Natisov 15.000. izhaja vsaki k, datiran z dnevom "naslednje nedelje. iiina velja za Av-: za celo teto ne, la pol in četrt 1 razmerno; za Ogr-14 K 50 vin. za celo 0; za Nemčijo stane leto 5 kron, za riko pa 6 kron; k drugo nozemstvo se luni naročnino z ožina visokost pošt-. Naročnino je pla-i naprej. Posamezne iv.seprodajajopočv. tednislvo in uprav-:vo se nahajata v tuju, gledališko poslopja štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo slran K 64, za >/i strani K 32, za '/* strani K 16, za 7» strani K 8, za Vn strani K 4, za '/»• strani K 2, za '/•« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 35. V Ptuju v nedeljo dne 28. avgusta 1910. XI. letnik. Velika napredna zmaga. Danes dne 23. t. m. vršila se je v občini Pobrež-Št. Vid pri Ptuju občinska volitev iz III. razreda. Po težkem boju so napredni kmetje z veliko večino zmagali. Dobili smo naprednjaki 94 glasov, prvaški hujskači pa so propadli z 41 glasovi. Deset let je bila Tom-bahova banda neomejena vladarica v tem občinskem zastopu. In spravila je celo občino na beraško palico! Zdaj pa so v III. razredu naše nože izvolili. Čast vrlim kmetskim volilcem: — 0 izidu volitev v II. in I. razredu, ki se vrši jutri. 24 t. m., poročamo na 3 strani. [Veleizdajalci udarjeni na glavo. Od septembra leta 1908 naprej razvijala __vslovenski politiki protiav-Tijska smer. Kriva je temu pač pansla-lična misel, ki bo jo prinesli gotovi ljudi iz Tudi znani septemberski dogodki v iljani, v katerih se je pred očmi policije lijalo in ropalo ter plenilo, kakor se je to že opetovano v Pragi zgodilo, so bili plod veleizdajalske zarote. To danes idi treznejše slovensko časopisje priznava. Lju-loski „Slovenec" n. p. odkritosrčno priznava, je v Ljubljani tajna ekspozi-iura srbske vlade, ki hujska z v seji m o g o č i m i in nemogočimi sred-.tvi proti avstrijski državi . . . Od leta 1908 sem postala je „bela Ljubja-i" pravo gnezdo večidel smrkovih slovenskih lentovcev. Poročali smo že opetovano, kaj je banda počenjala. Metala je cesarjevo sliko iz ižb, sežigalatsesarske zastave, sramotila ce-8pomenik, hvalila po svojih listih srbske Ijemorilce in poniževala avstrijsko armado, ila c. k. vojake s kamenji in pljuvala nanje itd. itd. ■ Brez pomisleka pa lahko trdimo, da je bil duševni povzročitelj in glavni Ikri v ec vseh teh zločinov — ljubljanski župan, jnekdanji agent Ivan H r i b a r. Ne da bi ta Hribar morda sam okna razbijal, — ali vsak njegov odlok je bil hujskarija, ničesar ni preprečil in njegova policija pustila je na belem dnevu lastnino Nemcev ropati ter „živio Srbija" kričati. Leta sem pustil je Ivan Hriber v „svoji" Ljubljani najpodlejšo gonjo in najnižje lopovščine nganjati. On pa se je vozil na Srbsko in v Busi; o in je tam pridigoval protiavstrij-|ike panslavistične ideje . . . Ves svet se je čudil, da vlada to počenjanje mirno trpi. Bila je potrpežljiva kakor jagnje, ta Tlada, ki zna drugače prav ojstro nastopati. Ali "končno je prekipela i ta posoda. Danes se namreč poroča, da naš cesar ni hotellvana Hribarjakot ljubljanskega župana potrditi. S tem je udarjeno veleizdajalsko slovensko 'prvaštvo na glavo. Tako rekoč v zadnjem hipu, koso Brbofilski zarotniki že karočito nastopali, ko so celo cesarjevo 80 letnico za svoje proti-[wstrijske agitacije in izzivanje porabili, se je c. k. vlada spomnila svoje dolžnosti in je Ivana Hribarja brcnila iz županskega s t o 1 c a. Vsi pravi Avstrijani pozdravljajo ta korak vlade. Kajti tukaj se ne gre za kakšno patrio-tično kramljanje. Vlada bi morala naravnost zanikati eksistenčno pravico države, ko bi pustila Hribarja potrditi. Ko bi taki ljudje, kakor je ta možakar, neovirano smeli rogoviliti, potem bi nastale pri nas kmalu srbske razmere in balkanski odnošaji. S Hribarjem izgubilo je veleizdajalsko pr-vaštvo svojega voditelja. Razpršeni so srbski prijatelji po Slovenskem kakor čreda ovec, v kateroje strela udarila, Radovedni smo le, kaj bodejo narodnjaki po Štajerskem zdaj počeli. V Ljubljani bodejo morda razgrajali in pobijali, kakor so to že navajeni. Delali bodejo morda tako dolgo, da razpusti vlada občinski zbor in pošlje c. k. komisarja na rotovž^ Pri nas ua spodnjem Štajerskem pa bodejo ,narodnjaki" nekaj časa jokali in tarnali. Dolgo seveda ne, kajti dolgo teh gospodov v naši javnosti sploh ne bode . . . Cesar je govoril! Povedal je z odločnim svojim činom, da ne trpi veleizdajalskih k o m p 1 o t o v, ki se skrivajo pod krinko slovenskega narodnjaštva . . . Kdor sledi zdaj še „narodni stranki", ta je sokriv njenih tendenc. Kmetje tej od kranjskih srbofilov okuženi doh-tarski stranki že davno hrbet obračajo. Upamo, da jo bode zdaj vse zapustilo. Naše ljudstvo je preveč zvesto domoviniincesarju, da bi se mogle v njem zarotniške ideje državnih izdajalcev vgnezditi. Politični pregled. Deželni zbori bodejo zborovali v času od sredi septembra do sredi oktobra. Potem stopi baje začetkom novembra državni zbor skupaj. Ivan Hribar, dosedanji župan „bele" Ljubljane je torej izigral. Vlada njegove izvolitve ni hotela predložiti v cesarjevo potrjenje. Tedne sem že se je govorilo, da se bode to zgodilo. Ali še včeraj ni bil nikdo na jasnem. Kakor strela iz jasnega neba je prišlo potem poročilo, da je Hribar — odslovljen, Dve stvari so zdaj mogoče: ali bodejo Ljubljančani tako pametni, da bodejo Hribarja hladnokrvno na cedilu pustili; potem bi seveda Hribar sam »odklonil" vsako zopetno izvolitev, ker tako lepše izgleda. Za župana bi bil potem gotovo stari dr. Tavčar, za podžupana pa hujskač dr. Triller izvoljen. V Ljubljani je sicer splošno znano, da je dr. Tavčar že davno hrepenel po mehkem županskem stolčku in da mu je zdaj prav prijetno pri srcu. Ako bi pa Ljubljančani hoteli še večjo neumnost narediti, potem bodejo Ivana Hribarja še enkrat izvolili. To bi bila seveda demonstracija, na katero bi vlada bržkone z razpustom občinskega sveta odgovorila. Občinske posle prevzel bi potem c. k. komisar. V Ljubljani se je imelo vojaštvo in orožnike pripravljene. Bati se je bilo namreč, da bi znana svojat po ulicah zopet škandale delala. V splošnem se pač lahko trdi, da je tndi v Ljubljani večji del prebivalstva zadovoljen s tem, da se Hribarja ni potrdilo. Kajti ljudi so se že naveličali nesramne, puste gonje proti Nemcem in državi. Le par od Srbije plačanih oseb rogovih in divja. Pa jih bodejo že pomirili. Proti prvaški hujskariji v Ljubljani, katero podpihuje srbska vlada, se zdaj vendar odločno nastopa. Vlada je razpustila v Ljubljani narodno delavsko organizacijo, katera je bila vedno prva pri srbofil-skih izgredih. Baje se hoče tudi celo vrsto drugih društev razpustiti. Ženskemu telovadnemu društvu v Ljubljani se je odtegnilo pravico, po-dučevati šolarice o telovadbi. V tem društvu se je namreč šolarice večinoma v panslavističnem mišljenju podučevalo. Mir in red se doslej ni kalil. Vlada je tudi vse potrebno pripravila, da bi sleherno demonstracijo takoj preprečila. Pametna beseda. Tudi med Cehi se nahajajo ljudje, ki so večnega narodnostnega prepira siti. V listu „Union" piše n. p. neki češki voditelj, da morajo vsi poslanci izprevideti potrebo skupnega obravnalnega jezika, ki zamore le nemški biti. Da bi le vsi Cehi in za njimi tndi Slovenci do tega pametnega prepričanja prišli! Laška iredenta. Kakor znano, nahaja se že od Binkoštev sem mnogo Italijanov v Trstu v zaporu. Izvršilo se je več hišnih preiskav. Pri teh se je spravilo toliko gradiva na dan, da je oblast zdaj štiri italijanskih društev razpustila. Klerikalci v Portugalu napravili so veliko zaroto, da bi vrgli napredno vlado. Vojaštvo stoji pod orožjem in zna vsak hip meščanska vojska izbruhniti. Menelik, znani abesinski kralj, še vedno živi, čeprav so ga časopisi že opetovano mrtvim proglasili. Yolitve v okolici Celje. Boj je torej dokončan in prvaki so kar veselja pijani . . . Zmagali so združeni slovenski klerikalci in liberalci. Pravzaprav bi morali reči: zmagala je najpo-dlejša gonja in najinfamnejša sleparija! V vlačugarskem objemu sta obe prvaški stranki nastopali. Benkoviči in Kukovci so bili nakrat prijatelji, in cela armada politikujočih farjev ter oderuških advokatov je nastopala. Stotero slučajev najnesramnejše sleparije in naj-podlejšega zatiranja se je zgodilo. 0 vsemu temu bode s o d n i j a govorila. Za danes le omenimo, da so ti slučaji državnemu pravdništvu naznanjeni. Našim volilcem se zahvaljujemo, ker so ostali zvesti svoji besedi in se niso dali zatreti. Prišel bo kmalu čas, ko bodemo zmagali s poštenimi sredstvi! Kaj so si zaslepljeni in od farjev ter dohtarjev nahujskani volilci z izvolitvijo dosedanjega odbora nakopali, to se vidi iz sledečih vrst: * i * * Štajerski deželni odbor poslal je namreč občinskemu uradu celjske okolice sledeči dopis (št. 27.239) z dno 10. avgusta 1910): „Deželni odbor se je vsled nekega nanj naslovljenega dopisa čutil primoranega, da (z odlokom z dne: 27. aprila 1910, Štev. 16861) napravi nepričakovano skon-triranje blagajne občine okolica Celje. 4 Pri skontriranju, ki se je zgodilo dne 30. aprila t. 1. se je pribilo, da so svote v blagajni prekosile za ta dan določeno računsko stanje. Ako se torej v vknjiženju izdatkov ni izvršila pomota, se ie torej pozabilo vknjižiti dohodke občine, kar se mora grajati. Občinskemu uradu se naroči, da skrbi zato, da ze račun za leto 1909 čimpreje uredi. Potem naj izvrši občinski wad zopetno skontriranje blagajne; o uspehu se mora tu-scm tekom 3 tednov poročati. Nadalje se je pri omenjenemu skontriranju vidilo, da so se pojavile z ozirom na ravnanje z svoto vložne knjižice posojilnice v Celju št 2516 sledeče občino oškodujoče pomote: Vložbe in dviganje, ki se je izvršilo na omenjeno knjižico so se do všteto dne 27. februarja 1906 izvršene pod J. A. 47/05 v občinski blagajniški knjigi zaračunjene vloge po 2000 K in' na istem dnevu izvršene, pod J. A. 40/06 zaračunjenega dviganja po 44 K 41 h vse zara-čunile. Nadalje se je dne 11. februarja 1907 izvršeno dviganje po 146 K 21 h, dne 23. marca 1909 izvršeno dviganje po 18 K 11 h in dne 17. avgusta 1908 izvršeno dviganje po 350 K v občinski blagajniški knjigi pod J. A. 16/07 oz. 1909 in 317/08 zaračunjeni. Ne vknjižene pa so bile nasprotno vloga od 31. maja 1006 z 2500 K in dviganja od 15. novembra 1906 po 4400 K, od 3. avgusta 1907 po 145 K in od 2. novembra 1907 po 600 K. Vsled nezaračunjenja te vloge v znesku 2500 K in imenovanih dviganj v skupnem znesku 5145 kron bila je občina oškodovana za 2.645 kron. Nezaračunjenje omenjenih svot se je že leta 1908 v pisarni okrajnega odbora opazilo. Z odlokom vladnega komisarja za okraj Celje z dne 6. junija 1908 (št. 643) se je občinski urad na to opozorilo. Potem se je v izkazilu za dohodke in izdatke občine za 1 1907 v rubriki dohodkov 12 sledečo točko vknjižilo: „Pod J. A. 47 ex 1906 vložena in pomotoma kot izdatek vknjižena svota 2000 K". Vsled tega se je tudi v blagajniški knjigi dobljenemu preostanku za 1. 1907 svoto 2000 K pripisalo. S tem popravkom računov zniža se z 2645 K označeno oškodovanje občine za 2000 K na 645 kron. To svoto naj se pod označbo »Poznejše plačilo za v letih 1906 in 1907 na vložno knjižico posojilnice v Celju št. 2516 dvignjene, ne pa zaračunjene svote« in s citiranjem tega odloka v občinsko blagajniško knjigo vpiše. Ako bi se pri zopetnemu skontriranju ne našel tej svoti odgovarjajoči preostanek, mora občinski blagajnik to svoto poplačati. Za nadaljno pregledanje računov nima deželni odbor povoda. Omeniti se pa mora. da bi se te napake ne mogle zgoditi, ako bi občinski zastop le malo pazil na premoženje o b č i n e. Le ta okoliščina, da začasa omenjenega skontriranja vknjižbe v blagajniških knjigah niti n u-meriraue niso bile, zadostuje za dokaz, da občinski zastop skozi celo leto blagajne skontriral ni in da ni našel nikdar povoda, da bi se prepričal o stanju računov tekom leta. Vso odgovornost za pravilnost računov seje izključno pripustilo tajniku (P e r c u I 1). To je jako važno z ozirom na dejstvo, da ima občina letno več kot 30.000 K prometa 1 Sicer je natančno ravnanje z občinskim denarjem in pregled obveznosti občine brez glavne knjige, kakor se je vodila do 1. 1890, popolnoma izključeno. Vsled tega se občinskemu uradu naroči, da najkasneje tekom 3 tednov tako glavno knjigo naloži in o tej zadevi tušem poroča. Z ozirom na omenjeno nemarnost, ki jo je zakrivil ves občinski odbor, naroči deželni odbor občini, da poplača troške, ki so nastale vsled omenjenega skontriranja blagajne v znesku 60 K 30 h tekom treh tednov iz občinske blagajne na deželno davkarijo v Gradcu. To se daje naznanje obenem vladnemu komisarju za okraj Celje in pritožitelju. Gradec, 10. avgusta 1910. Deželni odbor štajerski". To je torej tisto »lepo" ia Bčisto" delovanje prvaških občinskih odbornikov v okolici Celja! Škandal je naravnost velikanski. . . Res je namreč in nikdo ne more tega zanikati: 1. da občinski odbor niti glavne knjige ni imel, iz katere bi bili računi o premoženju razvidni. Prejšni nemški odbor je vodil to prepotrebno knjigo. Prvaki pa so jo takoj zavrgli. Zakaj ? Alisomorda hoteli, d a bi nikdo ne vedel i n n e r a z u m e 1, kaj je z občinskim premoženjem ? ? 2. da se občinski odbor z županom vred za blagajno in knjige skozi celo leto brigal ni. Vso odgovornost so pripustili pisarju Percu!!! Ta in kasir sta lahko delala z občinskim denarjem, kar sta hotela!!! Niti adirane niso bile svote v knjigah. 3. Občina ima letno 30.000 kron denarnega prometa. Ves ta denar bi lahko izginil, ker se nobeden občinskih mož zato ni brigal. To je skrajna nemarnost, ki smrdi do neba! 4. V občinski blagajnije primanj- kovalo 2.645 kron. Ta denar je ednostavno glasom vknjižb izginil! Kdo je ta denar vzel ali kdo je kriv napake? 1000 K se je sicer pozneje povrnilo, ali vse to šele, ko je deželni odbor napravil revizijo! Brez revizije bi tudi teh 2000 K nazaj ne prišlo ! Ostalih 645 kron pa še danes manjka! Vsled tega jih bode moral kasir poplačati iz lastnega žepa. 5. Revizija je koštala precejšno svoto denarja. To svoto se bode plačalo iz občinske blagajne. Davke kmetov mečejo slovenski hujskači torej skozi okno, — s krvavimi kmetskimi denarji poravnajo svojo brez-vestnost in svojo nemarnost! Kmetje morajo torej lumparije slovenskih prvakov plačati! * * * Boj še ni dokončan! Pritožba se je vložila in skoraj gotovo je, da bode oblast zaradi prvaških sleparij volitve razveljavila. Potem, neodvisni kmetje, vas bodemo zopet na volišče poklicali. Naj kričijo sleparji, da so „zmagali" — čas bo prišel, ko jih bode kmetska nevolja k vragu pognala! Dopisi. Zgornjeradgonski okraj. Koncem meseca julija obdržal je okrajni zastop zgornjeradgonski plenarno sejo, kjer se je tudi okrajne račune za leto 1909 predložilo v svrho odobrenja. Doklade niso večje ne manjše kakor popreje, ko je bil še Wratschko okrajni načelnik; znašale so namreč 27%. čudno je pa pri temu le sledeče: Iz raznih strani se namreč čnje govoriti, da je blagajnik Skerlec po odobrenju računov baje dejal, da se mu dolguje še 1900 kron. Ta denar da je moral baje pri izplačevanju vedno posoditi. Baje je tudi rekel, da je ta svota že kapital, ki ga ne more neobrestovano ležati pustiti in da zahteva vsled tega 6% obresti . . . Davkoplačevalci so hudo razburjeni in vprašajo vsled tega prav odločno : Ali je blagajnik Skerlec to res dejal in ali je njegova trditev tudi resnična ? . . . Na vsak način je presneto čudno, da se je v teh dveh letih toliko dolga napravilo. Saj se vendar ni prav nič posebnega pri cestah in zgradbah naredilo. Nasprotno se je v preteklih dveh letih vsled suše še mnogo manj šotra rabilo kakor prejšne čase. Kako so svoj čas gotovi hujskači g. Wratschkota psovali in obrekovali, ki je vendar v okraju tako izborno gospodaril! Seveda, g. Wratschko ni uganjal nobene nepotrebne prvaške politike. Ali gospodarskega dela je jako veliko izvršil. Pod načelstvom g. Wratschkota so se gradile ceste, ki so zdaj deloma povsem zanemarjene (tako n. p. v Sčavnici cesta proti šolskemu poslopju). In vkljub temu, da je g. Wratschko gradil ceste, vendar ni okrajnih doklad zvišal in tudi ni nobenih dolgov okraju napravil. G. Wratschko je bil 17 let okrajni načelnik in posrečilo se mu je, da je okraj pred dolgovi varoval. Ja celo železniški proces je odvalil od okraja. Prvaki pa, ki so imeli tako veliko jezo proti njemu, napravili so v dveh letih 1900 K dolga. Ko bi bil Wratschko vsakih dveh let toliko dolga naredil, si lahko; vsakdo izračuna, v kakšni položaj bi bil o prišel. Ja, ja, tako se godi prevzetnežem tje se še spominjamo, da se je z možnarji g. jalo, ko je bil Terstenjak za okrajnega načelnih izvoljen. Morda je zastop smodnik za to st»j ljanje še danes dolžan. „Slov. Gospodar' je takrat bahato pisaril, da bode zdaj .slabemn'j Wrat8chkovemu gospodarstvu konec. Ljubi Bog,; kako se marsikdo moti. Nekateri so res mislih, da bode Terstenjak vse bolje naredil. Zdaj pt| ve vsakdo, da je ta možakar za vodstvo okraji preslab. Ob novem letu bodemo že slišali, koliko novih dolgov se je za leto 1910 napravilo. In vbogi davkoplačevalci bodejo mo-l rali bržkone zopetvišje do klade plačevati. Ni čada, da je tako daleč prišlo.| G. Wratschko smo mnogokrat videli, kako j« ceste inšpiciral; pri zgradbah mostov bil je vedno sam navzoč. Sedanjega okrajnega načelnika se pa nikdar in nikjer ne vidi. Ni čnda, ds : imamo mi kmetje vedno vsi skrbi in da se tudi i tisti, ki so Trstenjaka volili, že hudo kesajo. Vbogi okraj zgornjeradgonski! Gospod Konci, j kaj pa Vi pravite k temu ? . . . Davkoplačevalci, Dobje pri Planini. V zadnji številki »Štajerca"] | omenili smo nekoliko slabo gospodarstvo in pri-| stransko postopanje občinskega odbora v Dobji na komando župnika Vurkelc, danes pa omeniti pristransko postopanje nevernega Tomaža, kateri je slučajno Doboski župan, v zadevi razdelitve državne podpore in odpisa davkov nekimi leti bila je toča in podelilo se je dovanim posestnikom občine Dobje nekoli denarne podpore. Kakor samo ob sebi umevno i tudi oblastveno zaukazano ima se podpora deliti med najbolj revne in potrebne poses kateri so zadolženi, imajo veliko otrok itd, tukaj v Dobji se na te važne temelje ni nič oziralo. Prvo in največjo podporo je do! župan sam, potem njegov brat in njegovi so: niki, najbolj revne in potrebne osebe so izi stili. Ravno tako se je godilo lansko leto odpisu davka. Neverni Tomaž kot župan bi rad odklonil vsakemu napredno mislečemu od davka, samo sebi in svojim sorodnikom ne, besedami da oni niso potrebni. Ja, ja, zakaj pa| si se silil za župana; ali si mislil, da županom davek odpisuje ? Najbolj čudno bilo je to, da je cenilno komisijo v Dobji samo e cenilec zastopal, ostali so pa samo cenilne pisnike podpisali, ako ravno o njih vsebini niso bili prepričani. Sicer pa je nam znano lumparije izhajajo od modrega gospoda žaj nika Vurkelc. Tej Vurkelčevi hujskanji se moralo enkrat konec napraviti, in povedali mnj bodemo resnico v obraz, tako da si bode zapomnil. Omenili bodemo tistokrat tudi njegove ai mere v Gomemgradu, tam kjer je kaplanov: in ne bodemo izpustili Malike in nočnega čuvaja Kolenca. Srečno Vurkelc, pa na svidenje! Občinske volitve v Zičah. V Žicah se kaj poteguje znani Brglez, »\ daj še v službi kneza Windischgratza, o Svetovna razstava v Brusselnu. (Glej dve sliki.) Poročali srr zadnjič, da je tovna razstava t ] glavnem mestu . gije skoraj noma pogorela. 1 nes prinašamo tozadevne slike. | žar je napravil i manje za 500 i jpnev frankov sito Že it te svote razvidno, kako | zovito so pl; divjala, Nastal ogenj pri elektrii uredbi vsled scblussa". brambe niso kos grozovit« elementu. Tudi i stavljenih pre se večidel ni rešiti. Veliki defl — 3 ilazil 8 pomočjo svojih trabantov, kateri so nam B8m dobro znani, na županski stolec. Cojte pa kmeti, volilci in davkoplačevalci, kaj se godi na tihem za vašim hrbtom. Govorilo se je: „Da bi le vsaj eno perijodo dobili večino v naši občini, potem jim jo zopet prepustimo!" Verjamemo, da bi v tej perijodi, katere še nimate, nam naku p i Či1 i ogromno novih davkov in stroškov, katere bi še mogli naši otroci a nami s krvavimi žnlji plačevati, ter bi se s srcem spominjali pradedov. Zvedeli smo : Organista nam hočejo vriniti za vedno na et, kot pijavko, baje ga potem nameravajo nastaviti stalno s 600 K (šest sto kron) letne plače in še mu na vrh temu določiti penzijo. Občinsko ubogo hišo, katera se bode v kratkem na dražbo prodajala, denar pa vložil za uboge — mislijo na občinske stroške kupiti, ter za svojo porabo imeti. Stala bode čez 3000 kron. Torej tudi te stroške bi nam radi vrinili. Še druge stroške, o katerih bodemo drugokrat govorili, bi nam radi napravili, ako dobijo večino v občini. Treba je torej resno pomi- l sli ti vsakomur, komur odda svoj glas na dan volitve. Sedaj še je čas — potem bode prepozno, kajti po toči zvoniti je zastonj. — Tudi je eden izmed znanih agitatorjev rekel: „ Jaz pridem gotovo v odbor, in potem bode tako, kakor bodem jaz rekel — kar so naši pradedje zamudili, moramo mi popraviti". — Tako torej, že sedaj prežite na plen, kakor v srednjem veku hlapci roparskih vitezov, ki so napadali mimoidoče potnike ter jih oropali vsega imetja, pa ne vemo, če ne delate ra-inna brez gospodarja. Komaj in komaj smo poplačali stare dolgove in stroške, da so se sedaj občinske dokla-de znižale od 90% na 35%, pa bi radi ta občinski odbor ovrgli ter nam potem nakupičili take ogromne [stroške. — Torej kakor vidite, tukaj se ne za nikako politično stvar in za nikakoršne narodne stranke najmanj pa za vero — ampak samo — davkoplačevalci, za vaš žep! Trosijo se laži in meče se vam pesek v oči, a ne dajte se preslepiti, bodite oprezni in se varujte tistih, ki hodijo okoli v ovčji obleki, jmotraj pa so divji volkovi. Radovedni smo pa tudi na g. Claricija kot oskrbnika velecenjenega preblagega gospoda kneza Winiischgratza, ako se bode tudi sedaj udeležil te volitve, napram tetn raznim stroškom v smislu njegove izjave, katero je dal svoječasno v „Gra-zer-Tagblattu" ; „ Udeležil sem se volitve v Zičah samo ,„aus Wirtschaftsgrunden"" (gospodarskih vzrokov). Pa za temi „Wirtschaftsgrunden" sind andere Griinde — kaj ne gosp. Clarici in Brglez ? Kmetje, volilci! Komandirati se ne pustimo od nikogar. Zato hočemo sami v lastni hiši gospodariti. Volimo torej soglasno naše kandidate, ne pa one naših kmetskih nasprotnikov. Kmet za kmeta! Noyice. Pobrež-St. Wid pri Ptuju. Napredna zmaga je popolna. Naši kmetje so vrgli Tomba- hovo bando na celi črti. Zmagali smo v vseh treh razredih. V II. razredu smo do- bili 24 glasov, prvaški nasprotniki pa le 8. V I. razredu pa so bili naši možje ednoglasno z vsemi oddanimi 10. glasovi izvoljeni. Živeli volilci! Iz Spodnje-Stajerskega. „Narodni dnevnik" pač ne ve, kaj bi v teh vročih dneh kislih kumaric načečkaril. Zato objavlja zdaj neprenehoma članke pod naslovom „Hribar in Ornig". V teh člankih se poteguje z naravnost gnusnim klečeplaztvom pred Hribarjem za tega potrditev. Ti smešni in podli članki seveda niso imeli nobenega vpliva na vladino odločitev, kajti oslovski glas ne gre v nebesa in Hribar vkljub temu ni bil potrjen. V svojih nizkih člankih pa pogreva „Narodni dnevnik" tudi vse inpertinence, vse laži in vso obrekovanje, ki so je spravile razne iz našega uredništva vun vržene osebe v svet. Vse laži, ki so se tekom let proti g. Jos. Ornigu objavile, prinaša zdaj „Narodni dnevnik". Falot pravzaprav ne zasluži odgovora. Ali vendar mu bodemo v kratkem tako brezobzirno posvetili, da si bode zapomnil, kdaj je čast kradel. Mi vemo prav dobro, katera denuncijantovska duša čepi za temi članki. Sicer pa za danes le zahtevamo, da se naj avtor omenjenih člankov oglasi, ako ima le toliko poštenja v sebi, kolikor imajo Spindlerjeve pesni poezije v sebi. To gotovo ni veliko. Torej vun z imenom, da se te more za ušesa pred sodnijo potegniti. Sicer pa vemo, da bode falot skrivno naprej streljal. In ako se Spindlerja toži, potem napravi takoj »častno izjavo". O stvari še govorimo! Figa v žepu. Naš prijatelj Tebničmar nam piše: Avstrijski naš cesar je znan kot izredno pogumen mož. To je dokazal že kot mla- mamenite razstave leži zdaj v plamenih. Prva naša slika (stran 2) kaže glavna poslopja razstave pred požarom. Zgoraj vidimo (od leve strani proti desni) naj-pite krasno palačo mesta Biussel, potem restavracijo >Chien vert«, v kateri je požar nastal, nadalje velezanimivi francosko-afričanski paviljon. Spodaj pa je na levem glavno poslopje razstave, na desnem pa italijanski paviljon. Vsa ta poslopja in z njimi še stotero drugih je ogenj seveda popolnoma uničil. Druga slika (stran 3) pa nam kaže grozne po-sledce požara samega. Zgoraj vidimo ogenj, kakor ga je bilo opazovati v noči od 14. na 15. avgusta. Spodaj pa je naslikan pogled na razvaline od ognja uničenih poslopij. Požar v tej razstavi je pač eden največjih, kar jih pozna tgodovina. Prav čudeti se je, da ni pri tem velikanskem požaru nikdo svoje življenje izgubil, Ali si se že na „Štajerčevi" kmetski koledar za leto ion naročil ? Die BrandstettedcrBrosseler-Wctteusstellung.' deniški vojvoda, ko je na krvavem bojišču smrti v obraz gledal. Mi ta pogum razumemo. Čudno se nam pa vendar zdi, da se naš cesar ni vstra-šil — celjskega „Narodnega dnevnika". Par tednov sem se je menda pri urednikih tega lista „pamet skrila v krtove luknje". „Narodni dnevnik" divja in besni, da gledajo zdravniki že po prisilni srajci. Temu drugače tako vodenemu listu, katerega čitanje je pri gotovih boleznih veliko bolj priporočati nego grenko sol ali „muterbleterje", ne grč v glavo, da naš cesar ni hotel ljubljanskega Ivana Hribar potrditi za župana. „Narodni dnevnik* je pisal članek za člankom in uredniku je tekel krvavi znoj raz čela. „Hribarja se mora potrditi" je kričal in mislil, da 66 ga bode cesar na Dunaju zbal in da bo takoj tekel po gosje pero ter podpisal Hribarjevo potrjenje. Ali Čudom čuda, cesar se Lojzeta Spindler ne boji. Morda celo njegovega lista ne čita. In cesar ni potrdil Hribarja. Spindler in drugi uredniki „Narodnega dnevnika" pa stiskajo zdaj figo v žepu. Čujemo, da hočeta Spindler in Lesničar celo na Srbsko odpotovati. Tam ju bodejo gotovo bolj vpoštevali. Kralj Peter se bode takih možicev gotovo bal in ju bode vbogal. Pri nas pa nimata sreče . . . V Pragerhofu pričela je prvaška gonja v zadnjem času z neverjetno predrznostjo nastopati. Gotovi ljudje se menda samo zato po železnici vozijo, da v težki službi izmučene uradnike in železničarje psujejo ter nadlegujejo. Prve škandale je povzročil znani pretepač in mašetar Jeza iz Ptuja. Zdaj pa. ga nekateri „boljši" Slovenci že v surovosti prekašajo. Dokaz temu sledeči slučaj, ki se je izvršil predpreteklo sredo na postaji v Pragerhofu. Prišla je tja družina Reich. Oče je nadučitelj v Št. Janžu dr. p. Z njim sta bila navzoča tudi dva sina, od katerih je prvi profesor na gimnaziji v Mostarjn, drugi pa uradnik banke „Slavijo" in rezervni častnik. Oba dva sta seveda do kosti zagrizena prvaka. Stopila sta k blagajni in zahtevala v slovenskem jeziku vozne listke. Uradnik jima je ustregel, v kolikor jn je razumel. Neko besedo pa ni razumel in je vsled tega trafikantinjo gospo Novak prosil, naj mu po nemško pove. Gospa je pa odgovorila, da znata gospoda itak dobro nemško. Vsled tega ji je eden Reichovih fantov v nemškem jeziku klofuto ponudil. Pač lepo za rezervne oficirje in c. k. profesorje, da hočejo ženske pretepavati! Vkljub temu, da se jima je karto dalo, šel je bančni uradnik Reich v pisarno in zahteval pritožno knjigo od uradnika g. Balder, to pa zopet nalašč v slovenskem jeziku, katerega uradnik ne razume. Reich je pričel potem skakati in divjati kakor pijana baraba. Ko so ga opozorili, da naj se dostojno vede, udaril je uradnika z vso močjo v obraz. Zdaj so ga seveda železničarji prijeli in poklicali orožnika. Take lopovščine delajo prvaški hujskači nalašč, samo da bi uradnikom službo . otežkočili. Opozarjamo železniško oblast, naj strogo pazi, da se takim falotskim napadom enkrat za vselej konec napravi. Oče Reich naj se sramuje za svoje sinove. Opozarjamo pa tudi zlasti oblast v Mostaru na hujskajočega profesorja Reich a. Enkrat mora biti temu nesramnemu izzivanju srbskih prijateljev in pan-slavističnih hujskačev konec! Fazarinci v celjski okolici so zelo hudi na našega urednika K. Linharta, ker se je ta upal brez njih dovoljenja na volilnem shodu v Celju govoriti. V ^Narodnem dnevniku" je bilo celo citati, da bodejo ti prvaški „Fazarinci" in „Sa-meci" našega urednika tožili, ker jim je ta baje očital, da so obogateli na občinske stroške. Hm, hm, kolikor nam je znano, je Linhart v resnici trdil, da Fazarinc, Samec in še nekaj ednakih ^narodnjakov" pri občini prav lepe „kšefte" delajo, da se jim vse dovoli, da so vedno na „komisijonah", da smejo imeti gostilne vedno „čez uro" odprte in vživajo veliko milost pisarja Perca. Vse to je menda g. Linhart dejal in vse to je — resnica! Zato naš urednik pač hladnokrvno pričakuje tožbo Fazarincev. Dosedaj pa še nič ne ve o tej tožbi. Mislimo, da se je „ Narodni dnevnik" prav debelo zlagal, kakor je to že njegova navada in da se Fazarinci sploh ne upajo tožiti, ker se bojijo, da bi se jim pred sodnijo naravnost gorostasne stvari dokazale. Srce jim je padlo v hlače, predno so prišli k sodniji . . . 4 — „Sklenili1' so prvaški mogotci v občinskem zastopa celjske okolice prav veliko. V svojem v neumnosti naravnost klasičnem „volilnem oklica", ki so ga objavili v „Narodnem lista", ne vejo prav ničesar povedati, kar bi bili gospodarsko koristnega za občino storili. Edino to pravijo, da so „sklenili", da se bode vse mogoče storilo. Prav veliko so torej napravili — na papirja. Ali davkoplačevalci od tega prav ničesar nimajo. S tako farbarijo, ki je preraču-njena za največje neumneže, so se npali prvaški dohtaiji vbogo ljudstvo za nos voditi. In menda jih niti sram ni! Dr. Ivan Benkovič, ki je ,izborni" advokat, vsaj kar se tiče računov, ki pa tudi v celjski okolici baje tržaške fige prodaja, nam je svoj čas vedno obljuboval, da nas bode tožil. Očitali in dokazali smo mu namreč v „Stajercu" ope-tovano, da je svojim ovčicam več računal, kakor to postava dovoli, da jih je torej prav hudo etrigel. Ta dr. Benkovič, ki je svoj čas izjavil, da postane vse lahko, samo klerikalec ne, ki jih je za svojo lažnivost od slovenskega dohtarja s pasjim bičem dobil, ta Benkovič torej je tudi v okoliški zastop kandidiral. Vbogi kmetje okolice, zdaj imate „ta prave" zastopniko . . . Ednaka pravica za vse! „G. T." piše: Kakor znano se v Ptuju kakor tudi drugod vsacega trgovca ojstro' kaznuje, ki hi imel svojo trgovino čez določeno uro odprto. Na deželi se pa menda teh predpisov ne držijo. V Lichteneggu pri Ptuju ima neki (slovenski) trgovec svojo prodajalno še ob nedeljah popoldne ob 6. uri odprto. Ravno tako je, kakor da bi ta gospod, ki je poleg tega eden največjih prvaških hujskačev, smel vse storiti. Opozarjamo orožnike nanj! Zopet tolovajski napad prvakov. Predzadnjo nedeljo imel je klerikalni liberalec dr. Verstovšek v Velenju shod, na katerem je ta pobožni gospod na znani način šantal in hujskal. Posledice te hujskarije so se takoj vidile. Ko so se namreč nekateri Nemci na kolodvora od svojih znancev poslovili, pričela je prvaška druhal iz vlaka kamenje metati. Dve ženski sta bili precej hudo ranjeni. Prvaški tolovaji so si vzeli kamenje seboj v vlak. To je vzgoja ljndi Verstov-šekove vrste! Sramota za tolovaje! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvemazvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 27. avgusta v Brežicah (svinjski sejem); v Št. Ilju ob Turjaku**, okr. Slovenji Gradec. Dne 28. a v g u s t a na Svičini, okr. Maribor. Dne 29. avgusta v Žalcu**, okr. Celje ; pri Sv. Filipu-Verače** okr. Kozje ; na Muti**, okr. Marnberg; v Poljčanah**, okr. Slovenska Bistrica ; pri Sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Dae 30. avgusta v Ormožu (svinjski sejem). Dne 31. avgustav Konjicah; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 1. septembra pri Sv. Ožbaltu*, okr. Ivnica; na Žigrtovem**, okr. Sevnica; v Št. Ilju, okr. Šoštanj; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji)* Dne 2. septembra v Trnovcu**, okr. Ptuj; na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slovenska Bistrica; v Gradcu (sejem z mlado klavno živino). Dne 3. septembra v Racah*, okr. Maribor; v Št. Iljn**, okr. Maribor; na Planini**, okr. Sevnica; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 5. septembra v Zibiki**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Zrečah**, okr. Konjice; na Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah ; v Kamnici*, okr. Maribor; v Ormoža* ; v mesta Celje*; v Vuhredu, okr. Slovenji Gradec. Dne 6. septembra pri Sv. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; pri Sv. Vidu pri Ptuju**, okr. Pluj; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*. Šolstvo v Ptuju. Prav malo je mest, ki imajo razmeroma tako lepo razvito šolstvo kakor Ptuj. Glavna zasluga zato gre vrlemu županu Ornigu, Zadnja leta sem pa so bile ptujske šole grozovito napolnjene, tako da so se morali posamezni razredi že v zasebne hiše preseliti. Mestni zastop je vsled tega sklenil, da bode proučil vprašanja zgradbe nemške šole za ptujsko okolico. Ker so pa nemške šole v mestu prenapolnjene, se baje ne bode več zunanjih otrok sprejemalo. Mesto ne more iz lastnih sredstev novo šolo zgraditi, okoliške občine pa večidel nočejo ničesar prispevati, čeprav je hodilo doslej več kot 200 otrok iz okolice v mestne šole. Bržkone bodo morali zdaj vsi ti otroci v slovenske šole hoditi, katerih se stariši kakor deca bojijo. Take razmere naj pomislijo prvaški hujskači, kadar v svoji slepi besnosti proti nemški šoli divjajo. Iz Rogaške Slatine se poroča, da zdravljenje in razpošiljanje slatine vsled velikanskega požara ne bode moteno. Vse se izvrši kakor doslej in ni požar prometu samemu prav nič škodoval. Poslanec Marckhl imel je 20. t. m. v Šoštanju shod volilcev. Obsodil je tudi s prav resnimi besedami obstrukcijo slovenskih poslancev. Volilci so mu polno zaupanje izrazili. Tudi so se mu za njegovo uspešno delovanje z navdušenjem zahvalili. Nova Šola. Za občini Skališ in Cirkovce v šostanjskem okraju se je sklenilo uresničiti novo deško in dekliško ljudsko šolo z nemškim po-dučnim jezikom. S prvim razredom se bode že letos pričelo. Iz vlaka skočil je med Račjem in Prager-skem neki Anton Omerza iz Ribnice. Smrtno-nevarno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Iz železniškega mostu padel je v bližini Dva velika požara na Tirolskem. V krasnem Tirolu pripetila sta se zadnje dni dva velika požara. V zgorajšnem delu naše slike vidimo veliki hotel, ki je stal ob Karerjezeru in katerega so plamena popolnoma uničila. HotCl je zbirališče tujcev, ki potujejo v krasnih dolomi-tah. Šele lani so hotCl povečali z novimi zgradbami. V hotfelu je bilo ob požaru skupno z uslužbenim osobjem okroglo 1000 oseb. Krasni hotel je popolnoma pogorel. — Spodaj vidimo tirolsko vas Gossen-sass, v kateri je tudi pred kratkem ogenj divjal in jo skoraj popolnoma uničil. Skupno je pogorelo 18 hiš in mnogo gospodarskih poslopij. Skoda je seveda v obeh slučajih ogromna. Cenjene somišljenike opozarjamo, da so izšle na novo „Stajerčeve" — užigalice. Glavno zaloga ima trgovina bratov SlawitschvPtuju. V vsaki napredni hiši naj se rabi te užigalice! Zudsn Brandcn (rjTtroU Brezna železniški asistent Haustincek 8 m globoko in obležal celo noč v svoji krti. Smrtnonevarno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Težko da bi okreval. Grozni samomor. V zaporu v Radgoni so našli krčmarja Slaceka iz Sčavnice mrtvega. Moj se je zaletaval tako dolgo z glavo v zid, da se] je sam ubil. Baje je znorel. Zaprt je bil zaradi tatvine kokoši. Dezerterji. V Mariboru je pobegnilo 8 hn-| zarjev. Klatili so se po ptujskem polju okrog. Končno so prišli k orožnikom v Cirkovce in sej pustili prostovoljno zapreti. Konj splašil se je posestnici Alojziji >u» v Mariboru. Revica je padla iz voza ia bila pri očesu težko poškodovana. Uboj ali nesreča?, V Maribora so našli hlapca Miho Ogrinc iz Šmarja pri Jelšah težko ranjenega. Brez da bi prišel zopet do zavesti, je nesrečnež v bolnici umrl. Doslej se še ne vej ali se je zgodila nesreča ali pa uboj. Otrok zgorel. 3 letni otrok zakonskih Skrinja v Zavrču je bil sam doma in se je z uži-1 galicami igral. Zažgal je sobo. G. Ulm je ogenj sicer zadušil, ali otrok je dobil že take opekline, da je na njih umrl. Utonila je pri kopanju v Zidanem mosta] gospica Nina Kriimer. Požar. Kočarja Tekmeca v spodnjem Ve-| lovleka in kočarici Horvat v Tristovcih so pogorela vsa gospodarska poslopja ter hiše. Dva polovnjaka vina . sta padla krčmarja Bantan na okrajni cesti v Hrastniku iz voza in v potok. Lahko bi se velika nesreča zgodila, Slovenska občina Dol bi pač lahko skrbela, da se napravi tam prepotrebno ograjo. Za druge neumnosti je vedno dovolj denarja. Grozoviti konec. Posestnik Lovrenc Habjaaii| na Kicerju pri Ptuju je bil pijanec. S svojo ženo je grozno slabo ravnal, tako da mu je ti pred par dnevi pobegnila. Zdaj je hotel svojo komaj 17 letno hčerko posiliti. Razvil se je boj] na življenje in smrt med njima in dekleta se] je vendar posrečilo, da pobegne. Habjauič pa jej zažgal svoje gospodarsko poslopje, šel v klet iij se vstrelil. Bil je takoj mrtev, kmetje pa a hišo komaj rešili. Iz Koroškega. Velikanski klerikalni polom. — Milijoni] kmetskega denarja zapravljeni. Vsa koroška javnost je grozovito razburjena. Nemški in slovenski klerikalci so namreč združeni napravili tako velikansko gospodarsko lumparijo, kakor jo doslej dežela ni doživela. Najhujše pa je, da se je bržkone milijone krvavega kmetskega denarja na brezvestni način zapravilo. Tudi mi se moramo torej malo obširneje s tem polomom popečati. Kajti je, da bode stotero koroških kmetov, ki svoje prihranjene denarje v klerikalnih posojilnicah, iste izgubilo . . . Stvar je sledeča: Klerikalci so v Feldkirchnu napravili velika podjetja in združili velika posestva pod imenom raznih svetnikov. Lastnika firme sta bila m o n s i g nore K a y s e r iu laški Nikola pi. Pales e. Mislili so, da bodejo s temi velikimi podjetji koroške kmete gospodarsko odvisne napravili in) na ta način tudi napredno deželo v klerikalni jarem vpregli. Ali posrečilo se jim ni. Nasprotno:] prišli so čez ušesa v dolgove. Frinl-I ska banka v Gorici jim je posodila 1,300.000 kron po 7% obrestih. Ta svota je bila seveda] na posestva vknjižena. Noben pošteni denarni1 zavod bi tej firmi počenega groša več ne posodil, ker je s to svoto tako težko zadolžena. K tej dolžni svoti pridejo namreč še zemljiškoknjižni dolgovi na cerkve in zasebnike, nadalje 350.000 kron dolga na brata voditelja Kavaerja in razni tekoči dolgovi na menice v znesku več 10.000 kron. Krive tega poloi so napačne špekulacije v Kavkazu, zlasti pa dvom nad vrednostjo rudnika v Sonnbergu. Vi reklama farških hujskačev ni nič pomagala. Tudi ni pomagalo, da so ti „kristjani" nastavili nekega j u d a. Domači in inozemski denarni zavodi so se potegnili nazaj. Tako se je vsak dan konkurzin polom te farške firme pričakovalo. Ali v zadnjem hipu so si črnuhi izmislili velikansko lumparijo. S to svojo lamparijo bodejo bržkone uničili tisočero kmetskih posestnikov. h mili so se namreč na klerikalno centralno tgijno kmetijskih zadrug (Zen-der landwirtschaftlichen Genossen-Jafin) na Koroškem, katere načelnik je farški el, monsignore Weiss. In tem bankero-judem, katerim bi zadnji oderuh niti |jarja ver na posodil, dala je centralna kaša jiia za skoraj dva milijona kron. Pomisliti nora to-le: V tej Weissovi centralni kaši so le tudi vse slovenske posojilni-posojilnice bodejo tudi bržkone vse oje denarje izgubile. To je tako Kisika brezvestnost, da smrdi do neba! To jilc, ki se gotovo nikdar ne bode povrnilo, tli klerikalci klerikalcem. In zastavili so nekaj posestev, katerih skupna vrednost je ij oOO.OOO K. Posodilo seje torej irikrat t o 1 i k o d e n a r j a, kolikor tosestva vredna. In poleg tega je leh posestvih že preje omenjeni dolg friulske ke? zneska 1,300.000 K vknjižen. Zakaj centralna kaša svoj velikanski dolg isestva firme Kayser & Palese vknji-I? V tem tiči neki umazani manever. Na je namreč Kaysrov brat, ki ni nobenega premoženja, pustil uakrat K vknjižiti. Iu v tem najnevarnejšem k to govori vse o koukurzo in polomu, j o mens i g n o r e Weiss popihal bogve Vknjiženi dolgovi te brezvestne is firme znašajo sledeče s vote: Koroška hranil-K, H. M. 20.000 K, J. G. 1.526 K, m v Gorici 1,300 000 K, centralna kaša iijskih zadrug pa 1,900.000 K. Ves dolg i a torej 3,283.526 K (tri milijone 283 526 kron). Pozneje se je pa še razne „fin-k1 vknjižbe napravilo. Bratje Laha Palese ijserja ter St. Josef-Verein so pustili vknji-P40.00O K. Torej znaša ves hipotekami dolg ne okroglo 4 milijone kron . . . Klerikalna lina kaša ima svoj dolg na drugem mestu kna. Izključeno je, da bi tad e-■ftazaj dobila. Zapravila je torej kron kmetskega denarja, ki je bilo no v posojilnicah po Koroškem. Sicer se daj izvedelo, da je ta farška centralna . tudi drugim dvomljivim podjetjam (n. lOlventanskemu štiftu na Tancenbergu, St. Mereinu itd.) velikanske svote posodila. Vse note skupaj znašajo okroglo 3 do 4 minit kron. Vse to zapravljanje kmetskega irja je storil Weiss, brez da bi nadzorništvo šl. In zdaj jo je v uri največje nevarnosti Zavrženo podjetje pa „vodi" zdaj mon-mPodgorc, znani prvaški hujskač . . . nji po celi deželi so seveda grozovito raz-raznih krajih so že šli in z a h t e-li od posojilnic svoj vloženi fcranjeni denar nazaj. Dobili pa (ničesar! Kajti posojilnice imajo-svoj It večidel pri centralni kaši, ta ga pa je za-, za firmo Kayser & Palese !!! Tako se fcizzgornje Bele poroča, da so kmetje i svoje vložene denarje od posojilnice nazaj, e zanje bojijo. Dobili pa niso ničesar! V i v dravski dolini so kmetje odpovedali po-iti 20.000 K vloženega denarja. Dobili pa t nič, kajti centralna kaša jim je odgovorila, slaj denarja nima in da jim bode šele čea meseca 2000 K dala; pa še to ni gotovo. s glavni podatki iz tega klerikalnega „pa- »■! Vbogi kmetje, ki imajo svoje denarje po iiih posojilnicah! Zdaj se šele vidi, kako ve-uska razlika je med nemškimi naprednimi iraimi zavodi (kakor n. p. Kiirntner urkasse ali pa sLandes verband i landwirtschaftlichen Genos- schaiten"), kateri stojijo pod nadzor-iželnega odbora in pri katerih JHiar vedno varen, — in med farškimi poticami, ki nimajo nobenega nadzorstva . . . Vbogi kmetje, ki imajo svoj lar v klerikalnih posojilnicah! Piše se nam: Valovi, ki jih meče ._. polom na Koroškem, ližejo tudi po in farovžu in delavskem domu, da se sliši in tam že pokati. Kleščar Podgoro in še — klerikalni hlapec sta že davno mrmrala in la bistro glavico, ker fajmoštrova rajtinga ni ala. Glejmo no, kaj bo prihodnjost donesla. HRU.i«ir« je ferdohtano podobna stvari, — 5 — ki se zdaj v Fedkirchnu (trgu) iu v Celovcu kuha. Prihodnjič prinesemo več! Volilni shod obdržal je napredni poslanec dr. Waldner p. kr. v občini Thorl-Maglern. V svojem govoru je bičal tudi prav ojstro zločinsko politiko prvakov, ki so samo zato državni zbor razbili, ker bi rad Sušteršič minister postal. Volilci so govorniku burno odobravali in so mu ednoglasno zaupanje izjavili. Od nasprotnikov se ni nobeden k besedi oglasil. Pač pa so pozneje v BSMiru" lagali in šmirali. Volitev. V občini Brucki bil je g. Kari Scherian za župana izvoljen. Za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni gg. G. Schaffleitner, O. Rothard, P. Karbauer in V. Grabuschnig. Vsi so vrli napredni možje! Mrliča so potegnili iz Vrbskega jezera. Baje je vtopljenec sin neke vžitkarice iz Krumpendorfa. Zaprli so v Tamsvegu nekega Baumgartnerja in njegovo ljubico. Sleparila sta s pošnimi knjižicami. Gozdni požar je nastal na posestvu krčmarja Wrilza v Leiflingu. Kmalu bi oprijela plamena tudi vas. Orožniki in kmetje so v težkem delu ogenj zadušili. Ukradel je neznani tat v kuhinji nekega meščana v Wolfsbergu 2590 kron. Obstrelil je neznanec hlapca Oitzinger pri Fiirnitzu. Vzrok ni znan. Grdi zločin. Pri Lind-Sternbergu so neznani lopovi pripeli drot čez cesto. Neki avtomobil bi kmalu vanj zadel. Pripetila bi se lahko velika nesreča. Take zlikovce treba bi bilo ojstro kaznovati. Ukradel je neki tat v Lindenhofu nabiralnik društva ^Sudmark" in več drugih stvari. Avtomobil se je zaletel pri železnici ob Vrb-skem jezeru v šrango. Štiri osebe so bile vun vržene; eno je vrglo na železniško progo in jo težko ranilo. Obenem je pridrdral vlak ; komaj da se je nesrečnež še iz proge rešil. Zabodel je v pijanosti neki postopač pri Celovcu Alojza Vilčnika in ga tako ranil, da je ta takoj umrl. Vilčnik zapušča ženo in 3 otroke; žena je poleg tega zopet noseča. Po svetu." Nesreča na morju. Na morju sta vsled hude megle trčila nemški parnik »E(sa< in francoski »Mortos«. Zadnji se je takoj potopil. Blizu 100 oseb je našlo v valovih svojo smrt. Vojaki morilci. V Iansbrucku so vojaki (Kaiser-jager) nekega advokata dr. Feuersteina umorili in oropali. Zločince so že zaprli. Očeta umorili. V Warmbachu so našli nekega čuvaja ubitega. Zaprli so njegove tri otroke, ki so ga bili umorili. Velika tatvina. Union-banka poslala je neapolj-ski banki v Benetkah denarno pismo z 251.000 lirami. Ko so pismo odprli, bilo je prazno. Med potjo je nekdo denar ukradel. VojaSki tatovi. V kasarni v Budimpešti oropali so neznani vojaki blagajno in odnesli 26.000 kron. . O japonski povodnji se poroča, da je utonilo 800 oseb. 500 pa jih še manjka. 3.700 hiš je popolnoma razrušenh. Več kot 200.000 oseb je v najhujši bedi. Grozna mati. V Londonu je neka hišnica svo-' jega otroka na ta način umorila, da ga je potopila v vrelo vodo. Mesto pogorelo. Vsled nekega gozdnega požara je amerikansko mesto Wallace (Itaho) popolnoma pogorelo. 94 oseb je našlo v plamenih svojo smrt. Žalostni govori čez osuševanje travnikov. (PiSe VicanskiSkerlec pri Veliki Nedelji.) Spominjam se še dobro, ko se je priklatila pero-nospora v naše kraje, kako hudo se je govorilo čez tiste osebe, ki so takoj pričele škropiti z modro galicijo svoje vinograde. Ravno tako na nesramen način so obre-kovali tiste posestnike, ki so začeli rabiti umetna gnojila in sejati poljska semena s stroji. Pozneje so preklinjali tiste vinogradnike, kateri so začeli saditi in pripo-ročevati amerikansko trto. Tako bedasto, da se ne da popisati, so govorili starokopitnezi čez te novotarije in naposled so se sami poprijeli teh naredb. Ako poveš takemu nevernemu Tomažu, da bi naj svoje muževne travnike osušil in prenovil, ter bi prišel s tem do boljše bodočnosti, te zahrbtno ogovarja, sramoti in preklinja ; in ako je bil taki kmet kedaj kaki občinski župan, ali je občinski odbornik, ali je kaki cenilni organ in ako ga čislajo njegovi sorodniki, se mu posreči, da odvrne še druge kmetovalce od osuševanja in prenovljenja travnikov. Ne more drugače biti, ker taki kmet nič ne bere, ne misli, ne računi, zopet ne misli na prihodnost in doma nič novega ne vidi. Da bi se udeležil kakega gospodarskega predavanja, pravi navadno : Kaj bo mene vraga gospod učil delati; in da bi šel v živinorejske te- čaje, za kaj takega nima časa. Ako je pa kje sklican kaki politični shod, bo pa kar bos tri ure daleč letel in ako bi trebalo 14 dni zaporedoma. Ker je živinoreja prva in najvažnejša panoga v kmetijstvu, vse drugo pa le postranski dobiček, je vredno, da si o tem malo pogovorimo. Že stari slovenski pregovor pravi : >Kdor dober travnik ima, on velja«. Edino le skozi dober travnik nam je priti do lepe živine, ako imamo isto, je denar tu. S pomočjo dobrega travnika pridelamo sadje in vino. Da nam priraste dovolj zrnja, v to pripomore dober travnik. Smem torej reči; vse česar potrebujemo v gospodarskem oziru, nam je le edino mogoče pridobiti S pomočjo dobrega travnika. Da nam je priti do dobrih travnikov, moramo najprej naše muževne travnike osušiti in prenoviti. In ravno pri tej napravi se drznejo taki starokooitni ki-movci te naprave ogovarjati in celo druge osebe od tega odsvetovati. Njih žene so v tem oziru pametnejše ; te jih prigovarjajo, naj travnike zboljšajo, ker dobro vedo, kako hudo je, ako ni živini kaj dobrega pokladati in ako se malo molze. Seveda, močvirnat z belocvetečim šarom, na peden debelo mahu obraščen travnik je takim nevednežem ljubši. Mimogrede omenim: ko izvažajo iz takih travnikov omenjeno nesnago kot krmo, trpinčijo ubogo živino, katera rje do kolena globoko v mužavino, ter kričijo nad živino, kakor ob času požara. Delavci preklinjajo takega gospodarja, ta pa kliče vse svetnike na pomoč. Moreš reči, da to ni res r Dragi tovariši kmetovalci I Zdaj ko nam ponuja poljedelsko ministerstvo iz 54 milionskega fonda tako lepe podpore za izboljšanje in prenovljenje travnikov in ko nam daje država ^0% podpore ali subvencije za osušenje naših malovrednih muževnih travnikov, ne držimo rok križem, ne zdihujmo in ne poslušajmo nevednih starokopitnežev. — Poprimimo se raji z vso odločnostjo prenovljenja in izboljšanja naših malovrednih travnikov; in ako uredimo k temu vse potrebno, smem reči, da bodemo imeli dobre uspehe, stroški se nam obilno povrnejo, blagoslov in dobiček kakor tudi boljša bodočnost ne bo izostalo. VVičancih, na praznik Marijinega vnebovzetja 1910. Loterijske številke. Gradec, dne 20. augusta: Trat, dne 13. augusta: 10, 42, 82, 45, 43. 74, 15, 3, 81, 73. Pomoč v zadregi. Kdor poseduje Maggijeve kocke za govejo juho, ta ima vedno razmerno množino izvrstne goveje juhe, ki se ne pokvari. To je veliko pomirjenje za gbspodino, kijti noben večji obisk, noheno zakisanje juhe poleti ne more več gospodinje v zadrego spraviti. „Ze dolgo let uporabljam naravno Franc Jožef-ovo grenčico tako na kliniki kakor tudi v zasebni praksi, ker učinkuje natančno in zanesljivo, ne da bi povzročala neugodne počutke." Profesor G. Baccelli, ravnatelj „Clinica Medica" na 23 kralj, univerzi v Rimu. "MAGGI Sodar (Fassbinder) z dobrimi spričevali se sprejme. Vpraša se v špecerijski trgovini F. C. S C h W a b , Ptuj, Hauptplatz. 707 PP** Hiša ~"p| ki obstoji iz 3 sob, kuhinje, špajze, iz lepe kleti, velikega vrta, vodnjaka in 2 oralov njive pri hiši, na deželni cesti, 1 ura pešpota od Maribora, mesar, trgovci itd. v kraju, zlasti primerno za penzijoniste, proda se takoj za ceno 5000 kron. Vpraša se pri g. Franz Schmirmaul, posestnik in krčmar, Lendorf p. Mariboru. 708 — 6 Močni pekovski učenec 67* poštenih starišev se sprejme takoj v pekarni Mnsek, Mariber, KSrntnerstrasse 11. Učenec S za špenglerijo in šlosarijo se sprejme pri Juh. Krat M, klju-čarski mojster v Zavren. Odlikuje se Korošec ali Kranjec. Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca! Izpuhi na koži! - - Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na Boleznih želodca, prenavljanja, odvajanja, ostavljenja krvi, heme-roioah, flehtah, odprtih nogah, vnetju itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero prizoanjevalnih in zahvalnih pisem. 201 Bolniška sestra Klara. Wies-baden 56. WalkmUhlstr. 26. V Mariboru 6ŽS se kupuje rezano blago, vse vrste perilo in obleke najbolje priAdolfn Wesiak, Draugasae. Preša (Baumpresse), zeb dobro ohranjena, dolgost drevesa preše 9 metrov, odda se pri g. Thnrn, Maribor, Ueisergasse 6. 633 Maribor 624 Dorogasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, fioše, predpasnike, perilo po meri. M. Wesiak.______ Delavci 626 dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Epilepsija, Krči, ■ Nervozno stanje. S Izredni uspehi potom t „Epileptikom" post. varov. Cena K 7'—. Zahtevajte zdravniško razpravo št. 36 zastonj od glavne zaloge. Apotkcke zor Austria, Dunaj DC, ali fi naravnost od fabrike: riv. Schwaienapotheke, Frankfurt an Main. S Šivilja * se sprejme pri deznikarju Leopolda Scharner v Ptnjn. Kleparski učenec (Spengler) se takoj sprejme pri g. Kari Podbraschke v Slov. Bistrici, Schulgasse 73._________703 Denar brez vsacega truda in kapitala !| Zamore zaslužiti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 50 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov z K 2-50 (Wdi v markah). Za to 8voto dobite franko vzoiec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. Točna odpošilja-tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vin. več). N. Olama, Dunaj VI, Hrilckengasse 151. Zanesljivi Na prodaj je &22 zemljišče Lepi travnik 6gi z okroglo 3 orali v Strmecu, občina Leskovec, proda se po ceni.Več pove uprava ,Šlajerca'. tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadlbwg) občina Leitersbcrg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karola Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor, poštna ul. 9. kateri ima 5 delavnih moči in se razume v vinogradniškem delu se i za 1. Plača zelo dobra, služba stalna. Več pove uprav-ništvo „Štajerca" pod štev. 100. 709 Nova asidana Hiša obstoji iz treh sob, kuhinje, klet, zraven lep vrt in njiva, svinjski hlevi. — Hiša je 10 let davka prosta, poleg velike cesto in blizo kolodvora Polčane (Poltechach) sposobna posebno za pen-zioniste ali obrtnike, cena 6400 kron, 2200 K se lahko pusti vknjižiti. —Več pove upravništvo tega lista. 710 Proda se osestvo ki meri 9 johov, (8 vierlingov nasada, ostalo travnik), nadalje milil (Mautmuhle) in Žaga. Cenjena vrednost 3800 kron. Margareta Hasse, Sisna, pošta Ruden. _______ 670 se zaradi bolezni proda. Leži bjjzo kolodvora, cerkve in šole. Cena 6200 kron. Vpraša se pri Ignacu Krischan, Zvvettendorf št. 8 pri Mariboru. Pridni mladi se sprejme v trgovini z mešanim blagom Johan Pinterlč, Brežice na Savi. Želi se znanje obeh deželnih jezikov. 706 išče. Vstop s 1. novembrom. Vsa nadaljna pojasnila daje Franz Karbeuz v Celju. 693 Na pravočasno naročilo Tomaževe moke za gnojenje lie in ni se tem potom opozarja. Mi garantiramo za čisto in polnovredno Tomaževo moko in oddajamo izključno v plombiranih vrečah, ki imajo varnostjo znamko in naznanilo vsebine. Fabrike Tomaževih _k fosfatov z. z 0. z. BERLIN W 35. Zaradi ofertov naj se obrne na znane prodajalne ali direktno na preje imenovano firmo v w v v ' s prenočišči v Mariboru z veliko oddajo vina in pive ter mrzlih in gorkih jedil se za 120.000 K proda. Nadalje: C* o stilna v bližini glavnega trga v Mariboru z 10 stanovanji, ki se zelo dobro obrestuje, cena 42.000 kron (polovica lahko na hiši ostane). Gostilna v mariborski okolici s 5 orali zemljišča in lepim gospodarskim poslopjem za 9.000 kron. z velikim vrtom v bližini šole se poceni proda. Za vse to se vpraša pri g. Franz Kokol, Maribor, PoberschstraBe št. 17. 701 Ceno perje za postelj in daune. «:s Ena kila sivo, Slišano K 2-—, pol-belo K 280, belo K i.—, prima mehko kot daune K 6*—, visoko-prima šlis., najboljša vrsta K 8*—, daune K 6—, bele K 10—-, prsni flaum K 12—, od 6 kil naprej franko. MF** Gotove postelje ^Bau inlet (nanking) ena tuhna, velikost 180X116 cm z dvema blazino-ma pod glavo, te 8OX08 cm, dovolj polni, z novim sivim. čiSče-nim in trajnim perjem K 16—, poldaune K 20 — daune K 24-—; tuhna sama K 12-—, 14—, 16—, blazina pod glavo K 3-—, 3-50, i'~, posije po povzetju, zavoj zastonj, od K 10— naprej franko Max Berger, Desohenitz št. 1012, BOhmerwald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vsemu drugemu blagu za postelje zastonj in franko. — Kar ne dopade, se zameni ali denar nazaj. Prodajalka za oddelek manufak tur nega blaga kot prva moč, ki je pridna, razume nemščino in slovenščino, se pod dobrimi pogoji sprejme pri Adolfu Orel, Šoštanj pri Celju. 687 (vice-sek.retar),l Prosilci, ki so popolnoma zmožni nern-ij in slovenskega jezika v govora in pisavi,! razumejo na tozadevne politične postave I konceptne in računske zadeve, ki lahko madežno preteklost dokažejo, — predloži svoje prošnje do 15. septembra t. 1. pri j uradu; obenem naj omenijo svojo doa porabo in plačilne zahteve. Odlikuje se nirane manipulacijske uradnike, ki so politični oblasti. Kompetenčne prošnje nt adresirajo na podpisanega načelnika. Okrajni odbor v Ptuju, dne 20. avgusta 1910. Jos. Ornigi 706 načelnik. Kupuje se i. s. franko od vsake postaje in se plačuje 6 vinarjev za kilo. Fabrika konzerv „Styria", Liebenau pri Gradcu, železniška postaja Puntigam. 653 Veliko presenečenje nikdarv življenju večtaj« 600 kosov samo K 420. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre n rantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 toil robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 a garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasn. koljerja i biser. mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 3 eleg. brazlelia 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo t 1 usn. denarnica, 1 par manš. knofov, 3 gradni clul' patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najl« sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in s seznamek ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 p« korespondenco, in še čez 600 v hiši potrebnih predroelnl skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K43tf po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razp<4V hiša P. Lmt, Krakova, st. 360. NB. Ako se dva zavoja narcj loži se prima angleško britev. Kar ne dopauV. denar irmjl Garantirano originalna naturna vil Štajersko deželno vino...............vfl atajersko vino iz gore......... Štajersko šiler-vino, najfinejše....., Terrano, rdeče krvno vino....... Silvanec, beli, fino namizno vino .... Risling, beli, fino namizno vino . . . . , Velefina bela, stara namizna vina .... pri lOu litrih prodaja in razpošilja od vinske kleti v veli slopju Sparkase. WG~ Vinske sode ravno izpraznjene iz hrasta od 200—700 1, tet 300 štarti&OTJ zelene, ajhane, prima sode iz kostanja, se poceni jflf Otto Kuster. Celje na Štajerskem. Prodaja posestva. katero obstoji iz 8 gospodarskih poslopij z opeko krito, na lepem kraju, zraven ol ceste, 1 uro od kolodvora, ssa vsak obrti pripravno in zraven je njiva, 12 mernikotj sestva, ena hosta in en pašnik vse za Ostane lahko 1000 kron. Pridite pogledat!) Mlakar, Velkavas št. 33, pošta Leskove! 688 Krškem (Kranjsko). Najcenejši promet Nobene finančne 1 trole. .Najmanjša |» trebi vode. Sob« nevarnosti za raalrfi BACH RICH & Co., Duna] X1X./B Heiligenstadteretr. 83. *»• " 7 — e veliki vinograd s travniki ter sado- ena ura pešpota od Maribora, se išče i jesen dostojnega in pridnega 613 [hreiimi delavskimi močmi pod zelo ngod-;ji. Vpraša se pri posestniku Ogriseg, Sturmberg b. Pdssnitz. (kavini ekstrakt) \a hitro in ceno rakavo izvrstne črne ali bete V ki oasega vse značilne snovi sveže Žgane, sveže znate kave najboljše kakovosti in je prost vseh zdravju škodljivih snovij. [Nepogrešljiv za turista, študente, slaščičarje, litvo in povsod tam, kjer se potrebuje hitro »napravljeno kavo Se dobi povsod! »Ine steklenice '/, K 5-20, '/> K 280, >/t K 1-50, V. K - 80. Coffcolwerke Olmiitz. rejža in najcenejša naprava izvrstne kave I Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 27« Previetje edine razprodaje me spravi v položaj, 1» le K 490 oferirati elegantno, ekstra ploS4« amerik, 14 kar. zlato-dnM* Švic. žepno uro. 1st* ima dobrn idoče čiC urno Aiiker-kolesje premiran« znamke nSpecio&a" in jo na električni poti 8 prt-HE zlatom prevlečena. Garancija za precizno«! i leta. 1 k. K 1 91) 2 k. K 989 Vsakivuri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar ' nazaj. — Pošlje po povzetju [HOLZER, Krakova, Stradom 18128. 35.GCH prši za 03 in sadje w za vinograd>tvo. sad-erejo in industrijo itd. izšlo je iz Mayfarth'ovih tovaren. Leta 1909 se je 2500 pres in 1200 mlinov naredilo. ^ Najboljši dok»z ja izvrstno do-' broto teh fabrlkatov. Obrnile se zaupno rta Ph. Miyfarth & Co fabrike kmetijskih in obrtnijskih mašin Dunaj II., Taborstrasse 71. Odlikovan z nad 650 /latih in srebrnih medalj itd. i i. ceniki zastonj. ISCe se zastopnike in naprej-prodajalce. Pazite vedno na ime firme Mavferth. 649 pri Mariboru n. D. m > od svojih izkušenih, kobranih (gekollert), vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnega trijala mašiusko, stensko, dimniško opeko, irtkontra Zackenziegel Preesfalz-, (izde-originalu Wienerberg), Strangfalc- (zistem ' in SteinbrUck) in Biberschwanzziegel. »v meje „Doppel-PreBfalz" in „Strang/alz"-opeke l en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 ton-i vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov ; in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na ne-I spremljevalca. — Z velespoštovanjem stavbinski mojster in fabrični posestnik. Telefon it 18. ichwanz 1. razreda K 48-—, Strangfalz I. !da K 74-—, Presstalz I. razreda K 84-—, lerwhwanz H. razr. K 25—, Strangfalz II. K 50-, Presflfalz U. razreda K 50—. Bientne cevi, plate za tlak, truge za svinje iti, truge za nagajati, ter vse drugo cement-o in cementne izdelke, nadalje apno, ■ in roman cement, ter vse vrste strešne opeke ponuja najceneje 678 LROGATSCH, izslelovaoje cementnega blaga in trpina "t, Maribor ga Dr., Reiserstiane 26. Meščanska parna žaga. i mehi lentnem trgu (Lendplatz) v Ptqs -ie klakice in plinarske hiše postavljena jt Mre parna žaga vsakemu v porabo. leno m les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras-L Viakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ii spahati i. t. d. Resna ženitna ponudba. 0 Vdovec brez otrok, 45 1. star, samostojni izvrstni rokodelec, priden, želi se zaradi pomanjkanja znancev po tej poti seznaniti v svrho takojšnega zakona z žensko (tudi vdovo) v starosti od 35—40 let, ako mogoče s par sto kron gotovega denarja. Resne, pa ne nepodpisane ponudbe, če mogoče s fotografijo, ki se bode vrnila, naj se pošilja pod „Zufrieden" na upravo tega lista. 675 2 •V • se sprejmeta, viničari-je so prav dobre, ker so pridni viničarji služili po 4 leta in še dalje. Vpraša se pri g. Jurju Fregl, oskrbnika v Framu štev. 134, (Frauheim). 681 Cen« perje za postelj! 1 kg. eirla sliniik S K; beljftk 2 R 40 h; ra pel belit 2 K M h; M& * K; belih mehkih 6 K 10 b; 1 ki. najfinejših, sie*e»»-be!hV, illtaiU 6 K tO h, 8 K; 1 ki. flauma(Baa-- ■»») aivaga 6 K, 7 K; belega 18 K; sajSaejSi prsni IS E. Ako ■• vzame 5 K, petem franke SOK*- Butava postelji -flfea is kfapluga, rdeosg«, pl»v.$*, belega ali rumoneg* amskinga, 1 tekšit, 180 ob. doljL 116 cm. Urok, z 2 glaviiaa llaiiuiu, vtaki 80 om. dolga, 68 om. sinka, napolnjene z noriš«, sirila, trajaš* in Savmastim perje« za postelje K K; p*l-4aut SO K; tun 34 K; posaneaai tiheati 16 K, 12 K, U K, 1« K: člane Maziae 8 K, 3 K 60, i K. S* posije p« porast« «4 IB K naproj franko. l«j»oajava ali msiter froake eere$eEi. Kar » aVpmte denar nazaj. S. Benlsoh, IJeschanrsi BTr. 71*, Bibmorwald. Ceaik gratis in franko. Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin Jos. OenoP uiti. i ii fŠtaJerako) priporoča najnovejše riteU« mlatilne stroje, stroj« »a rezanjo krme, irot-mline, za rezanje repe, r abler za koruzo, sesalnioe za gnojnioo, tri-Jerje, stroje za mah, grabijo za mrvo, rodne grabijo (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in zitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše, preie za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent .JDučhscher", daje največ tekočine, se dobije le pri meni. AngleJke nože (Guostahl), rezervne dele, prodaja amšin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in tranko. Viniearja 715 s štirimi delavnimi močmi se sprejme v viničarijo v Framu na lepem prostora bliža cerkve in šole. Delo v vinogradu je jako lahko. Oglasi se naj pri gosp. Janezu Gert, posestniku v Framu. Zelo ugodna kupčija! Na prodaj je v nekem mestu na spodnjem Štajerskem fljakerija -p| z 5 konji, 5 vozov, 3 sani, več parov konjske oprave, lepa hiša, stala in gospodarsko poslopje. Cena 19.000 kron. Zamenja se tudi za gostilno. Vpraša se v upravništvu „Štajerca". 662 yaloga Šivalnih strojev *" in koles 610 S. Najboljše kolo cele monarhije. Mapibor,Viktringhofgass. št 22, glavna zaloga I. nadstropje. NaJTeČja in najbolje urejena de-larnica za reparature z obratom moči. Reparature vseh vrst na kolesih, motorjevih kolesih, avtomobilih, šivalnih in pisalnih strojih, izvršijo se najnatančneje in strokov- njaško. Prvi galvanični zavod za zanik-lanje, za prevlacenje z bakrom alt mesingom z dmamo-obrabom. Bogato zalogo vseh delov, ki sli-Sijo k temu in nadomestnih delov ter potrebnh predmetov. Najsolidnejsapostrežba Nizkecene. Edina mašina za govorenje na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne firme Pathe Freres. To je na vsak nafin pefT* najboljše. *^s| Prekosi vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo, se ne praskajo; čuje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. B8S G. ACEEEffilAHN urar v Ptuju (teater.) Za. trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme eno pridno prodajalko in enega konjskega Hlapca. ki je trezen. Vprašanja na g. de Toma, Dobje pri Planini. 714 n Zagreb. Kralj, fcnr.-slsv.-aal. deiel.-vlai. ukaz 31. }nl. 1900; tu 3767. Cenjenim gospodinjam priporočamo na j tople je pravi : Francko v: pridatek k kavi kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni Henr. Francka sinov v Zagreba. 4 X7871 , OsL 9519 Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalora v Ptuju (pri železniškem prehodu) pnporoia •Tojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov p« ■ajnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti ae najceneje oddaja. bis ••o—mmm** ca— la Portland- mid Roman-cement najstarejša in najboljša marka južno-avstrijske monarhije oferirajo 399 fffi** najceneje -^( tovorno Roman- in Portland-cementa 0. Withalm'ov nasi. Laški trg na Štajerskem. Zaloga pri g. Jos. Kasiuiir v Ptuju. Pazite! -ms Izvolite citati I Nikdar več v življenju vam morda ne pride priložnost, za K 1"20 dvostransko ursk i verižico iz novega zlata kupiti. Da seznan'.m slavno občinstvo s svojo tvrd- ko. prodam 10,000 kosov dvostrukih pancer-verižic s talerjem sv. Jurja od K 120. S povzetjem (5i> vin. več) Pošljem bogato izdelan cenik. JJ. Olama. Dunaj VI/I. Bruckerjgasse 16. 481 Varstvena marka nAnker" Liniment Gaspici comp. nadomestilo za, adt- anker-pain-expeller *•__ je znano kot odpeljajoce, Izvrstna In bolečine odstranjajoft aredstTO pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu toga priljubljenega domaČega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljah z našo varstveno znamko nAakeru, potem se dobi pristno to sredstvo. ^^^*^ Dr. Ricbter-Jeva apoteka „zlati lev" \f^ V Praol, Elisabetstr. 8t. 5 nov. g h^*l Razpošilja se vsak dan. 637 I tsSa Otročji vozički r zelo velikem izbira se dobivajo že od 12 kron naprej T novi veliki ma-nnfakturni trgorini Dobami Ko$$ Celja ■a kolodvorskem prostoru. Ha zahtevani« se polije cenik poštnine prosto. £j$l£L2l Zel dobro ohranjena, se poceni zaradi zgradbe večje žage proda. Lahko se jo ogleda v obratu. Ponudbe pod „Gelegenheitskauf 500" na upravni- štvo tega lista. 666 Iščem za takojšen nastop vestnega, ter zaneslji- 2M vega 663 nadmlinarja; isti mora biti dobro izvežban v mlinarekej stroki. — Anton Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu (Ratschach bei Steinbriick). _ 8 — ToziČki za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen,) v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 3*7 Rimu trgovina v PTUJU •iso Brez konkurence! Prekrasna rementoar Gloria srebrna ura! • za gospode in dečke. Najprikhdncjši dar za vsako priliko, 3 jako krasno narejeni pokrovi, 10 kamonjev, ide točno, z dvestruko novozlato pancer-verizico in priveskom talerja sv. Jurja v lepem stanju mesto kron 18—, samo K 750. Za dobroto in solidnost 3 letna pismena garancija. S povzetjem (50 vin. več.) N. Olama, Dnnaj V/11. BrUckengasse 16. fi«t~ POZOR! "91 šoi Lep priložnostni nakup, 80.000 parov čevelj. 4 pare čevljev za samo 10 K. Zaradi ustavljenja plačil večje fabrike se mi je naročilo, da oddam večji število čevelj globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevelj ta žnore za gospode in 2 para za gespe, usnje, rujave ali črne, galosirane, z močno okovanim us-njatim tlom, veleelegantne, najnovejši facon. Velikost po številki ali pa centimeterski meri. Vsi i pari čevelj samo 10 kron. Pošlje po povzetju. Izmenjava dovoljena. Prva industrija čevelj • FRANZ HUMANN, Dunaj II., Aloisgasse 3. # Po zelo znižanih, cenah ! (i!7 Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka, (iiimi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na varnostno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eacalyptas-ojja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice I K 511 k Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-roilo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, neki (Leberflecke), finami m nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kaslju, oslovskemu ka-šlju, astmi itd. 210 ERNST HESS = Klingsnthal L S. mmm Se dobi v Ptuju lekarna morcu" H. Molitor. „pn M- Lepa stanovalna hiša tik državne ceste, 3 lepe stanovalne sobe, 2 kuhinje, 1 prodajalna, v sredini dveh fabrik, v kateri je trgovina z mešanim blagom, lesom, premogom, vinom, žganjem, veliko dvorišče, vrt za zelenjavo okroglo 700 nr plošče, kleti, veliko podstrešje, vodovod v hiši, se zaradi bolezni iz proste roke proda. Cena 28000 K; 10.000 K ostane lahko. Vprašanja na „Štev. 101", Celje, poste restante. 665 l urar v Ptuju priporoča svojo bogato in dobro sortirano zalogo v pod garancijo v najizvrstnejŠi izpeljavi. Vse v mojo stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, kakor jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih ceni-kh; pri meni se dobi vse po lastni izberi in prejšnjemu ogledanju, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti. «o Bolinderjeva drnžl za izdelovanje maši Z. 0. z. Glavno zastopstvo za Štii sko in Koroško: Bolinderjevi motorji surovo olje so poceni in delajo jako ekonomično. Za \ delo od 3 KS naprej. Lokomobili za surovo Motorji za barke. Styria- Styria-bicekelni ( StrassenradK 180- % Styria-bicikekii rennmaschine) K i(|-| (Halbrennmascbinen) spatentStyria-Glockenli Ze rabljene, toda še prav dobre bicikelne od^ 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava na ubiokcs zanesljivim kupcem in proti dvanajstmeseo plačilu in sicer samo no v a koles a. Na zahte vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Sni bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati, iij vezja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne k tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele I kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi | schlauche und Lanfmantel.) Brata Slawitsch, Ptil generalna zastopnika za okraje Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središč«. Naročila naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika| ■Kanih koles ne razpošilja in ne proda privatnim c ' " Monopol Imperator! Žepni užigač obenem svi Najboljši, najsigurnejši in najzanesljire^i t na svetu. Doslej 10 milijonov prodsnib. Si . pritisek daje iskro in guri, lino zaniklaa, I . ten, za kadilce neobhoden, a tudi v « ' zelo potreben stroj, ker se mnogo prisU. ^opis pri vsakemu kosu. Za dobroto, siji,., fcmnogo daljše trajanje pismeno jamsiio. i 1 kosa K 2-60, 3 kosi K 7--, 6 kosov 11 12 kosov K 25-— Ako se denar napra i potem franko, s povzetjem fiO vin. več. N. Olama, Biui I BrUckengasse 16. Veliko manufakturno trgovino JohannKoss, Celje na kolodvorskem prost na voglu (Stadt Wie priporočamo zaradinj ene aolidnosti in nizkih cen najtoplejše. 5504 17 432