v v Kozma AHACIC PREVAJANJE TERMINA RATIO PRI VARONU IN KVINTIL:UANU Termin (Lewandowski 1994: 1152-1153) je izraz, katerega pomen je enoz- načno definiran. Vedno je v natančno opisanem razmerju z drugimi ter- mini določene terminologije. Enopomenskost termina je, v nasprotju z običajnimi besedami, neodvisna od konteksta; lahko ga rabimo tudi izoli- rano. Ko postane beseda termin, zoži in specializira svoj (dotedanji) po- men - tako rekoč izstopi iz svojih dotedanjih semantičnih povezav. Dobi- mo - če uporabimo izrazoslmje Umberta Eca - pomensko kastrirano be- sedo. Težava pa nastopi, ko začnemo terminološko rabiti vsakdanjo besedo -v tem primeru latinsko besedo ratio. Stara in nova »beseda« sta (semiotič­ no gledano) homonima - imata torej povsem druge semantične povezave in obstaja nevarnost, da bo, če ne bomo previdni, v besedilu prišlo do zmešnjave. En formativ bo v tem primeru tako rekoč služil kot beseda in kot termin dvema gospodarjema. Prav to se je zgodilo z latinskim terminom ratio. Ratio kot beseda ima zelo bogato pomensko raven inje zato tudi nadvse prožna. Ta prožnost pa se je žal prenesla tudi v njegovo terminološko rabo, zaradi česar je prevod tega termina z eno samo besedo v slovenščini domala nemogoč. V referatu bom poskušal orisati prevajalske probleme, ki nastanejo z definiranjem in prevajanjem termina ratiov osmi, deveti in deseti knjigi dela De lingua La- tina slovničarja Marka Terencija Varona in četrtem, petem ter predvsem šestem poglavju prve knjige Institutio Oratoria Marka Fabija Kvintilijana. l. VARON Varanje v rabi terminov zelo dosleden. Domala vsakega izmed važnej- ših terminov natančno definira in se te definicije vseskozi tudi drži. Tako definira naprimer vse izraze na katerih sloni njegovo opazovanje reda v jezika in bijih lahko prikazali nekako takole: Keria II - 2 • 2000, 57-63 58 Keria II - 2 • 2000 t 1 CONSUETUDO 1 (raba) 1 ANALOGIA = RATIO PRO PORTIONE (analogija= razmerje v pravilnem razmerju z drugim razmerjem) RATIO (razmerje) SIMILITUDO (podobnost) Tako s prevajanjem termina ratio pri Varonu verjetno ne bi imeli no- benih težav, ko ne bi bil ravno del, ki ga definira izgubljen (ohranjen nam je konec poglavja o ratio: 10, 35-36). Zato moramo pomen rekonstruirati. Dejstvo, da gre pri tem za prevod grške besede Myoc;, nam dela ne olajša. Izraz ratio se v osmi, deveti in deseti knjigi pojavi 64-krat, od tega kar nekajkrat ni rabljen kotjezikoslovni termin, ampak ima enega od svojih siceršnjih pomenov. 1 Osnovni pomen Varonevega izraza ratio je 'razmerje'. Ta pomen je lepo viden tako iz ohranjenega besedila o ratio v deseti knjigi (10, 35-36), kakor tudi iz poglavja o proportio / ratio pro portione (10, 37-41). 1 Vsi primeri rabe besede ratio v deseti knjigi so natančneje obdelani skozi besedilo. Naj navedem še nekaj zanimivejših primerov iz osme in devete knjige: 8, 6: Qua enim ratione in uno voeabulo declinare didieeris, in infinito numero nominum uti possis. 8, 72: Itern seeundum illorum rationem debernus seeundis syllabis longis Heetorem Nestorern / .. ./ 9, 9: /. . ./ sie, si quis in oratione in pronuntiando ita declinat verba ut dieat disparia, quod peeeat redigere debemus ad eeterorum similium verborum rationern. 9, 15: /. . ./ idern barbatos qui ignorabunt verba quemadmodum oporteat diei non doeebimus, ut seiant qua ratione eonveniat diei? 9, 16: /. . ./ verba /. . ./quae leviter herent ae sine ojfensione eom- mutari possunt statim ad rationem eorrigi oportet /. . ./9, 17: Verba perperam dieta[m] apud antiquos aliquos propter poetas non modo nune dieuntur recte, sed etiam quae ratione dieta sunt tum, nune perperam dieuntur. 9, 20: Verbum quod novam et ratione introduetum quo minus [ut] reeipiamus, vitare non debemus. 9, 58: Quare in quibus rebus non subest similis natura aut usus, in his voeabulis huiusee modi ratio queri non debet: erga dieitur ut surdus vir, surda mulier, sie surdum theatrum, quod omnes tres ad auditum sunt compara- tae. 9, 71: /. . ./ quae tamen Jere non diseedunt ab ratione sine iusta eausa /. .. / 9, 96: Ex quo lieet seire verborum ratione eonstare, sed eos, qui trium temporum verba pronuntiare velint, seienteridfaeere. 9, 112: Et quemadmodum is qui [eum] peeeat in his verbis, ubi duobus modis dieuntur, non tollit rationem eum sequitur Jalsum, sie etiarn in his non [in] duobus dicuntur, si quis aliter putat diei oportere atque oportet, non seientiam tollit orationis, sed suam inseientiam denudat. Kozma Ahačič, Prevajanje termina ratio pri Varonu in Kvintilijanu 59 Ker definicija termina ratio, kot smo omenili, ni ohranjena, so nekate- ri prevajalci in teoretiki izraz razlagali kot analogija. Dokažimo najprej, da to ne drži, in pokažimo, da osnovni pomen besede ratio ne more biti nič drugega kot 'razmerje'. Kot nam pojasni Varon (10, 37) ,je analogija razmerje pro portione (ra- tio pro portione), ki ga imenujejo Grki razmerje glede na A6yoc, (civcX A6- yov). Ratio je izraz, ki obsega vsa razmerja v jeziku, med njimi tudi analogi- jo, kije poseben tip ratio, in sicer ratio pro portione (razmerje v pravilnem razmerju z drugim razmerjem). Da ratio ne more pomeniti analogija, vidimo tudi iz primerov kot so ratio analogi,ae, dissimilis ratio ali raba besed ratio in analogi,a kot protipo- menk. 2 Zdaj pa si poglejmo, kako opiše Varon razmerje med razmerjem ( ra- tio) in analogijo v deseti knjigi. Imamo naprimer dve stvari, ki pripadata isti vrsti in sta, čeprav v dolo- čenih delih različni, v določenem razmerju ( ratio). Ob ti dve stvari postavi- mo dve drugi, ki imata isti A6yoc,, torej isto ratio (sta v istem razmerju). Vsaki izmed teh štirih besed rečemo analogon, razmerje vseh štirih pa ime- nujemo analogija. X+Y ratio x X+V ANALOGIA ratio pro portione 2 Oglejmo si primere malce podrobneje: Z+Y ratio x Z+V l. zveze kot ratio analogiae (pravilno razmerje 9, 33; 10, 54) kažejo, da obstaja tudi druga vrsta razmerja (ratio); 2. razmerje ( ratio), ki izhaja iz podobnosti, se imenuje analogija ( analogia), del, ki ne izhaja iz podobnosti, pa anomalija (anomalia 10, 1). Torej bi lahko govorili tudi o ratio anomaliae! Besede imajo lahko tudi nepravilno - nepodobno razmerje ( dissi- milem rationem 9, 84) do drugih besed: 3. v primeru iz devete knjige (9, 84) sta izraza ratio in analogia rabljena z ostro ločnico: čeprav nadeta imena števnikov (kot so decies za decies centena milia) niso v razmerju ( ratio) z imeni ostalih števnikov, to ni v neskladju z analogijo ( analogia), o kateri Varon piše na tem mestu: 9, 33: Quare qui negant esse rationem analogiae, non videt naturam non solum orationis, sed etiam mundi. 9, 84: Dupondius, quod dissimilis est, ut debuit, dissimilem habet rationem. 9, 88: Ad kos tertium et quartum actum ab decies minores imposuerunt vocabula, neque ratione, sed tamen non contra est eam de qua scribi- mus analogiam. 1 O, 1: Cum ab kis ratio quae ab similitudine oriretur vocaretur analogia, reliqua pars appellaretur anomalia.10, 54: Aliud videndum est, cum duplex natura copula- ta ac declinatum bini fiant ordines, ut est Mars Martes, unde tum ratio analogiae debeat ordiri, utrum ab singulari re in multitudinem an contra. 60 Keria II - 2 • 2000 Varon trdi, da lahko govorimo o razmerju v pravilnem razmerju z dru- gim razmerjem (proportio), torej o analogiji samo, kadar lahko vzporejamo dve razmerji in sta tidve razmerji enaki. Da lahko vzporedimo dve razmer- ji, pa moramo imeti vsaj štiri stvari, ki jih primerjamo: Varon to imenuje četverna narava. Kakor denimo pri otrocih, kjer rečemo, daje mati hčerki kot oče sinu. Tako si naprimer (10, 42) amorem in amorinista podobna, prav tako si nista podobna dolorem in dolori, ker gre za različni spol. So si pa vse štiri besede podobne (similis) proportione (po pravilnem razmerju z drugim raz- merjem), ker je razmerje amorem amori podobno razmerju dolorem dolori. Do sem so stvari jasne. Prevajalski problem pa nastane, ker je kar 16 pojavitev izraza ratiov neposredni bližini izraza consuetudo (raba).:~ To nas- protje je najbolje utemeljeno na začetku desete knjige (10, 15-16), ko Va- ron govori o pregibanju v skladu z voljo ( declinatio voluntaria) na eni strani in pregibanju v skladu z naravo ( declinatio naturalis) na drugi strani. Varon poudari, da se pregibanje v skladu z voljo nanaša na rabo (consuetudo), pregibanje v skladu z naravo pa na ratio. Tu smo seveda v zadregi, kako prevesti ratio kot protipomenko izraza raba (consuetudo). Po smislu bi v takih primerih lahko ratio prevajali kot logični sistem, jezikovni sistem, podobnost besed, teorija, razum, logična teorija, logičnost.4 Vendar bi bilo 3 8, 57: Multa sunt item in kac specie in quibus potius consuetudinem sequimur quam ratio- nem verborum. 8, 79: /„ ./ dicendum est non esse in eo potius sequendam quam consuetudi- nem rationem. 9, 2: Sed ii qui in loquendo partim sequi iubet nos consuetudinem partim rationem, non tam discrepant, quod consuetudo et analogia coniunctiores sunt inter se quam iei credunt. 9, 6: Ego populi consuetudinis non sum ut dominus, at ille meae est. ut rationi optemperare debet gubernator, gubernatori unusquisque in navi, sic populus rationi, nos singuli populo. 9, 8: Primum quod aiunt, qui bene loqui velit consuetudinem sequi oportere, non rationem similitudinum, quod, alterum si neglegat, sine ojfensione facere non possit, alterum si sequatur, quod sine reprekensione non sit futurum, erat, quod qui in lo- quendo consuetudinem qua oportet uti sequitur, non sine [ ea} ratione. 9, 13: /. . ./ despiciendi sunt qui potiorem dicunt oportere esse consuetudinem ratione. 9, 16: Gum sint consuetudine contra ratione alia verba ita ut ea f acile tolli possint, alia ut videan- tur esse fixa /. . ./ 9, 17: Quas novas verbi declinationes ratione[s} introductas respuet forum, kis boni poetae, maxime scenici, consuetudine subigere aures forum, kis boni poetae, maxime scenici, consuetudine subigere aures populi debent, quod poetae multum possunt in koc. 9, 21: His formis vocabulorum incontaminati uti nol[l} ent quas docurit [ o}ratio propter consuetudinem veterem? 9, 35: Nam si qua perperam declinavit verba consuetudo, ut ea aliter sine ojfensione multorum , kine [ o}rationem verborum praetermit- tendam ostendit loquendi ratio. 1 O, 2: Dicam de quattuor rebus, quae continent declinationes verborum: quid sit simile ac dissimile, quid ratio quarn appellant A6yov, quid pro portione quod dicunt &vrl..)..oyov, quid consuetudo. 10, 15: De kis duabus partibus voluntaria decli- natio refertur ad consuetudinem, naturalis ad [ o}rationem. 4 Tako prevaja izraz ratio v primerih blizu consuetudo Kent 1951: conformity to the verbs, theory, reason, ratio similitudinum = theory of likenesses, logical theory, ratio verborum= the logic ofspeaking, ratio loquendi= the logic ofwords, relationship. Vse v istem prevodu! Kozma Ahačič, Prevajanje termina ratio pri Varonu in Kvintilijanu 61 tako prevajanje utemeljeno samo, ko bi nam uspelo dokazati, da Varon drugih osnovnih terminov (consuetudo, similitudo, dissimilitudo, analo- gia, proportio) ne rabi dosledno. Novejše ugotovitve o Varonovem stilu in strukturi njegovega dela (Taylor 1996: 103) pa odločno zavračajo namige o Varonovi nedoslednosti. Prevajanje po smislu zanika obstoj termina, zato sem prepričan, da Kent (1951) ravna napačno, ko se prevajalskemu prob- lemu enostavno izogne in prevaja po smislu. Taki prevodi so sicer na videz pravilni in ne ovirajo našega razumevanja Varonove teorije, povsem pa porušijo vtis o njegovi terminološki doslednosti. Pomen izraza ratio glede na protipomenko consuetudo (raba) ne more biti samo 'razmerje', saj slovenska beseda ni tako prožna kot latinski ratio. Zato smo dolžni najti prevodno rešitev, ki bo tudi v slovenščini ohranjala zavest o enotnem pojmu ratio, hkrati pa bo dovolj prožna, da bo zajela vse pomene, kijih ratiov latinščini dopušča. Če bi hoteli termin ratio prevajati z eno samo besedo, bi jo morali v slovenščini ustvariti sami (naprimer razmernost ali kaj podobnega). Zato sem se odločil, da naredim besedno zvezo, ki pa bo vselej vsebovala besedo razmerje. Protipomenka izrazu raba (consuetudo) bo zato 'občutek za raz- merja (v jeziku)' (ratio). 2. KVINTILIJAN Pri Kvintilijanu pa moramo ravnati drugače. Varonu je bilo mnogo važneje kot Kvintilijanu, da bralec ve, kaj avtor pojmuje pod terminom ratio. To je tudi razumljivo, saj se Varon ukvarja samo z jezikom, Kvintilijan pa se celo opravičuje, daje v svoje delo uvrstil tudi nekaj slovničnih razmiš- ljanj. Poleg tegaje Kvintilijan pisal priročnik, ki naj bi služil v šolske in ne strogo znanstvene namene. Kvintilijan je na nek način povzemal slovničar­ sko tradicijo tistega časa in verjetno pisal o stvareh, ki jih 'tako ali tako vsi vemo'. Zato si lahko pri prevajanju Kvintilijana dovolimo veliko več svobo- de, spet pa si ne smemo privoščiti, da bi prevajali samo po smislu (kakor nekateri prevajalci, ki prevajajo ratio pri Kvintilijanu na vse mogoče nači­ ne, tudi kot 'analogijo'). Pa izločimo najprej ta pomen ('analogija, pravilnost'). Imamo namreč štiri primere (od 13, kolikor jih je v celotnem poglavju 1, 6), kjer izraza analogi,a in ratio nikakor ne moreta biti sopomenki. Naj navedem samo najbolj očitnega". V odlomku, ki govori analogiji (1, 6, 16)li Kvintilijan 5 Na začetku šeste knjige (1, 6, 1) Kvintilijan reče, da zagotavlja rationem predvsem analogija, včasih tudi etimologija. Pojem ratio bo torej vseboval tako opazovanje pravilnosti v jeziku, kakor tudi včasih opazovanje etimologije. V nadaljevanju ima- mo primer ratio analogiae (1, 6, 12). Vendar pa Kvintilijan problema ne obravnava 62 Keria II - 2 • 2000 pravi, da analogija ne sloni na ratio ampak na primeru (exemplum) in ni jezikovni zakon (lex) ampak upoštevanje [jezikovne rabe] (observatio). Iz odlomka ni vidno samo, da ratio ne more pomeniti isto kot analogija, am- pak tudi to, da obstaja pomenska povezava med ratio in lex Uezikovni za- kon). Ratio bi torej moral pomeniti nek dokončni sistem za razliko od jezi- ka, ki ga moramo z vsemi napakami vred šele opazovati. Imamo pa seveda tudi primere, kjer bi nas ob neupoštevanju termino- loške rabe lahko zamikalo, da bi prevedli ratio kot 'analogija'. Spet ne bi trpelo naše razumevanje prevoda, je pa vprašanje, če bi iz prevoda lahko dobili vtis o tedanji slovnični terminologiji. 7 Po vsem povedanem vidimo, da pri Kvintilijanu lahko interpretiramo besedo ratio na več načinov, nikakor pa je ne moremo prevesti s tako goto- vostjo kakor pri Varonu. Verjetno tudi zato, ker so v Kvintilijanovem času vsi vedeli, 'za kaj gre'. Mi smo lahko v prevodne rešitve le bolj ali manj prepričani. Sam sem prepričan, da je najbolj primeren način prevajanja besede ratio: 'sistem razmerij v jeziku', lahko pa bi ga prevajali tudi kot 'jezikovni zakon', 'notranja ureditev' in podobno. Z mojim predlogom na nek način sledimo tudi Varonovemu izročilu (čeprav Kvintilijan za Varana kot slov- ničarja ni hotel slišati). Nasprotno kot pri Varonu pa menim, da ne bo nič narobe, če bodo prevajalci besedo prevajali, kakor bo zahteval kontekst. Večina primerov rabe besede ratio (vseh primerov je 480) tako ali tako ni terminološka. Ratiov mnogih terminih pomeni celo 'način', 'spretnost' in podobno, naprimer ratio scribendi (1, 4, 3). Verjetno je najboljša rešitev, da dovolj obsežno, da bi lahko iz tega primera sklepali enako kakor pri Varonu - da namreč obstaja še ena vrsta ratio, ne samo ratio analogiae. Kvintilijan nam opiše obračun s tistimi, ki so mu očitali, da uporablja obliko pepigi (1, 6, 9-10). Čeprav so priznali, da so to obliko uporabljali tudi najboljši pisci, so mu očitali, da ni v skladu z ratio, ker bi morala imeti oblika paciscor perfekt pactus sum. Kvintilijan reče, da se ni skliceval samo na avtoriteto govornikov in zgodovinarjev, ampak tudi na analogijo: na Zakoniku XII. tabel je namreč odkril ni ita pacunt, iz česar lahko sklepamo na glagol paco, ki ima po analogiji s cado cecidi, pravilni per- fekt pepigi. V tem primeru ratio spet ne more biti analogija, je pa gotovo nek sistem pravil. ,; 1, 6, 16: Itaque (se. analogia) non ratione nititur sed exemplo, nec lex est loquendi sed obseruatio, ut ipsam analogiam nulla res alia fecerit quam consuetudo. 7 Kvintilijan (1, 6, 4) govori o tem, na kakšen način dokazuje analogija negotovo z gotovim in opiše prvi način. Enozložnice nimajo ratio: dve enozložnici, četudi podobni, namreč ne moreta imeti iste končnice. Tu bi lahko imel izraz ratio pomen 'analogija', lahko pa tudi 'razmer- je'. Primer pa bi lahko prevajali kot: med enozložnicami ne moremo iskati analogije ali med enozložnicami ne moremo iskati razmerij (nasploh - ne samo podobnih razmerij). V naslednjem primeru (1, 6, 13), bi ratio lahko prevajali kot 'analogija' ali 'razmerje'. Kvintilijan o vzporednicah aper, apri ter pater, patris. Pravi, da se sklicujejo na vzpo- rednici iz grščine, ki sta z latinskimi v 'razmerju' oz. 'analogiji'. Kozma Ahačič, Prevajanje termina ratio pri Varonu in Kvintilijanu 63 pri Kvintilijanu razumemo terminološko čim manj primerov, te pa potem prevajamo dosledno. Žal je pri Kvintilijanu primerov, ki bi bili temelj za resno obravnavo, tako malo, da bi lahko - če bi bilo treba- dokazali skoraj vse, kar bi hoteli. LITERATURA Kent, R. G. (pr.): Varro: On tke Latin Language: I-II. (The Loeb Classical Library.) London - Cambridge - Massachusetts: William Heinemann Ltd. - Harvard University Press, 195l2. Lewandowski, Th.: Linguistisches Worterbuch: !-III. Wiesbaden - Heidelberg: Quelle und Meyer, 1994li. Taylor, D. J.: Style and Structure in Varro?. (v: P. Swiggers - A. Wouters (ur.): Ancient Grammar: Content and Context.) Leuven -Paris: Pee- ters, 1996. Viri so citirani po: Latin Texts: CD ROM #5.3. The Packard Humanities Institute, 1991. Naslov: Kozma Ahačič Podlubnik 7 53 Sl-4220 Škofja Loka