Razvoj obrtništva je predviden po petletnem planu
Vloga in. pomen obrtništva sta v naši državi določeni s petletnim pianom razvoja narodnega gospo-darstva. Z njim se je poskrbelo za bogate obrtniake tradicije v naš: državi, ker obrtniška proizvodnja kot neobhodna dopolnitev industrij-&ke proizvodnje igra važno vlogo v dviganju življenjskega standarda delovnega ljudstva. Zato petletni plan predvideva askrbovanje obrtnikov s siuovinami in orodjem. S petlet-nim pianom se obrtništvu postav-ljajo tudi velike naioge. Kolikšen pomen se priznava obrtništvu v na-ši ljudski državi, se najbolje kaže na dejstvTi, da po petletnem pianu raora biti vrednoet vseh obrtnih usLug in obrfcniske proizvodnje v le-tu 1951 za 50°/» večja, kakor leta 1939. Tovariš Tito je v Ljudski skupfičini, govoreč o vlogi obrtni-Štva ob prilMd. predložitve petletne-ga plana rekel: Nam je obrtništvo potrebno in koristno. V rmnc^gih pa-nogah naža industrija š-e dolgo ne bo zadc^fcila vsem potrebaim naših aarodov. Naže obrtništvo je kval'.-tetno na visoki stopnji in mi mu bomo zaradi specifičnosti uekaterih panog našega obrtništva pomagali ne pa ovirali, da se dalje goji in razvija. Ne zaneroarja»je in ukinja-njeobrtnižtva. ampak njegovo vklju-čevanje v naš splošni gospodarefei plan, pomagati mu, organizirati ga v proiirvodne zadruge, da bi čim ko-ristneje shižilo splošnemu go^?o-darskemu razvoju naše države — to je naša politika glede obrtništva — i3i tega se mora vsakdo držati.
Kolikšen poonen se priznava na-šemu obrtnižtvri, kaže tudi to, da se bo do konca petletnega plana v svrho povečanja obrtniške proizvod-nje zagotovilo obrtTiikom orodja in strojev v vrednosti 750 milijonov di-narjev. Pornembno je zlasti, ker je v polovi&nem razdobju naše petlet-ke. Poleg prioritetnega razvoja tež-ke industrije, rudarstva in elektri-fikacije se poetavlja kot ena glav-nih nalog zadostiti potrebain siroke potrošnje z artikli, ki so nujno po-trebni za kulturno življen)e. Pri tem imata svoje dolocene naloge lokal-na industrija in cbrt.
Obrtniška proizvodnja je tlpieno dopolnilna proizvodnja z ozirom na artikle, ki jih industrija ne proiz-vaja. Se večji pomen pa ima obrtni-štvo kot reparaturna in uslužnostna dejavnost. Pretekla praksa je poka-zala, da je nujno vzporedno z grad-njo težl^e industrije poživeti in raz-viti tudi lokalno industrijo in obrt.
Kadar danes govorimo o abrtništvu in obrtmški dejavnosti, mislimo pri tem vedno na obrtništvo državnega, zadružnega ter delovni del privat-nega sektorja. Velilce važna?ti j€, delati raziiko med požtenim delov-nim obrtrukom in špekulantom, da se ju ne meče v en koš. Delovni cbrtnilt ni samo tisti, ki dela sam v
svoji delavnici, ampak tudi tisti, kl dela v kolektivu, ki je za minimal-no obratovanje potreben. Razredna diferenciacija. ki ima v obrtništvu na-logo ločiti špekulante od požtenih obrtnikov, mora z vso ostrino med samimi obrtniki potegniti ločnico. Važno vlogo v tej borbi morajo od-icrati državne obrtne delavnice, na-bavno prodajne zadruge, produktiv-ne zadruge in obrtniška združenja. In zopet si pod zadrugami mislirno le tisti del zadružništva, ki pospe-šuje pot v socializem, ki povezuje drobno obrtniško proizvodnjo v pet-letnem planu, to je socialdstično za-družništ\'O. Tako državne obrtne de-lavnice, razne oblike obrtniških za-drug. kakor pošteni privatni obrtni-ki, se bodo spoprijeli s špekularst-skiin delom v obrtništvu na vpraSa-njih plana, normah, normativih po-rabljenega materiala, tarifah in ce-nah, prav posebno pa na vprašanju kvalitete artiklov tn učencih. Ljud-ska oblast bo z vso ostrino pomaga-la zatirati kapitalistične tendence v obrtništvu,
Socializem ni imifarmiranje insi-romaženje, ampak je dviganje živ-Ijenjskega standarda, Obrtni^a proizvodiija je Iskana tudi v socia-litmu, zato je razvijati isto kot kva-litetco proizvodnjo. Nova obrtna za~ koiiodaja bo tudi individualne obr+-nike, bodisi v državnem, zadružnem ali privatnem sektorju upoštevala in jim zagotovila obstanek in raz-voj. Zato predstavlia St)lo§ni zako^i o obrtništvu prelomni poisv v druž-beno ekoncrmskem pogled-u, v po-gledu odnosov med socialistifco graditvijo v naši državi in persoek-tivo. to je bodočnostjo našepta obrt-niStva.                                         R. K.