287. številka.
Ljubljana, petek 17. decembra.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI
ShJJrT*!!* I?S5hSS,i5 dn°j,? P<? P'*"1«10- tor velj» P« P«itl prnjeman.  U avstre-agerake delale m celo loto 16 fjold., » pol leta 8 fold.
»a^otit e..a 4 goid. — Za L|ublJano brej. pošiljanja na dom *a oo.o j eto 13 a*old., n     —        * — •- K
— Za toje dežele toliko več,
.  l t.,let* ?. kold/ l° 8*1 °* P0**' preienisn na ćetrt leta 3 *fld- - Za oznanila ."ae plačuje od femlstopne-
peut-vrate 6 kr., će ae osnantlo enkrat tiBka, 5 kr. 6« se dvakrat in 4 kr. ft« ae tri- ali več-rat tiaka.
* ia oetrt i©ta 3 «ro-d. 30 kr.. %a on cuoaoo I iroM 10 kr Z* .<.4iliAni* ni dom ae računa 10 krajo, ta mesec, 30 kr m oetrt leta. - Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša - *a a;oapode ■oltelje nit Uadakin t lalh 'in d dijake velja zoliaia oena in aieer: Za Ljobljana ta oetrt leta 2 frold. 50 kr., po poatl prej«
n ?°Pw<„rr! J! !*VOw ?*nkira.ti -v,80^!"1 ■•      vračajo. — DrednH'vojav Ijubljanl v Franc Kolmanovej hiži ŠL 25-26 poleg gledišča v „*voadi». Q>. AvnK'.vo. na katero naj ae blagovolijo pognati naročnine. ™*'auiaci.)e, onnanila, fc J. adn,<niatrativne reči, j« v .Narodni tiaiariii" v Kolmanovej hiši
Za naše gozde!
\z Notranjskega, 14. dec. [Izv. dop.] Kakor jedna veja narodnega gospodarstva drngej v propad pomore, tako tndi i gozdarstvo. Kdo bode trdil, da kmetu ob času, ko iii.j rao5, iz dohodkov posestnih plačevati ogromnih davkov, posrednih in neposrednih, neSteviluih brezimnih priklad, družini visoki zaslužek, — ob času, ko lihvar-Btvo ali odrtija brezsrčnih sebičnežev kmetijstvo, temelj državni, ruši in razdira, — nij teško, da celd nemogoče, respektirati gozdnih postav.
Pa vsaj i oblastnija, zaščitoljica zakona, v tem položaji sama čadno ravua. Ona si ne prizadeva, gozdnemu zakona veljavo pridobiti, zatisne voljno ali nevoljno oko, prepušča kmetu samovoljna ravnanja v gozdu — osvedočena — le tako je možno, državne blagajnice, katere, kakor znano, silno pomanjkanje trpe, nekoliko polniti.
Naravno torej, da kmet ne varuje več svojega gozda, ne loči debele bukve od nežne tanke bojice in drevo vsake debelosti brez izimka nensmiljeuej sekiri kot žrtev pada, — temveč ker hoče sam in njegova rodbina tudi živeti.
Domoljuba Brce boli, videčega na tisoč in tisoč hojic, ne 4 palce debelosti na železniške postaje voziti, — katere bi 15 let starejše 30kratno in višjo vrednost imele.
Po 2—3 ure daleč pripelje kmetic z dvoje živinčeti voz taci h hojic, 20—30 na številu, zamudi celi dan in dobi 4 do 5 fo-rintov plačila l Odškodovan za vožnjo in trud, ostaje mu za les le toliko, da si soli kupiti more. Je-li nij to žaloBtao in pomisleka vredno?
Same se morajo trebiti zaradi boljšega razvijanja, bolje rasti dreves, a trebljenje ima svoje meje.
Te meje se zdaj močno prekoračujejo, kar svedoČi velikanska številka, sigurno nad 3 milijone centov lesa v p.dneni letu, katero kvantiteto sprejmejo le postaje od Ljubljane do sv. Petra v prevažanje.
Na prostoru, recimo 10 štirjaških milj, iz kojega jo možno, les ne prav zastonj na postaje voziti, ne vzrasto nikdar toliko lesa, da hi se smela rečena kvantiteta izsekovati. Skoda je vidna in ogromna, kojo le natančno preiskovanje in opazovanje bolj na tanko določiti more.
To Škodo zakrivijo deloma i prekupci, katerim je ljubo, ako se vsi gozdi porušijo iz razlogov, ki so sami ob sebi razumljivi, da oni zdaj malo dobička imajo, po pregovora : rasti trava ali ne rasti, če mene ne bo.
Ti brezHrčucži  pokupijo  vsako desko,
vBako prek!jo, vsak klin, plačajo slabo, ker večjidel tudi sami slabo plačilo dobivajo.
Svarjeuje, da ne bo ae tako hitro konec sveta, in je treba misliti na potomce, ne koristi nič, kmet potegne s prekupcom in se čvrsto odreže: „Jaz skrbim za se, oni, ki za nami pridejo, pa naj skrbe za ne !u
Mej Postojno iti IUkokom so doli gozda — pred malo leti Še polni drevja — oni čeni; potovalec vidi same goljave Štrleti, nravna rast je iznnirU, trebalo bi, gozd iz novega saditi, k čemur se pa naš kmet ne pripravi.
Slične žalostne razmere postajejo občne. Kmet, prejemši lastnino, po razdeljenji graščinskih gozdov, kojo je tako željno pričakoval, loti se je z neumorno delavnostjo, seka, da se kar ne uduši, in kakor da bi drevja ne moglo zmanjkati.
A le prezgodaj se mora prepričati, da nij več lesa za kurjavo, še manj, da bi pri poslopjih kaj popraviti mogel ! Vandalizem pri gozdarstvu, h kateremu je kmet žalibog večjidel primoran, mora roditi slabe, jako nevarne nasledke, ker propad gozdarstva je s propadom celega kmetijstva v preozkej zvezi. Velika večina kmetskih posestev mora priti na kant, in kdo bode potem preživel mnogobrojni kmetski proletarijat?
Zadaća kmetskega posestva je menda vendar, sedanji sistem preživeti, ter davkoplačevalca zmožno ostati. A to ne bo mogoče,  ako se precej ne krene na drug pot.
Na Kranjskem imamo tudi deželnega gozdnega nadzornika. Ali so mu te nevesele razmere znane in hoče kaj storiti, temu zlo vsaj deloma v okom priti?
Ne pomaga nič, na južnem Krasu nekaj oralov pogozditi, ako se precej zraven lOOkrat več gozda opustoši. Mrtvaška odeja Krasa sc bolj hitro razširja, nego bi kdo mislil, pod takšnimi avspicijami ne preteče pol stoletja, da i tebe bela Ljubljana v njo ne zavije.
Torej Blovenski zastopniki, pozor ! Ugovor, ka so toliko lesa proda, mora i veliko denarja v deželi ostati, ne velja nič, to je prevara. — Siromaštvo kmeta je od dneva do dneva višje, on ne vdobi dosta več, kot povračila za vožnjo in svoj trud, prekupci stoje nekoliko bolje, a jih je malo, več pro-iitirajo tržaške hiše, vse pa južna železnica, koja za prevažanje lesa v nepokritih vozih toliko zahteva, kot na pr. od moke v pokritih vozeli. Cena iz Ljubljane v Trst postavljenega lesa večkrat no iznaša so cu-krat toliko, kakor vožnja stane. V blagajnice Židov jnžuo železuice padajo ogromne svote, narodno premoženje gine vedno bolj in bolj, kuiut pu pomagaj še s svojim žu-Ijavini krajcarjem železnicam na noge.
Jugoslovansko bojišče.
Izpregovorila uradna „\\ icner Abend-post", ki pravi, da so se zedinile tri cesarske velevlasti, Rusija, Avstrija in Nemčija v tem, kaj predlagajo družim velevlastim (An-gleškej, Francoske}, Italiji itd.), da se Btvar vstašev in Turčije uredi. „Pcuter Lloyd" je-namreč rekel, da ima Andrassv vodstvo v tej stvari, dunajski uradni liat to reč v omenjenem zgornjem sniittla popravlja, namreč,, da ne avstrijsko ministerstvo vnaujih zadev,, ampak vse tri cesar* kc velesile imajo vodstvo. Kaj poreko Anglija, Francoska, Italija itd. — to pokaže zopet le pribodnjost. Mi ne verujemo, da se doseže jedinost, zato bode naposled le spomlad odločila. Dosedaj vstanek naših jugoslovanskih bratov nepotrt traje, sam magjarski „Pester Ll.u v oiioi-joznem Članku prizna, da ga Turčija nij bila zmožna udušiti, in stvari se bodo gotovo obrnile na dobro slovanske stvari, kajti predno obravnavanja vseh evropskih velevlasti), ki do sedaj, tako dolgo časa nljso mogla zediniti se, ' do česa pozitivnega dospejo, upamo, da se bede v slovanskem joga aže ono dogodilo, kar se iz Srbije in Ome-gore pričakuje in za spomlad navešča. Potem pa imajo velevlasti evropske zopet za družili pet mesecev dovolj „dogovorev". Ze-diuijo se pa teško, in to je dosedaj za jug skoro dobro bilo.
Češki „Našinec" prinaša iz Hercegovine dopis o s 1 o v a u s k e j legiji, ki se je ustanovila iz slovanskih prostovoljcev. Poveljnik je Malorus Janovski, imenuje se mej adi tudi neki Slovenec Z al ar, več Čehov, Slovakov, Srbov, Rusov. Svoj „krvavi krst" je imela ta legija 2. dec. v boji proti trikrat močnejšim četam tarškim ziuagonosno.
Iz Dubrovnika se brznjavlja, da so vstaši zbrani v Zubcih nedaleč od avstrijske meje napali 13. dec. pod vodstvom popa Melentija one vasi v Popovem polji, ki bo se Turkom padale. V boji je padel Melentija pa tudi katoliški vikar Ivan Mušič. (Katoliškega duhovna Mušica so prej dol-žili, da je izdajalec iu hc je hil res Turkom podvrgel. Pred dvema duevi je bilo pa po-ročano, da se je zopet vstaje uduložil in z Melentijo pobratil.) Sicer je še 40 mrtvih in ranjenih. _
Olicijozni „Pol. Corr". Be piše, da je turško vojske u že za polovico meuj v Hercegovini nego je jo bilo, ker je uže uničena po bojih, boleznih, iu slabi oskrbi. Vsta-šein manjka kanonov. Garibaldi jim jih je obljubil pripraviti. Rauf-paša koče Sutotino vstašem vzeti.   Tu bi bilo slabo za vstaše,
ker  potem  so  na najvažnejšem mesta od
Avstrije odrezan'.
Politični razgled«
V Ljubljani 16. decemhia
V tffaftitfmcm ^tnn-tf 14. dec. je bilo posvetovanje o proračunn 7.a šol*. Moravski Čeh je tož-l o razmerah na M nav skem, ki so take, kakor pri nas na Sloven skem. Rekel je, da deželni šolski svet nij tako objektiven, kakor bi imel biti, in da je žalostno, ka je prva deželna šolska oblast šla v službo strankarskim političnim namenom. Poslanec za isterske Slovence in Hrvate, vrli dr. Vitešić, se je zopet pri tej priliki možato potegnil za svoje volilce in naglašal, da v celej Istri za 180.000 Slovanov nij nobene srednje šole, mej tem ko so v nemškem Bozna, ki šteje malo več, kot 2000 prebivalcev, dve gimnaziji. To je ponavljal in to bomo Slovani tako dolgo in vedno močnejše ponavljali, da nas bode Evropa slišala. Potem se je govorilo o komisiji za statistiko. Tu vstane poslanec ljubljanskih nemškutarjev, dr. Schaf* fe»'f in se po svojej starej navadi zopet blamira pred svojo lastno stranko. Ali o tej posebnei zanimivosti jutri več. — Poslanec Neuvvirth je svoje začudenje izrekel, kako je to, da se v Avstriji toliko 1 indij dohodninskemu davku odteguje in vlada v tem nič ne stori, da ni vedno na nove davke misli.
Fmnonske republike predsednik Mac-Mahon je sklical 13. t. m. ministerski svet, v katerem so se posvetovali, ali je treba, da vsled zmag republikancev odstopi ministerstvo, sestoječe po večjem iz ljudij orleanistiČne stranke, ki je tako propala. — Sklenilo se je, vprašanje o zaupanji kmalu v zbornici staviti. Ob jednem pak uže pri jatelji Mac-Mahonovi posredujejo mej nekaterimi vodji republikancev in Mac-Mahonom. — Volitve v senat bodo baje do Četrtka končane. V seji 14. t. m. je samo jeden večino imel in ta je bil republikam
V nemškem državnem zbora je bilo posvetovanje o noveli k novemu kazenskemu zakonika. Sprejeto je 7 paragrafov, nekateri so precej reakcijonarni, 7 jih je pa vendar zavrženih.
Dopisi.
Ib Oriimžu 14. dec. [Izv. dop.] Kamen mojega dopisa denes nij pisati o šolah, o delovanji našega okrajnega zastopa, in o nekaterih občinskih predvojnikih in diu-gih važnih stvareh, o Čemer vsem se veliko pisati da. Zadržim si to za kaj ugodnejši trenotek, denes le o materijelnem stanji našega ljudstva v obče nekaj hesedij.
Uže več let je, da nam polje, posebno pa vinogradi slabo rodijo. To je uzrok, da je mej ljudstvom nastala nužda in siromaštvo. Ljudstvo našega okraja je posedujoče in neposedajoče. Posedujoče sestoji največ iz kmetov, in neposedujoče iz želarjev in viličarjev. Zelarji in vincarji brojijo polovico ljudstva in obsadujejo polje in vinograde po-sedujočih, to je kmetov, in imajo v tem oziru boljšo stran, da jih nij briga za davek in druge potrebščine, ki jih kmet kot posestnik v sedanjem slabem času teško plačuje. Vin-car in želar se hranita in vzdržujeta na BtroŠke kmetove, in Če se temu boljše godi, tudi njima bolj po volji gre, če pa kmetu slabo ide, tedaj vincar in pogosto tudi želar zapustita kraj in se preselita na koje god boljše mesto, Če tudi le na kratek čas. Po leti gredo naši vincarji na Hrvatsko, tija
▼ Slavonijo in- prevzamejo delo, kjer se jim boljša plača ponudi, nai kmet pa mora sam teške čase prebiti.
Laoskoga leta nas je mraz poškodoval, letos pa toča, ki nas je večkrat obiskala in vsakokrat nekaj uničila, dobili smo tedaj poljskih pridelkov malo, še menj oa vina, koje je za celi Ormužki in tudi Ljutomerski okraj glavni proizvod ker zanj kmet denar dobiva. Malo žita, še menj vina! Kako tedaj prehraniti Ženo in drčo, plačati služinČad in kar je Še hnjše štibro? Res je, da se nas je gospodska letos usmilila in je na veliko in gorko prošnjo in vroče stroške poslala komisijo v dotične občine, ki so od vremenske nezgodnosti škodo trpeti morale, da bi precenile škodo in da bi se razmerno proti škodi kmetom štibra pomanjšala.
Ali take komisije so nam le na škodo, ne pa na basek, ker stroški so veliki in vspeh vedno le majhen, ali pa celo nikak. Kaj pomaga kmetu, koji 100 gld. štibre plačuje, če mu pet ali deset gld. odpustijo? Plačati ob pravem Času vendar le mora, da si ravno mnogi večkrat si soli kupiti ne more. Naši kmetje so jako strpljivi in če pomislim prav, kake so sedaj kmetske razmere, in kako slabo je Življenje na kmetih, prežalostno je to.
Kmet se trudi in dela, vina, ki ga je pridelal, sam si ne privošči užiti, ampak ga proda in kmalu novce za Štibro da, živino, ki jo je pripital in pšenico ki jo je pridelal tudi ne užije, ampak vse prodati in za davek dati mora. Sam pak od najgršega zrna in od vode živi.
Kakor sem omouil, dobili smo malo vina in to kar smo dobili, ne moremo prodati, ker kupci vsi gredo na Magjarsko in kupujejo tam se ve nekaj cenejše, pa tudi slabše vino. Le sem ter tija dojde koji kupec in ta bi zopet rad, da bi mu našo žlahuo kapljico malo ne darovali.
Prodajalci tudi sami ceno ponižajo, ker radi pomanjkanja denarja vino ponujajo in kupec, koji bi drugače gotovo boljše plačal le najmanjšo ceno obeta.
Naš kmet si na tak način, če tudi kaj na prodaj ima, ne more zdatno pomoči, ker je primoran vse le na polovično ceno oddati. No vendar še bi mnogi bil utolažen v tej nuždi in nevolji, da bi le to, kar ima, še za to polovično ceno do haska privesti mogel, ali — žalibog — ni to uij vsakemu mogoče, ker mnogim se prej pokrade, kar na prodaj imajo. Tukaj ne preide dan, da ne bi slišali, da bo v tej ali onej občini enkrat enemu, drugič druzemu kmetu tatovi v klet prodrli in mu vino odvzeli. Cele bande se klatijo po noči in na vozovih ukradeni materijal odvažajo. Te bande sestoje iz domaČih vincarjev in tujih lupežnjakov.
Kar ti ne pokradejo, pokradejo drugič cigani. Cigani, kateri iz Hrvatskega in Ma-gjarskega k nam dohajajo, kradejo zrnje, obleko, zabelo in konje. Večkrat ti, tatovi celo premoženje hiše odvzamejo in Cefb mirno in po lehko odpeljejo, ker so oboroženi in ljudje hišni pa neoboroŽeni. Večjidel nav a Ijujejo te bande na take hiše, ki bo bolj osamljene. In proti temu vsemu nema naš kmet nikake dovoljne pomoči.
Jaz vam nebi mogel nabrojiti posestnikov, ki so v vseh naših občinah po tatovih poškodovani. In če še pridenem, da to, kar
so tatovi postili, najmer hišo in posestvo, mnogim gospodska vzame za štibro, tedaj je slika našega ljudstva gotova. Živa slika tuge in nevolje. —»
Vsled tega abožnega stanja je naše ljudstvo začelo aže zdvajati in vsigde se govori, da kmala ne bode moči obstati. Kmetje se tndi volitev v razne zastope uže ne udeležujejo radi, ker velijo, da vse nič ne pomaga.
Resede, ki jih je govoril dr. Vošnjak v državnem zbora so bogme naravnost iz nst našega kmeta tekle, in so hvale vredne, da-siravno . . . bob v steno.
Vošnjakov in tudi Hermanov govor zaslužita, da bi hc slovenski ponatisnila in v tisoč in tisni"' eksemplarih mej slovensko ljudstvo razdelila, da vsaj kmet izve, kaj da njegovi poslauec stori. Dosedaj so le nekateri volilci izvedeli o delovanji poslancev naših, oni najmer, koji časopise čitajo, največ pa jih za delavnost naših boriteljev ne vč in je toda apatija, ki jo kmet do vsega ima, lehko razumljiva. Iz teh govorov bode uaš kmet vsaj izvedel, da naši poslanci kot branitelji vsaj nalogo svojo spolnujejo. Ta narod bode vsaj malo potolažeo.
Iz Itimujia 13. dec. [Izv. dop.] Na mediciuskej fakulteti dunajskega vseučilišča vlada od štirnajst dnij sem velika razburjenost mej dijaki imenovane fakultete. Uzrok dijaške nevoljnosti je najnovejša knjiga slavne kapacitete na polji medicinskem — dr. Rillrotha. V svojej knjigi „Uiber Lehren und Lernen der medicini-seben Wis8enschaftenu zabavlja ta iz Pru-ake import.rani učenjak Črez avstrijsko domoljubje avstrijskih zdravnikov, — ki so proti takovoj tajezemskej oholosti uže pred teden dnij protestirali — i črez nemarnost i nesposobnost za medicinske študije oger-skili i poljskih Židov dijakov, očitajo jim, da se zaoaj kolegij bavijo s prodajanjem žveplenic, kar bi naj cikalo na uborneBt v gmotnem obzira dijakov izraelskega veroiz-povedauja. To je torej prouzročilo silno vrenje mej dijaki Abramovega rodu, koje je nasledek velicega škandala, ki se je vršil 13. decembra v dvorani, kjer je predaval dr. Billroth. Nokatere dnij pred tem škandalom se je proti Billrothu demonstratiralo s tem, da koje B. medici uski izrezek na krožniku poslušalcem na ogled dal, je prišel oni krožnik z izrekom obdanim žveplenicami, ki jih je „nevidna" roka na krožnik prakticirala, pred učenjaka nazaj, kar je merilo na gori imenovano očitanje nda židovski dijaki zunaj kolegij s žveplenicami be-retajo". 11. t. m. okolo 10. ure dopoludne bila je dvorana, kjer predava B. prenapol-nena. Asistent Billrothov je nekaj o na-merjavanej demonstraciji slntil, ter to naznanil B. samemu, predno je ta prišel predavat Billroth je hotel policijo rekvirirati, a je to opustil i dijake nemške narodnosti, ki bo bili v druzih dvoranah poklical v svojo dvorano. Ko g. profesor vstopi, zagrmi stra-šansk „pereat" po vsej dvorani. Izmej „pereat" klici so se valjda slišali nekateri „hoch" klici nemških dijakov. Na to nastane v pričo profesorja ravs in kavs mej nemškimi in židskimi dijaci; bili so se po cilindrih i glavah prav po pobalinsko s pestmi; marsikateri obraz je dobil višnjevo barvno marogo, i marsikateri židovski nos bil je še bolj skrivljen, kot je  uže po na-
ravi. Ta šander i boj trajal je nekoliko minut. Na tu prične kot lnna bledi profesor hvo j a predvanja o „ zlomljenih i strtih rebrah", ki je trajalo četrt are. Ko je bil podak zaključen ter se je Bnadepolaa mladež" nemške i židovske narodnosti podala iz dvorane, vnel se je nov boj v koridoru, kjer so židje od nemško-pruskih dijakov nenadoma napadeni bili. Da krv nij kar curkoma tekla, zahvaliti se je le ,. zmerne mu vedenju avstrijskih i ogerskih dijakov", kakor se „Tagespresse" blagovoli izraziti. — Takove nasledke torej rodi, im-portirana nemška učenost i bati se je, da bode dunajsko dijaStvo vsled takovih činov tako razdvojeno, da si bodo dijaci pruskega i avstrijskega mišljenja nasproti stali, kot ^vstaši i Turci !"
Omenjena knjiga liilliothova je tudi izvrsten grižljaj za nemsko-židovsko časnikarstvo. „Tagespresse" piša z neizmerno cuer-žijo proti importiranenm nemškemu učenja-štvu, ki se na avstrijskih tleh drzne zasmehovati avstrijsko domoljubje, ki se roga nad ubornostjo avstrijskega dijaštva, ter nema sredstev dovolj, da bi se moglo ponašati kot dijaci na nemških univerzah n. pr. v Ileidelbergu : zasmehoval je ta nemški oholež bornost avstrijskega dijaka, ki bije naj plemenitejši, najvzvišenojši boj, ki ga more človek biti, boj proti sili i bedi i siromaštvu — zaradi ved. (Zalibog se tudi marsikateri oholi bogataš a pri tem duševni bornež mej nami nahaja, ki se dijaka, oropanemu sredstev i prosečeniu za poni 'č, roga ter ga iusultira, ali pa pismo revnega za podporo prosečega dijaka v stran vr/.e zaničljivo rekoč: „sc.li >u svieder ein bittelbrief."
nWie ist der Reiche zu beneiden, Der Elend lindem kann, wie es das llerz begerth! Doch kennt or niclit des Woliltliuna slisse Freudon: Dann ist er wahrhaft arin, and nur beklHgens\verth.M
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Jutri 18. t. m. se bode prvikrat predstavljala jako mikavna veseloigra v 3 dejanjih, „Ogenj nij igrača." Ker letošnjo sčzijo „dramatično društvo" na to gleda, da se posebno dobre, večje igre na oder spravljajo, bilo bi želeti, da bi občinstvo drultvo, kar je v moči, podpiralo z obilnim obiskovanjem slovenskih predstav, katerih je tako le malo število v mesecu. Prijateljem petja se ob euem naznanja, da se, vstrezaje željam njihovim, pripravlja tudi opereta, koja pride v kratkem na vrsto. V tem mesecu je zadnja predstava v nedeljo 20. decembra.
— (Božične počitnice) na ljubljanskih Šolah bo začno 24. t. m. ter trajajo do 2. januarja prihodnjega leta. Učitelj iu učenec bosta gotovo vesela 10 dnevnega počitka!
— (Šolski prijatelj.) S Posavja se nam piše: Okrajni Šolski svet ljubljanske okolice je letošnjo jeseu v uckej fari blizu Ljubljane namestil neko gospodičiuo za nčiteljico, ker bi bili morali sicsr otroci po odhodu prejšnjega učiterfi brez vsega poduka ostati. Ta učiteljica je pa staroko-pitnega fajmoštra posebno v oči bola. Te dni je mož nevaruo zbolel in tudi umrl. A Še na smrtnej postelji pokliče k sebi nekatere veljavne može ter jim pravi: „Možje,
to vam povem, da nbabo" morate spoditi iz fare! „Baba" nij za Šolo: I, nbljanski brezverci in liberalnih nam duhovnom nijso mogli drugače nagajati, pa so uam to „babo" za šolmoštra poslali. To je srmota za vso faro. Proč z „habo"! — In da bi imela njegova beseda več vspeha, je svojej oporoki predsednika krajnega šolskega sveta, priprostemu kmeta, zapustil — 400 gl. ! Kaj ne, to je čuden šolsk prijatelj! Gotovo nihče ne zavida gospodičine učiteljice, ki si na tej šoli svoj kruh služi.
— (Nemškutarji — tolerantni — liberalni — in pravični.) Kakor je uže obče znano, namerava ljubljansko f11-harmoniČno društvo napraviti v teku meseca decembra dobrodelni koncert, katerega dohodek je namenjen; napravi zimske obleke za otroke ubogih: lepa misel, — katera bi zaslužila vsestranske podpore, — ko bi bila tako čista kakor se kaže. Odločil se je bil za ta koncert 11. decrmber. Kar pozdravi direktor Schvvabe li harmonično društvo z dolgo prošujo, v katerej naslikuje slabo stanje nemškega gledališča, ter poudarja, da bi se vsakemu koristilo, ko bi se ovi koncert preložil na tak dan, katerega bi se ne godila njemu nikakoršua Škoda. In kaj je bil vspeh tega. Filharmoničnega društva pevovodja, katerega kompozicije izdaje slovenska glasbena matica, iu društveni direktor, o kojem smo i mi včasi mislili, da je pravičen Nemec, ali vsaj malo bolj kot drugi, — in za kojega 8o tudi oh času volitve nekateri naši somišljeniki glasovali po reku: ittčrdno mala ruiijus — oba ta dva se domislita, da za omenjeni namen nij boljše prilike, nego 18. decembra, ko bode slovenska gledališka predstava. Kajti s tem, d i. preložimo koncert na ta dan, koristimo Schvvabeju iu škodujemo slovenskemu gledališču. nZ\vei liiegen anf einen Schlag!" Čudimo se tedaj, da more pri takem društvu, ki pri vsakej priliki na solnce nosi svoje straukarstvo, sodelovati toliko naših narod u i h mož: čudimo se dalje, da uikogar nij sram celo pod dobro-deljno šeruo skrivati svoje mrzeaje proti vsemu, kar je slovensko.
— (Iz Trsta) nam piše prijatelj, ki je to n.esto obiskal in slučajno bil v gledališči navzočen p i koncerta Hrvata Krežme, katerega so ljubljanski pritlikovci nemške iilharuioniČne inteligeuce tako nevredno kri tikbstovali. Čudom soje čudil izvrstnem.! u met-uiku, a tudi to je z radostjo < pa/ val, kako burno in navdušeno so Italijani odlikovali slovanskega umetnika. Tacega navdušenja v gledališči nijsem še nikoli videl, piše.
— (Mlad ubijalec.) Iz Gorice se uam piše: Minolo sobjto sta se dva fauta-liua, jeden tiskarsk drugi Črevljarsk pomagač, stepla. C.evljar zagrabi opeko iu udari dolzega a slabotnega tiskarja taki nesrečno po senci, da se je takoj zgrudil iu po malih urah dušo izdihnol. Mladi ubijalec se je na pregovarjanje občinstva sam Hodni ji izročil. — Jutri 15. decembra bode v tukajšnjem gledališči mladega virtuoza Kivž:ne koncert, putem odr.ue v Italijo in se bode za „S:av-Čev" koncert zopet povruoL
— (Napevi narodnih pes nij.) Dovolujeino si opozoriti slavno občiustvo na novo velevažno podvzetje v slove^skej lite -laturi. Znani pevec in skladatelj, Josip Kocijančič izda okoli srede  jannarja v
Pragi prvi zvezek slovenskih narodnih pesnij z napevi. Ta prvi zvezek bode obsegal 25 novih narodnih pesnij z enim vencem enakih pesnij, vse čveteroglasno postavljene. Založnik tega za Slovence prevažnega dela je znani slovenski rodoljub g. Ignacij Kovači č pri sv. Luciji. Do sedaj so Slovenci res uže marsikaj storili glede nabiranja narodnih pesnij, če ravno ne moremo tajiti, da bi se bilo dalo še mnogo več st »riti, ko bi nas vodila tista ljubezen do naroda, kakor n. pr. Nemce. Toda kar se muzikaličnega dela narodnih pesnij tiče, zgodilo se nij še čisto nič. In vendar je napev pri narodni pesni bistvena in glavna stvar, zlasti v času, ko narodno pesništvo od dne do dne bolj gine in propada, ter se umetnemu vedno bolj umika. Da je sedaj našim narodnim pesnim napev prva reč, spoznamo uže iz tega, da ima ena in ista pesen neizrečeno mnogo Vtorjacij, skoro v vsakej vasi svojo posebno, a vendar le eden napev. Tudi si jo narod uže nekaj umetnih pesnij prisvojil in jim ob enem napev nekoliko spremenil, to je ton modulira! iu je tako za svoje pravo blago priredil. Ce se je pri nas Slovencih mnogo v tem obziru zakrivilo, moramo toliko bolj hvaležni biti g. Kocijančiču, da jo ta narodni zaklad vzdignil iu ga vsem prijateljem muzike naklonil. Hvala mu za njegov neumorni trud! Velika hvala pa tudi blagodušnemu gospođu založniku, ki je še le sč svojo da-režljivoRtjo pripomogel, da se more tako važno delo na svitlo spraviti. Bog živi slovenskega mecenata! Slovenci, sezite po no« vem delu, novem dokazu naše sposobnosti! Ne le vse čitalnice, vsi pevci in narodni učitelji naj si iian.če to knjigo, nego vsak prijatelj slovenstva naj dejansko pokaže, da spoštuje in ljubi svoj narod, ter da ve ceniti njegove prednosti. Na prvem zvezku leži vse podvzetje, Če se prvi dobro speča, Ble-dilo mu bode še cela knjižnica drugih.
— (Občni zbor „Sokola") 5. dec. [Konec.J G. Velikanje nasvetaje potem, da bi se nekateri g. pevci, ki redno sodelnjejo pri Sokolskih veselicah, sprejeli kot društve-niki brezplačno. Po govoru g. blagajnika in dr. K. Rleivveha zoper, in Fr. Drenika za nasvet, odloČi se, da ima prihodnji odbor to vprašanje rešiti. — Prešlo se je zdajci na zadnjo točko dnevnega reda „ volitev sta-roste, podstaroste in 7 odbornikov". Mej pregledovanjem volilnih listov, poprime besedo Fr. Drenik ter omenja, kako lepo bi bilo, ko bi „Sokol" postavil mesto lesene piramide kamenito in sicer z Nabrezihskega marmorja izdelano, na pokopališče v dostojni vedui spomin Sokolov. Misel ta je bila živahno sprejeta. Gosp. Murnik omenja, naj bi vsakako prihodnji odbor delal na izvršitev tacega spominka. Kodbine onih, ki so kot „Sokoli" uže umrli, bodo gotovo rade podarile kolikor toliko za tak namen. Posebni odsek bi moral prevzeti nabiro pri prijateljih „Sokola". Odbor bi moral napraviti veselice v korist sokolske „piramide". Ko se zbrani Sokoli izreku, da je občna želja, da prihodnji odbor nasvet g. Drenika sprejme kot nalogo — pristopi g. Kristan ter poroča, o volitvi. Za predsednika voljen je bil g. Fr. Ravnikar z večino glasov, in Fr. Drenik za podstarosta. V odbor voljeni so bili gg. Jeločnik, lHnnš, Kajzel P., Armič, Steinmec. — Gosp. Ravnikar se zahvaljuje za zaupauje in čast,  a obžaluje, da mu drnžbinske raz-
mero ne dovolijo sprejeti predsedniđtva. Pri tej izjavi ostane tndi potem, ko g. Mnrnik v imena vseh Sokolov pondarja, da njemu gre Častna stopinja staroste, ter želi, da naj postane načelnik drnžtvn, kojemu je od prvega doe ni« člen iu zaslužen odbornik. Pri druge? volitvi voljen je bil Fr. Drenik za starosto, a tudi on nij sprejel tega mesta, rekoč, da je društvu treba na čelo moža, ki v socijalnom društvu zavzima odlično stopinjo, ter priporoča g. Murnika, kateri je uže bil starosta in pokazal izvrstne lastnosti za to stopinjo. — Čas nij pripuščal še v tretje voliti, torej sa točka 4. občnega zbora po predlogu g. dr. Rleivveisa prestavi na prihodnji občni zbor, katerega skliče pod-8tarosta Fr. Drenik začetkom leta 1876. Sokol Noli Srečko še omeni, da bi bilo dobro, do tija preskrbeti imenik,  in podstarosta g.
Franjo Drenik zaključi zbor.
ob   Va 1 nri občni
Kazne vesti.
* (Velikansko nesrečo na morji) v Rremerhavnu, kjer se je u žgal v ladiji „Deutschland" diuanrt (še močnejše strelivo, nego je pnlfer), in je vsled razpoka bilo nbitih neizmerno ljudi j, poškodovanih mnogo ladij in hiš ob luki, smo uže poročali. Sedaj se je tudi izvedelo, da je dinamit tja prinesel Amerikanec T ho mas, lopov, ki je nalašč postavil to strahovito razgonilno strelivo na ladijo s posebno uro pripravljeno, da bi bilo črez tri dni in da bi bil vsled potopa ladije on vlekel dobiček od asekurance. Thomas se je ustrelil sam, ko je čul, da je dinamit prej počil. Vendar nij mrtev. Razpok in strel je bil tako grozen, da je ljudij, ki so blizu bili, kar na drobne kosce raztrgalo in v zrak metalo človeško meso in kose.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka brez stroškov po izvrstni
in
RsvalescišrB In Barry
t? I/oh^onn.
30 let uže je nij bolesai, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraačenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodca, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i nsduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanie pri nosečih, otoiuoat, diabet, trganje, shuj Sanje, bledicico in pre-nlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelstoina, Dr. Shorelanda, Mr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize do Brehan a mnogo druzih imouitnih osob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 s pri rovalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z o r j a,
Bonn, 10. jul. 1852. Bovalosciore Du Barry v mnogih slučajih nagradi vBa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamtiju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganj o v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu, (L. S.) II ud. Y? ur zor, zdravilni svetovalce in člen mnogo učenih družtev.
\\ ii i c h t: h t c r, Angleško, 3. decembra 1842. \ aša Izvrstna lievaloscičro jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnicu in vodenico. Prepričal sem so sam glede Vi."„.  cdravila. .-r v-a toplo vsakemu priporočam. J a m o s Hl* ure! n 7i d, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteiua,
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revalesciere du Barry VB88M**aidw,      ' - L spričevalo.
Dr. Angelltein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Radensko), 22. aprila 1872. Moj pntiet't  Id ffl uie bolehal 8 tednov za Itrai
nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vašo Kevalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Bnrbart, ranocelnik.
Spričevalo St. 7-J.618. L a Koche snr Yon, 80, julija 1868.
Vaša K:>\ alesciero ozdravila me je popolnem strašnih želodca.h in čutnicnih boleznij, katera so me deset let u učile.
(O oso i  Armanda Prevost, posfstnica.
Revalesciere jo 4 krat tečnoj la, nego meso, ter se pri odraščeuih in otrocih prihrani 50 krat već u* c -m, ko pri zdravilih.
V plakascio puaioah po pol fanta 1 gold. 50 kr , 1 funt 9 gold. 50 kr., 2 funta 1 gold. 50 kr., 5 fuu tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 Tautov 36 trobi. — Revalotoi^rA-Hiaouiten v pnšicah in tabletah » 12 ta« 1 goid. 50 kr., 24 tas 2 gold. Iu kr., 4-1 tat i gold. 60 kr., v prahu za 120 ta* 10 eold. Prodaje: Da Barrv A Cornp. na Dntiili, Wal):1»«ti-Rasse iiev. 8, kakor v vseh laostih pri dobnu lekfjih in špecerijskih trgovcih: tadi razpošilja dn-n&jaka hios n% v*o kraje po poštnih >iakaxn<oah ah p ? vnetjih. V LJubljani }'■• m \ hr, J. S v o b o d a, lekar pri „zlatom orlu", v Itokl pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekurju Birnoacherju, ? Npljetu pri lekarju Al j in o vicu, v Trutu pri lekurju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Ročna in J. Hirschu, v Zadru pri Androviču. (283)
Podučiteljska služba
na narod.,tj šoli na l>juImioiii z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje. Prositelji imajo svoje prošnje potem predstavljene šolske gospodske vposlati do 15. decembra 1875 krajnemu šolskemu sveta na Ljubnem (Post Laufen).
Okrajni šolski svet (jornjegradski,
14. novembra 1875. (437—2) Predsednik: Btaas 1. r.
Večje posiljatve dobrih, močnih
orehovih pote a» platnic,
katere se morejo rabiti za furnirje, kupuje jih KimIoII MoM.se v llalle a/8, pod naslovom : i*. S. T. 13.       (4ii8—1}
Lekarna Piccoli.
Menoti-Pastili 6 (ki so na danajskej svetov-noj izložbi Ist:: dobile darilo). To pastilje čudovito delajo proti prchlujenii in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki se le le začenja, proti hripi, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi krouičncni. Škatljica velju 75 kr.
NeizTnotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sani na sebi, se bodo radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do Nedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z
»•isto kemičnih tvarin. 1 tkanja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehneinu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstuo rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Rajževi   pulver,   bdi in radeekaa*. Iz-
ključljivo iz vegetabiličnih tvarin,posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja lo pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepi Ino in olajšujoče. 1 Bteklenica 40 kr. (13l2—15t»)
NaroČila se izvršujejo vračajo-
čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
t«
& E  g g,
•t ra      O —-
a.H i a. r5 o "
zr.<.'
ae
9
c r *>
_.. I g
rl,
S"
o*
►0
F g*
•-i m,
Cd
c •
OS
s-«
td w
3 O
r o
3 ?»
B
5- I
aH
S ^
1 i
9      O O      3 _
3
. ,2. o     o. o.
tu Bi S»
S eji '£ 5 o *y — -i a>
47« o
g ^
•♦j
o a
- < r. » b
?
mtmV Darila
sa "božič i noro leto
kupujejo se najboljša in najprakticnej/ia v
M. Neumann -ovej
zalogi obleke za gospode
v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši.
Kožuh za mesto ali potovanje a. v. gl 45—80
Zimska suknja ..... „ „ „ 18—45
Suknja za lov ..... „ „ „    7—15
Ponoćna suknja..... „ „ „ 10—24
Menchikov....... „ „ „ 22—40
Plašč za dež prave gume „ „ „    9—13
Črna obleka za salon   ... „ „ „ 25—45
Zimske hlače...... „ „ „ 7-10
(48B—2)
Obleke za dečke in otroke
v največji izbiri, polejr tudi
najnovejšega facoua in po niju.žj;h cenah.
naročila ne točno onkroć, uepristujoče
it
l
Vuanja
izmenja se brez zadržka.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tiak „Narodno tisk«..ne".