalstvom tam nekje pri najvišjo razvitih rastlinah...! Vzrok to nedoslednosti tiči v tem, da so smatra, da jo usoda vso evolucionistične teorije odvisna sploh lo od toga, ali ima človek živalsko po-kolenje ali ne. To naziranje pa jo zmotno v svojem temelju; v resnici so nam prikaže evolucionistični nauk v vsem svojem sijaju hi v vsej svoii veljavnosti lo tedaj, če to naziranjo popolnoma zavržemo. Vse elemente za dokaz utemeljenosti to trditve smo že omenili v tem poglavju. Na eni strani spada sem dejstvo, da morejo sploh evoluirati živa bitja (pa tudi mrtva miza) lo v svojih delih, na drugi strani pa dejstvo, d« gre pri vsem življenju vedno za štiri različne dele, ki so plemenski, umski (kulturni), ekonomski in moralni (brambni) element: P, K, E, M. S tem pa nam je podano gradivo za določitev vseh možnih razvojnih kombinacij in s tem smo obenem v bistvu vprašanja naše zgoraj omenjene strukture živih bitij, katera torej ne predstavlja nič drugega nego gotove različno razvojne kombinacije iz sestavnih delov življenja kot takega, ki so nam že znani. Te kombinacije so sledeče: 1) plemenska ali telesna struktura P, ki jo bomo simbolično označili kot strukturo 1; 2) plemensko-umska struktura (P) K, struktura (1)2; 3) plemensko-umsko-ckonomska struktura hkratu (P K) E, struktura (12)3; 4) plemensko- umsko-ekonomsko-moralna struktura (P K E) M, struktura (12 3)4. Dodajmo takoj kot predujem, da je rezultat strukture 1 rastlina, strukture (1)2 žival, strukture (12)3 človek in strukture (123)4 oseba. V pojasnilo naj sledi primera s stavkom v jeziku. Vsak stavek mora vsebovati štiri dele: subjekt (osebek), atribut (prilastek), predikat (glagol, povedek) in adverbial (prislovno določilo). To so neodpravljivi stav-kovi deli, ki predstavljajo konstitucijo stavka. Na drugi strani pa se razlikujejo stavki po tem, ali so vsi deli izraženi s polnimi besedami ali ne. Konj kot naslov koščeka v berilu je popoln stavek in ima vse štiri dele, toda le subjekt je izražen s celo besedo konj, medtem ko izraža atribut, predikat in adverbial lo njegova končnica, ki nam pove, da je subjekt moškega spola, da ima aktivno zadržanje (imenovalnik) in da je tu pred nami. Ce rečem «lep konj» sta izražena s celimi besedami že subjekt in atribut, dalje v stavku «lep konj teče» že subjekt, atribut in predikat in v stavku «Lep konj teče tja dol» so izraženi z besedami vsi čtirjo stavkov! deli. Vsi stavki pa imajo enako konstitucijo, enako število delov, razlikujejo so le po tem, ali so deli izraženi s celimi besedami ali ne, in ta razlika tvori njihovo različno strukturo. Natančno isto imamo tudi glede različnih struktur živih bitij, le da stopijo namesto stavkovih delov neodpravljivi življenjski deli, t. j. plemenski, umski, ekonomski in moralni element. • Za razumevanje teh simboličnih formul pa je potrebno, da nam postane do zadje podrobnosti jasno, kaj je pravzaprav individualni razvoj živega bitja, z drugimi besedami, kaj pravzaprav dela živo bitje, ko se razvija ali evoluira. Vemo že, da se sploh morejo razvijati le posamezni deli ali elementi njegovo konstitucije (torej P, K, E, M), in drugo, kar vemo, je, da se vrSi ta evolucija v času, in sicer v onem času, ki gre od rojstva do smrti dotičnega živega bitja. Največ, kar se lahko zgodi v času evolucijo živega bitja, more torej ibiti samo sledeče: isti deli ali elementi, ki sestavljajo živo bitje ali njegov sistem v hipu njegovega postanka (n. pr. rojstva) hkratu in istočasno, so obnavljajo in uveljavljajo, so zaporedoma v o s p r e d j u r a /. v o j a živega bitja, torej ne več istočasno, temveč v različnih dobah ali fazah. Z drugimi besedami plemenski, umski, ekonomski in moralni elementi živega bitja so na eni strani vedno vsi hkratu prisotni, a na drugi strani so porazdelijo v času individualnega življenja tako, da je v ospredju najprej prvi, za njim drugi, za tem tretji in končno So četrti življenjski element. Prav lepo moremo opazovati to pri človeku, in sicer toliko glede njegovega organskega kolikor tudi glede «epiorganskega» ali psihičnega razvoja. Ker pa je bioaktivnestni psihizem ali duševnost tesno spojena z organsko snovjo in torej tudi s posameznimi organi, zadostuje, če pro-matramo ta razvoj le z njegove psihične strani, kjer se poleg tega da tudi lažje opazovati. Prva doba novorojenčka je osredotočena vsa le okoli plemenskega elementa: vse služi rasti, nabiranju in kopičenju organske snovi v telesu. Tej dobi sledi potem kmalu doba skrajno radovednega zbiranja vtisov zunanjega sveta: posnemanje, radovednost, govor itd. To je doba umskih instinktov, kateri sledi doba, ko začne človek «pametno» ravnati ter urejevati svoje odnošaje z okolico na «racionalen» ali »ekonomičen« način (spolni, kulturni gospodarski, pravni odnošaji). In končno pride zadnja in najvi.Jja doba moralnega življenja v obliki roditeljskih, učiteljskih, hraniteljskih in pokroviteljskih funkcij. Na tej stopnji ostane do smrti. To je vsa možna vsebina razvoja, katera nam torej kaže, da je možnih največ le toliko razvojni]) dob ali faz, kolikor je konstitutivnih elementov življenja, torej štiri. Evolucija ali razvoj jo torej le reprodukcija temeljne konstitucije živega bitja v času. Toda podčrtali smo, da so možne največ štiri razvojne faze, kar že pomeni, da jih je lahko tudi manj, in najzanimivejše dejstvo je, da realizirajo različna živa bitja različno število razvojnih dob. In sicer vidimo, da imamo le enodoibna živa bitja, in to so rastline, daljo dvodolma, ki so živali, trodobna, t. j. človek, kateri realizira v teku svojega življenja še eno ali četrto dobo, tako da je kot oseba četverodobno živo bitje. Dalje vidimo, da odgovarjajo posameznim dobam natančno naše stopnje bioaktivnosti, ki so refleksi, instinkti, menjave in tradicije. Ce torej pravimo, da so rastline enodobna živa bitja, pomeni to, da je njihova bioaktivnost skozi vso življenje izključno refleksna. In kot vemo iz prejšnjega poglavja je temu natačno tako. Na drugi strani so živali dvodolma bitja, kar pomeni, da imajo v eni prvi dobi refleksno, v drugi pa instinkt no bioaktivnostno zadržanje. En sam pogled na življenjski razvoj katerekoli živali nas pouči o resničnosti te njeno dvodob-nosti, a kar se tiče tro- in četverodolmosti človeka, nam kaže njegov razvoj, kot smo ga pravkar zgoraj orisali, da ima svojo refleksno, instinkt no, menjavno in tradicijsko dobo življenja. Iz tega sledita dva važna zaključka: prvič refleksi, instinkti, menjave in tradicije niso v enem pogledu nič drugega nego kombinacije plemenskega, umskega, ekonomskega in moralnega elementa, t.j. isti temeljni življenjski elementi posameznih organov, kot se pojavljajo v zaporednih dobah življenja; drugič popolno evolucijo realizira le človek kot oseba, medtem ko je evolucija rastline in živali ne p o -polna. In sedaj nastane odločilno vprašanje, od česa je odvisna ta razlika. Nobeden izmed več ali manj tradicionalnih principov evolucionistične teorije nam no more tega pojasniti, torej ne naravna ne spolna selekcija, ne vpliv okolice, oziroma adaptacija živih bitij, no razne nenadne spremembe ali mutacije (o teh poslednjih gl.: L. Blaringhem: Les transformations brusqucs des čtres vivants, Pariš 1920), temveč je treba iskati odgovor le v dejstvu, da so tu r a z 1 i č n ©struktur e živih bitij, katere dajejo razvoju določene, neprekršljlve smeri, in sicer rastlinska ali fitična, živalska ali zoična, človeška ali antroplčna (in končno osebna ali personalna) struktura. In ravno na tej izvirni strukturi poea- možnega živega bitja sloni njegova razvojna sposobnost, kot smo jo zgoraj orisali, t. j. sposobnost eno-, dvo-, tro- in četverodobnega razvoja od rojstva do smrti. Podrobni pretres struktur živili bitij je seveda tu izključen in zato so moramo zadovoljiti s tem, da podamo le teoretično definicijo konstitucije in strukture živih bitij. S tega vidika jo konstitucija živega bitja to, kar ga razlikuje od nežive materije, njegova struktura pa na eni strani to, kar ima skupnega in enakega z določenim številom drugih živili bitij, a na drugi to, po čemer se razlikuje od vseh različnih živih bitij. Tako se torej razlikuje rastlinska struktura od živalske in človeške po tem, da je njen psihizem sposoben le refleksne stopnje, in po isti lastnosti so si vse rastline enake med seboj. Tudi vprašanja, ali so te razlike kemične, fiziko-kemične ali kakršnekoli narave, ne moremo tu pretresati. Pač pa je važno vprašanje, kje in kdaj se vrši to «k o n s t i t u i r a n j e» in «s trukturira-n j o» ali « g r a d u i r a n j c » življenja. In po vsem, kar smo ugotovili do sedaj, je mogoč na to vprašanje en sam odgovor: oba ta procesa sta obvezno predevolucijska, to jo: morata se vršiti pred individualnim razvojem živih bitij, kajti vos razvoj teh poslednjih se vrši strogo o r t o g n o t i č n o, t. j. v določenih smereh, ki so rastlinski, živalski in človeški razvoj. Med vsemi evolucijskimi dejstvi ni niti enega, ki bi pričalo o kršitvi te ortogeneze! Če se torej postavimo na stališče splošne evolucijo živih bitij od začetka do danes, moramo reči, da spadata procesa konstituiranja in strukturiranja živih bitij v praživljenje samo. Na drugi strani pa se morata ta procesa stalno ponavljati; to se tudi godi, in sicer v onem procesu, ki je znan pod imenom embriogeneza, t. j. postanek in razvoj živega bitja od spočetja do rojstva. Praživljenjski procesi so so torej zatekli v embrio-genezo in drugo načine plodnosti in odgovoriti na vprašanje o postanku življenja se> pravi povedati, kako so so mogla prva živa bitja konstituirati in strukturirati neodvisno od teh procesov. Vsa evolucija živih bitij se torej vrši na podlagi pravkar omenjenih procesov, katerih rezultatov pa ne more spremeniti, 1. j. nobena evolucija ne more ustvariti življenja nove konstitucije in novo strukture, no telesne no psihične. Vsa evolucija obstoji z eno besedo v te m, d a s e najrazličnejše pridobljeno lastnosti kopičijo potom dednosti na temeljne pr® d evolucijske lastnosti, ki so nespremenljive Skratka: toliko telesno kolikor psihične oblike in količine so spreminjajo pod vplivom najrazličnejših razvojnih činiteljev, toda ti so na temeljno strukturo brez vsako moči. (Pregledno so zbrani razni razvojni činitelji in teorije v knjigi: Yves Dclage et M/Gold-smith: Lea theories de l’Evolution, Pariš 1927.) Iz vsega tega sledi sedaj, v zvezi z izsledki prejšnjega poglavja, da se živa bitja delijo v različne kategorije tudi po svoji strukturi in razvojni sposobnosti, in sicer zopet v rastline, živali, ljudi in osebe. In ker je ta razvojna sposobnost odvisna h' od začetnih razvojnih kombinacij, kot smo jih zgoraj orisali, je končno jasno, da je vsako živo bitje že vnaprej pre-adaptirano za to ali ono izmed štirih možnih razvojnih smeri, tako da je f i t i č n i, z o i č n i ant r o p i č n i i n p e r s o n a 1 n i razvoj fatalno nepopravljiv, n e p r e k 1 i c 1 j i v in tudi n e p r e k r-šljiv. Cim je krenilo praživljenje po poti rastline, živali ali človeka, sc je vklenila ona porcija žive snovi za večne čase v dotično razvojno kombi- nacijo. S tem pa nam postane tudi po tej poti jasno, da se ne more nikdar in v nobeni dobi razviti ne iz rastline žival ne iz živali človek. Z drugimi besedami: vprašanje izvora človeka ni vprašanje evoluiranja, temveč pre* adaptiranja ali strukturiranja žjivib bitij iz praživljenja. Kakor rastlina in žival tako izhaja tudi človek direktno iz tega praživljenja, iz katerega se jo razvijal avtonomno, ločen od živalskega razvoja že v začetku. Oblike, skozi katere je šel, dokler ni dosegel sedanje, so, kot 'vemo, brez pomena, kajti odločevala je vedno le njegova izvirna specifično človeška struktura, ki pa jo kljub temu zgrajena iz istih temeljnih elementov praživljenja kot rastlinska in živalska. Vse življenje je pač en sam neločljiv sistem, v katerem ima tudi z razvojnega stališča človek-oseba svoje določeno, in sicer zopet najvišje mesto. Borba proti alkoholu v prejšnjih časih. Boj proti demonu alkoholu, uničevalcu človeškega zdravja, dostojanstva in sreče, ni od danes. Ta boj se jo pričel žo v davnih stoletjih, ki so za nami. Zgodovina vo v tem pogledu marsikaj zanimivega povedati. Zakoni, s katerimi se je vodila borba proti zahrbtnemu strupu, so bili v starih časih zelo strogi. Tako n. pr. na Grškem, kjer so v Atenah za časa modrijana Solona (1539—559 pr. Kr.) obsodili na smrt nekega višjega državnega uradnika, kor se jo bil opil čez mero in se jo takšnega pokazal v javnosti. Špartanci so bili šo bolj temeljiti in so sploh prepovedali zavživanje alkohola. Strogi zakonodajalec Likurg jo 1. 840. pr. Kr. ukazal, da se morajo uničiti vse trte. Špartanci so bili torej kot prphibicionisti predhodniki današnjih Ameriknncev. Tudi v Rimu so obstojali nekaj časa zakoni, ki so omejevali zavživa-nje alkohola, čeprav je bil sicer Hacchus pri Rimljanih precej mogočen gospodar. Za časa ropublike je bilo v Rimu prepovedano prodajati mladim ljudem opojno pijače; šolo po svojem tridesetem letu je smel Rimljan svobodno piti. V kazenskih zakonih se pijanost ni smatrala za olajševalno okolnost, marveč baš nasprotno — če je človek v pijanosti zagrešil kaznivo dejanje, jo bila kazen večja nego sicer. Tako je bilo tudi na Grškem, kjer jo v Mytilenah izdal Pitakos, eden izmed sedmorico grških modrijanov, strogo narodbo, da sc mora vsak prestopek, izvršen v pijanosti, dvakrat tako strogo kaznovati kakor če je bil izvršen v treznosti. Papeži so večkrat svarili vernike pred alkoholom, Mohamed pa jo v koranu, knjigi verskih naukov, sploh prepovedal zauživanjo opojnih pijač. V poznejših časih so so vladarji in zakonodajalci posluževali včasih naravnost groznih sredstev v borbi proti alkoholu. Francoski kralj Franc 1. je n. pr. I. 153(1 izdal proti pijancem drakonske odredbe. Določil je, da morajo biriči vkleniti in peljati v ječo vsakogar, ki ga pijanega zalotijo na cesti. C.o so ga zasačili prvi krat, se jo pijanec moral pokoriti v ječi in se postiti ob samem kruhu in vodi. Ce so jo pustil v drugič pijanega zalotiti, je dobil s palicami, v tretje so ga bičali. Vse to pa še ni bilo dovolj. Strogi kralj si je bil najbrž vtepel v glavo, da bo vso pijance pripravil k pameti, čeprav jo bila najbrž žo takrat znana resnica, da je ta posel sila težaven. Za nepoboljšljive pijance jo bil kralj Franc I. določil, da se jim mora najprej na oni nogi palec odsekati; če to ni pomagalo, so jim vžgali v Čelo sramotno znamenje; zanikamo trdovratnežo, ki so za nobeno ceno niso hoteli odpovedati sladkemu strupu, so pa za vedno Izgnali iz države ______________________________ NAŠ GLAS_________________STRAN 407. Po drugih krajih so si v novejših časih izmislili še vsa druga mogoča in nemogoča sredstva za preganjanje alkohola. Posebno v časteh je bil nekaj časa protistrup. Pijanre so spravljali v samotne celice in jim dajali samo takšhe jedi, ki so bilo pomešane z žganjem. Duh «žlahtne» pijače se jo s časom jetnikom tako prigabil, da so jed odklanjali, ker niso mogli več prenašati žganja. Ponekod so se posluževali drugačnih metod. Polovili so pijane ljudi po cestah in jih gnali v zapore. Ko so se streznili, so morali na ulico pometat, pa najsi so bili premožni možjo iz boljših slojev ali pa navadni potepini. Veno Pilon: + AJDOVSKI NOTAR ARTUR LOKAR. Žalovanje v belem. Vzhodni Azijec, posebno pa Kitajec, ima navado, da tudi v tujini ohrani svoje šego in navade, v katerih je bil vzgojen. Le na ta način jo mogočo razlagati, da so v vseh velikih mestih starega in novega sveta nahajajo tako zvane kitajske četrti. V teh mestnih okrajih bivajo Kitajci s svojilni družinami tesno drug poleg drugega, in živč, kakor bi bili doma. Hudi svojo skromnosti in varčnosti, kakor tudi radi svoje trgovske izvedenosti, se znajo prebili skozi vse zapreko življenja in niso redki med njimi, ki postanejo imoviti. Isto je tudi v holandski Indiji, fto preden je Nizozemska zasedla ta kraj, so so bili Kitajci naselili na Sumatri in ustanovili večino trgovskih hiš. Danes jo skoraj ves trg v njih rokah. Med tem, ko -beli ljudje oblečejo v znamenje žalosti črno obleko, je pri Japoncih in Kitajcih bela barva znamenje žalosti. Pogrebni obredi so vrše na zelo svečan način. Če umre kak odličen mož ali pa bogata.?, so pogrebne svečanosti izvršene z vsem sijajem. Kdorkoli je bil z umrlim v kakršnemkoli stiku, mora iti za pogrebom, to je njegova dolžnost. Pogreba se udeležijo vsi člani tistih društev, h katerim je ranjki pripadal, s svojimi zastavami in znaki. Tako nudi pogreb kakega obče znanega ali odličnega Kitajca, zelo pestro sliko. Za svojce umrlega pa pomeni tak pogreb volik izdatek. Zakaj, za ta dan se morajo izviviti različne priprave, ki stanejo mnogo denarja. Po stari navadi morajo napraviti velikanske «punčke», ki predstavljajo dobre duhove; te imajo nalogo, da zadržujejo zle duhove na pokojnikovi zadnji poti. Ko prido množica na pokopališče, so vrši na grobu velika pojedina. Navzočni se veselijo jedi in pijače, po kratki slovesnosti pogreznejo krsto v zemljo. S tem je vse opravljeno, kar zahteva stara šega in za večni mir ranjkega se ni več treba bati. Ko so velike punčke kot dobri duhovi opravile svojo dolžnost, jih zmečejo vse na en kup in jih zažgejo nagrmadi. Veliko vlogo pri pogrebu igrajo kitajski duhovniki, ki korakajo v mrtvaškem sprevodu, oblečeni v svoja duhovniška oblačila in oboroženi z razpetimi solnčniki. Teh slovesnosti Kitajci ne vršijo samo doma, ampak tudi v tuji zemlji, šega je stara in se je ohranila skozi dolga tisočletja. Josip Bužun: GOSPA MIRKOVA. LIS TEK. PRIRODA. Zavestna vzgoja pri živalih. O zavestni vzgoji pri živalih poroča Sprosser sledeče: Nekega večera sem sedel v romantični višini na zelenem Štajerskem, kjer je vse polno divjačine in se oziral okrog sebe. Kar zagledam v bližini plota, ki so narejeni, da pa-r.oča se živina ne uhaja, in tako na gosto zapleteni, da ni mogoče skozi, divjo kozo in kozlička. Koza je preskočila plot in čakala na drugi strani, da pride tudi kozliček za njo. Ta pa sc plota ni upal preskočiti in je stopal miren sem in tja. Koza je preskočila plot še enkrat in ker se kozliček še vedno ni mogel odločiti, da bi preskočil, se je koza vrnila nazaj, trknila kozliča precej močno v rebra in plot vnovič preskočila. Nato je preskočil kozliček plot, ne da bi sc obotavljal. — Druga slika: V bližini Magdeburga sem opazoval nekega dne, kako sc je kakih sto domačih golobov, ki so se bili jedva peljali, učilo letati. Gibi, obrati, dvigi v zrak in padci, vse se je zgodilo v strnjeni skupini in do sekunde istočasno. Človek bi mislil, da so živali dobivale električna povelja. Tega pa nisem opazoval samo takrat. Večkrat sem viidcl, kako je padel golob iz višine, sluteč kakega sovražnika, med ostalo tropo, ki sc je na to kakor na komando razpršil in sc izgubil. To pa sem videl delati tudi za vajo večkrat japore-doma; zavedni cilj te vaje jo bil popolnoma iasen. Bila je šolska vaja za mlade golobe, da iso sc znali pravočasno razleteti v nevarnosti pred roparskimi pticami. Z D R A V J E. Operacija na srcu. Neki učenjak sc jo nekoč izrazil da bi človeku dandanašnji šc umreti ne bilo treba, ko bi bila medicinska veda od svojega postanka dalje toliko napredovala, kolikor je napredovala kirurgija. Ta trditev je pač pretirana, vendar pa, če je — vsaj v gotovih tnejah — velala že pred leti, velja v večji meri danes, ko zaznamuje kirurgija neverjetne uspehe. Kirurgom se je sedaj posrečilo zasaditi nož v srce navidezno mrtvega človeka in !',a s tem poklicati opet v življenje. Iz Miir-byja pri Stockholmu na Švedskem poročajo, da se tam nahajata dva bolnika, ki sta bila pred par tedni takorckoč žc na »onem svetu«, zakaj prenehala sta dihati in sta bila torej praktično žc mrtva, ko sta ju dva mlada švedska kirurga spet prebudila k življenju in sicer .s čisto svojevrstno operacijo na srcu. Bolnika sta bolehala na trombozi (strjevanju krvi v delujočih krvnih posodah); koščki strjene krvi co jima vdrli v srce in zamašili pljučno arterijo, tako da kri ni mogla zapuščati levi srčni prekat. Mladi zdravnik dr. Clarcnce Crafoord se je ob asistenci drugega stanovskega tovariša takoj odločil, da operativnim potom odstrani strjeno kri iz srca. In res se je operacija posrečila, kri se je začela spet pretakati po žilah, srce je začelo utripati. Zdravje obeh bolnikov se je znatno izboljšalo in, kakor izgleda, bosta kmalu popolnoma okrevala. Operacija na srcu sc je prvikrat posrečila nemškemu kirurgu dr. Trendelen-burgu, tako da zaznamuje zgodovina kirurgije do sedaj tri takšne velikanske uspehe. KRITIKA. France Bevk, Jakec !n njegova 1,'ubezen. Trst 1927., Tiskarna »Edinost«. — Ko sem čital stvar v podlistkih, se mi je zdelo, da |e povest slabše vrste. Ko oem jo čital v knjigi, sem se prepričal, da je tudi «.lakcc» dobra reč. Uvodna poglavja so pisana nekoliko začetniško in slabejši vtisek lega začetka je odmeval najbrž do konca v meni. A menda je sploh tako, da razdrobljeno branje v periodičnem listu — v prostoru in času razdrobljeno branje — vidnejše in čulljivcjše odkriva slabosti in nedostatke dela r.ego branje v knjigi. Tu imaš vso slavbo v celoti pred seboj in harmonična lepota celega umotvora lažje zabriše posamezne pomanjkljivosti. Tudi «Jakcc» je lepo delo. Preprosta štorija ljubezni dvoje kmetskih ljudi, pisana preprosto in prisrčno. Bevk je dober fabulist, spreten in vedno zanimiv pripovedovalec in dosti dober psiholog. Žalostni konec Micke je morda nepotreben, za kmetsko psiho bržkone nekoliko prisiljen, a kakor nam ga Bevk prikaže — popolnoma verjeten in utemeljen. Z njim je stavba harmonično zaključena, izrezana iz življenja in okolice. A psihologija jc postala z njim iz študija morda le nekoliko preočitno — srcdutvo. Lojz Kraigher. France Bevk: Krvavi jezdeci. — Gorica 1927. »Goriška Matica«. — Prva knjiga široko zasnovanega romana »Znamenja na nebu» je dosegla izredno velik knjigotržni uspeh. Komaj tncscc dni potem, ko so zagledali »Krvavi :ezdeci» beli dan, se že tiska drugo izdanje. Uspeh je v polni meri zaslužen. Knjiga je lepo in zanimivo branje, ki bo našemu ljudstvu zmerom ugajalo in ki ga bo po desetem in dvajsetem iz-danfu čitalo še vedno z isto napetostjo kakor danes. Preko vseh svojih dosedanjih knjig nam jc Bevk s to svojo zadnjo knjigo še prav posebno podal dokaz, da ni samo dober fabulist, ampak da jc morda naš — na boljši fabulist. Tako zanimivih *in na- petih štorij v tako lahkotnem in prisrčnem slogu so si naši pisatelji do danes le malo izmišljali. Bevk ima bujno fantazijo in si igraje spleta svoje snovi v bogate pripovedne zgradbe. Vse kakovosti ima za velikega pripovednika. lil morda ima celo preveč darov. Vse prelahko, vije prenaglo mu gre delo izpod rok. In prav v tem leži nevarnost zanj, prav v tem tiči — slabost. Napisati v kratkem letu troje knjig poleg vsega drugega številnega knjižnega in dnevniškega delovanja — to jc rekord, ki ne more ostati nekaznovan, če se ozremo na umetniško kakovost in dobrino. Bevkov talent se ne more in r.e ne sme zadovoljili samo s knjigotržnim uspehom, pa naj bo še tako izreden in sijajen. Množica hoče štorije, je res; ona sc ne briga za umetnost. Množica hoče zanimivih dogodkov in za-pletljajev, napetosti in oenzacije. A pisatelja ni Bog ustvaril za strežnika v ljudskem zabavišču. Pisatelj je vodnik, ne strežnik. In zato je negova dolžnost, da vodi množico z umetniškimi sredstvi po umetniških potih do umetniških ciljev in užitkov. Umetnost gre vzporedno z religijo; morda je celo isama mnogokrat religija. In zalo ie umetnost božji hram. To jc vedel Ivan Cankar, ki je ustvarjal, kakor Ha kleči pred svojim Bogom. On ni bil fa-bulist in jc bil v tem nasprotje Franceta Bevka; a bil ie umetnik. Če sc je spravil pisati najmanjšo stvar, jc stopil v božii hram, ko da gre k molitvi; nikdar ni ontal pred cerkvijo. Nevarnost ti preti, prijatelj Bevk, nevarnost ti preti, da postaneš tudi v tem nasprotje Ivana Cankarja. Nisem nanisal teh vrstic, da bi jemal nazaj hvalo, ki sem jo izrekel Bevku. Tudi njegovi cilji so umetniški; užitki, ki jih nudi množici, so umetniški; a njegove poti niso zmerom umetniške; prevečkrat onemorc v svoji pobožnosti in izgovarja po nemarnem božje ime. • Krvave iezdece* je začel pisati v svečanem slogu srednjeveških pripovedovalcev, na je hitro onešal; niti jezik niti slog nista brez napak. Uvodno poglavje cclokunnega romana pod naslovom «7nf»menia na nebu*, ie postavlieno menda v dobo, ki io onvuiic v začetnih poglavjih drugega dela »Krvavih iczdccev». (Naskok na dvor ob svitu gorečega Tolmina). V tem poglavju bi bil lahko več povedal in več prikazal. Tako, kakor jc podano, ni niti liričen prolog, niti epična ali dramatična napoved, niti ni vsebinska alegorija. Za kaj boljšega pa bi bil moral imeti seveda že v začetku lepše zbrano svojo snov in natančneiše izdelan svoj načrt. Največja Bevkova napaka je menda sploh prav ta, da začenja pihati povesi, predno jc žc dovolj pripravljen nanjo. V glavnem pač izvrši svojo nalogo vkljub tc- u dosti dobro. Za množico jo najbrž izvrši cclo pTav dobro. Poznavalcu pa se zdi škoda njega kot umetnika in njegovega dela, ki bi zaslužilo temeljitejšo izvedbo. • Krvavi jezdeci* so zgrajeni dobro, a izvedeni so silno neenakomerno. Najdaljši jc prvi del, ki zavzema polovico knjige, in vendar sta drugi in tretji del vsebirosko mnogo bogate.ša in mnogo važnejša za pisateljeve namene. Bevkovi naturi leži najbolj opisovanje preprostega življenja preprostih kmet iških ljudi in njih ljubezni. Zato ''■a |c zapeljalo idilično življenje 1 oniša in 'zborja in Anice in Urške v divji samoti skalnih hribov, da je pripovedovanje o njih najbolj razpredel in mu posvetil največ skrbi in največ prostora. Čisto prav in zelo lepo. A smel bi ne bil zanemariti življenja Stefana in njegove žene, ki jo komaj, komaj nekoliko spoznamo. Moral bi nam bil vse bolj približati mater Agato, ki je tako važna za roman s svojo prelepo in pregrozno proroško pesmijo in s svojo proroško blaznostjo. Hotel nam je podati dobo krvavih jezdecev, pa nar. ni seznanil z življenjem na gradovih. Seznanil nas je natančno z življenjem Toniška in Izborja, ki ni prav nič tipično za dobo krvavih jezdecev in bi lahko utripalo stolet;a in stoletja prej, a tudi slej. Saj nam je lepo opisal to življenje; nobenega poglavja bi ne hoteli pogrešati v n;egovi knjigi. A to življenje bi moralo biti epizoda, roman pa bi se moral vršiti v Modrc jc ih in v Tolminu. Saj ni samo Toniš junak romana. Kakor nam kaže zlasti tretji del, je še mnogo pomembnejši in za dobo krvavih jezdcccv še mnogo zanimivejši in tipičnejši junak njegov bral Šlcfan. Njega in njegovo družinsko življenju in mater Agato in boje z grajskim in z gaulaldom Feliksom, vse to bi bil moral bolj razpresti. Spremiti bi bil moral Stefana in Ljubota vsaj za par poglavij v suženjstvo in v tujino, da bi nam tudi tam nekoliko pokazal grozote krvavih jezdecev. In razgrniti bi bil moral pred čitatc • I:cm strašno življenje grofa Friderika Vil-alte kot tipičnega predstavnika grajskih tlačiteljev iz one dobe. Pretresljivo dramo med njim in njegovo ženo in Toni&cvo Anico je komaj nekoliko nakazal. To bi bil roman »Krvavih jezdecev*. Tonišcvo živi c-nje v samoti pa bi moralo biti epizoda, idiličen odpočitek od grozot na selu in po t'radovih, Bevk pa jc napravil prav narobe. V namoti divjih skal »e vrši roman, vse drugo je epizoda. Pa saj ni prav nič čudnega, prijatelj Bevk, da ti ne zajeml:e roka enakomerno, kadar piAeš. «Ta zgodba, ki jo maja meseca... začenjam pisati* — in ki jo v začetku oktobra že izdam na svetlo, ne more biti temeljit roman, ostati mora lep in zanimiv koncept. »Naglica ni nikdar prida* in »mera in vaga v nebesa pomaga* — sta dve zelo uvaževanja vrdcni narodni prislovici. Bevkov jezik je za pisatelja velikih kvalitet še zmerom isilno pomanjkljiv. Njegovo pripovedovanje je preprosto, iskreno in prisrčno, a manjka mu umetniške izbranosti in ritma v slogu. Nekateri oddelki so v vsakem oziru dobro izvedeni. Najbolj posrečeno in najmočnejše je morda enajsto poglavje zadnje knjige, v katerem je vpri-zorjen z dramatsko isilo Štefanov nastop v gostilnici in negovo krvavo maščevanje nad gastaldoin Feliksom. Posamezna poglavja zopet so pisana zelo ohlapno, tako zlasti zadnja poglavja v prvem delu. Bržkone sc ic pisatelj koncem tega dela nenadoma zavedel, da je že preveč pozabil na odmerjeni prostor; zato je pripovedovanje v dru-■' 'm in tretjem delu skoraj preveč skopo. To je najbrž v veliki meri tudi vzrok, da je ostal roman tako zelo prikrajšan v primeri s Toniševo idilo. Vzrok pa leži seveda tudi v naših klavernih razmerah, ki ne dovoljujejo pisatelju, da bi se preživljal « svojim poštenim delom. Napisati mora troje knjig na leto, pa mu še vedno otradež pogrinja mizo. A prav to, da je član tako majhnega in siromašnega naroda kakor je slovenski narod, bi moralo biti v vzpodbudo Bevku, da zraste v vsakem oziru visoko in najvišje. Zakaj samo na ta način bo prekoračil naše tesne meje in stopil v svet. S »Kresno nočjo* je bil splezal višje nego zdaj. Seveda je bila zadnja naloga mnogo važnejša in težja nego prejšnja; vendar — ne nazaj, naprej gre poti — Naj bi se ne čulo iz moje kritike več graje nego hvale. Samo v prepričanju, da nam raste v Bevku velik pripovednik, govorim odkrito o njegovih hibah in slabostih. Najboljši fabulist bi moral nujno postati tudi — najboljši pripovednik. Bevkov vzornik in učitelj je — kakor je čutiti tuintam — ožji njegov rojak Ivan Pregelj. Ko bi mogel zrasti v Pregljevo jezikovno, umetniško in duševno kulturo, pa bi vzornika — presegel. Lojz Kraigher. Francc Bevk, Hita v strugi. 1927. Vodnikova družba v Ljubljani. - Zopet nova Bevkova knjiga. Ne samo troje knjig, četvero jih je napisal in izdal tekom enega leta. A če vStejemo Svetega Frančiška Asiškega in vso množino drobnejših stvari po dnevnikih in mesečnikih tu in preko, bi jih bilo morda celo šestero, če ne sedmero. Rekord že sam na sebi; za Slovence nezai lišan unieum. In med njimi je sijajna »Kresna noč», med njimi so obširni «Krvavi jezde-1 . A če je bilo očividno že pri teh zadnjih, da jim v naglici ni mogel biti kos, je s »HiSo v strugi» skorajda opešal. Že okvir, s katerim je povest obrobil, je sentimentalno narejena gesta, ki Bevku ni- kakor ne leži. Z njim je prav po nepotrebnem obrzdal svojega belca, da mu ni mogel zdirjati svobodno in po lastni čudi. Dobro si je postavil prizorišče, čeprav ga je nemarno opisal; imenitno si je izbral osebe in jih sijajno razpostavil v dra-ni, ki se začenja zapletati napeto in zanimivo, da je človek že v naprej vesel prelepe fabule; — a nenadoma mu vsega zmanjka, belec obtiči in drama splahne — vse skupaj odnese voda. Vse lepo in prav — tudi povodenj je lepa in — morda celo — potrebna reč, ki bi v razpletajoči se tragediji igrala lahko pretresljivo ulogo; a kaj, ko je tragedija strahopetno ušla, še predno je zadišalo po vodah. Mesto globlje drame smo dobili plitko in suhoparno kazen za pregrešno sekanje lesa. Žal mi je Petra, ki prav gotovo ni bil človek, da bi sc za zmerom odrekel vprašanju na svojo ženo: — »Čegav je otrok? Moj ni!» Žal mi je mene samega, ki sem doživel razočaranje ob »Hiši v strugi.« In žal mi je, močno žal mi je Franceta Bevka, ki je šel prav s to najslabšo knjigo valovat tja preko, kjer menda komaj poznajo njegovo «Kresno noč» in ga bodo po »Hiši v strugi» — krivično sodili. Lojz Kraigher. ZA PISK L «Tolminci» je naslov novega, dolgega zgodovinskega romana, ki ga je spisal Ivan Pregelj in ki je pravkar izšel v založbi Katoliške knjigarne v Gorici. 0 »Tolmincih« bomo še prinesli obširnejše poročilo. Sergej Ivanovič Taneev. Tako je naslov novega dela glasbenega zgodovinarja Ja-kovljeva, ki ga je izdal v založbi moskovske državne akademije za umetnostno znanost. Pisatelj je uporabil nekatere nove objave, kakor tudi še nekaj neznanega gradiva o življenju in delovanju najpomembnejšega ruskega kontrapunktista. Aljehin, slavni ruski šahist, je v dvoboju z dosedanjim svetovnim šahovskim prvakom Capablanco izvojeval zmago in si tako priboril častni naslov svetovnega šahovskega mojstra. Aljehinova zmagat pomeni vsekakor iz-ncnadenjc, iznenadenje pred vsem za Argentince — Capablanca je doma iz Argentiniie — ki so bili več kot prepričani, da bo njihov rojak imel lahek posel z Rusom. V tem pogledu je zanimiv d opil iz Buenos Airesa, ki ga je priobčil ruski dnevnik «Vozroždenije*, kateri izhaja v Parizu Dopisnik tega lista pravi med drugim, da ;e pri Argentincih zelo razvit plemenski kull — »kult rase». »Za Argentinca«, piše dopisnik, «je nekaj svetega, nekaj isanio po sebi umljivega, da »e »genio ascalavo«, slovanski genij, ne more niti od daleč primer- jati z »genio latino« in da bo Capablanca že pri prvi potezi pokazal Aljehinu svojo silo, ker je on «latino», «castellano» in »americano«. Pripomnimo naj še, da co v sovjetski Rusiji sprejeli vest o Aljehinovi zmagi z velikim navdušenjem in so listi prinesli o tem obširna poročila, dasi spada Aljehin med priznane nasprotnike sovjetskega režima. Graziu Dcledda, najznamenitejša pisateljica Sardinije, je bila odlikovana z Noblovo literarno nagrado za 1. 1926. Najvišje priznanje za delo na literarnem polju, ki je bilo s tem izrečeno veliki italijanski pisateljici, je po vsem upravičeno izzvalo v Italiji globoko zadoščenje. Čitatelji se bodo spominjali, da smo v 5. štev. letošnjega letnika objavili prevod Delcddine črtice: «2anjčevo voščilo.« D R A MA. Komedija med Grki. Ime »komedija« pomeni vaški spev, ali tudi uspavalni spev. Atiški kmetje so namreč imeli navado, da so se maščevali nad žalitvami atenskih meščanov z zasramovalnimi 'pesmimi, '.ki so jih tulili po noči, ko so Atenci sladko spali. Pozneje so jim to dovolili tudi po dnevi, da so imeli zabavo pri tem. Počasi se je iz tega razvila komedija. Grška komedija je nastala krog leta 401. Kajznmncnitejši prvih pisateljev komedije je bil Epimarhos. Tudi Thormia je bil dober. Oba sta poČet-nika don.ike komedije. Kratinos je iznašel komedijo, katere glavni motiv je bil zasramovanje javnih ali privatnih pogreškov l;udi. Ta grška komedija je bila zelo svobodna in celo nesramna. N-;u »miljen.) je bičala predstojnike in • navzočno ljudstvo, prepojena je bila z bridko ironijo. V komedijah so istočasno peli ko v dramah. Dober pisatelj komedij je bil Aristofan (455 pred Kr.). Vsaka komedija je bila naperjena proti komu. Poglejmo Aristofanove komedije: »V vitezih« je zasramoval poveljnika Klevna, v »Oblakih« je bičal sofistično filozofijo in Sokrata, v »Ptičkih • je bičal Atence, v neki igri je napadal Evripida, v »Eklezijastiki« je napadal žensko emancipacijo. Tu pa tam so vuebovale te komedije tudi surovosti in nesramnosti, vendar ie bil Aristofan v grški komediji to, kar je bil Ajshilos v drami. To je bila stara komedija. Komediia c>c je med tem precej razvila. Nova komedija je dobila veliko lepšo obliko, potavila sc je na tla rcničnosti, komičen patos je izginil, pesniška tenkočutnost se je izoblikovala do največje elcngance. Nova komedija je nastala v dobi Aleksandra Velikega. Prvi njen prijatelj je bil Me-nander, potem jih je sledila cela vn.ita. Te komedije so bile v glavnem že podobne poznejšim komedijam. Bile so karakterne veseloigre, intrigantne veseloigre. Tudi burke so se začele. V komedijah so nastopali vedno eni in isti tipi. Nezvesti zvodnik, strastni zaljubljenec, zviti sluga, špckulant-ni kupec s sužnji, uslužni zaupnik, vojak, cladkoustni priliznjenec, hinavski sorodnik, predrzna zvodnica. S M E Š N I C E. Dober svet. V železniškem kupeju sla se dve starejši gospe dolgo časa prepirali. Prva je vpila: »Hočem, da je okno odprto, sicer me zadene kapi« Druga je odgovarjala: »Za božjo voljo, ne odpreti okna, to bi bila moja smrti* Sopotniki niso vedeli, kako bi izravnali prepir. Slednjič se oglasi Mikoš: »Zadeva je čisto preprosta. Prvo bom okno odprl, da umrje prva, nato bom okno zaprl, da zadene kap drugo, in mi bomo imeli mir!» Ni vedel. «Ali si bil v kopališču?« — «Bil sem.« — «Ali ti je znan hotel pri ,Kroni'?» — »Seveda mi je znan.« — »Krasna veranda, kaj ne?« — »Eh, seveda, toda nisem vedel, da se ta deklica tako imenuje.« Slika. Neki Ribničan je hotel dali slikati svojega rajnega očeta, ni pa imel nobene njegove fotografije, zato je .slikarju opisal, kakor je vedel in znal, kakšen je bil njegov oče. Slikar se je spravil na delo in je naslikal po Ribničanovem opisu portret, ki razumljivo očetu ni bil pruv nič podoben. Ribničan je vzel sliko, jo pošteno plačul, in menil žalostno: »Ubogi oče, kako zelo si se spremenili« Dvoboj. Mikoš je bil pozvan k amerikan-(lkemu dvoboju. Potegnil je črno srečko, radi tega bi si bil moral v teku štiriindvajsetih ur pognati kroglo v glavo. Cez nekaj dni ga je srečal gospod, ki je vedel za to, in ga je vprašal: »No, gospod Mikoš, kdaj si boste pognali kroglo v glavo?« — »Saj sem si jo žo,» je odgovoril ta, »toda se k sreči nisem zadel.» Pravično. Mikoš je sedel v družbi dam in 'izdeljeval bonbone. Neka dama je opazila, da je dal eni izmed njih polovico več ka-k°r ni’’ ,za*H ga je vprašala, čemu je to storil. Mikoš je odgovoril: »Ali niso njena usta dvakrat večja kakor vašal« naše slike. Portret ge. Mirkove ie delo našega mla-lega umetnika Josipa liužana iz Trsta, ki c pred nedavnim dovršil študije v Benetkah. V zadnji številki N. gl. »mo prineili njegovo: Glavo starca. Upamo, da bomo Imeli že priliko govoriti o Bužanu.