Časopis s podobami  za slovensko mladino.
S ppilogo   ../^ncroleek".
Štev. 5.                        V Ljubljani,  dne  1. maja 1907.              Leto XXXVII.
i
Majnik.
Govorilo dcte mami,                 Z vesno, sestrico, ob strani
govorilo dan na dan:                trosila sta po poljani
,,Kdaj za snežnimi gorami         cvetja radodarnih rok.
cvetni majnik se predrami,        Travnik, polje,  gozd in log,
kdaj poseti to ravan ?                vsc jc v hipu oživelo,
Jaz tako želitn žc cvetja,           oživelo, zadehtelo
jaz tako želim že petja —         divno pod neba obok.
,           mama, li želim zaman?"            Dete pa je po livadi
za metuljčki letalo,                     ' "."    •
Mama dete tolažila,                    cvetje rožnate pomladi                •    •
tolažila in mirila:                       v vence drobne spletalo. nČakaj malo, dcte zalo, skoro bodcš radovalo
se v vonjavi majnika.                 Pa je prišel dan slovesa,
Zdaj ga vesna žc oblači,           dan nesrečen, nepozvan,
da odičen prikorači                   bolnc žalosti zavesa
kot iz rajskega svcta."               zagrnila jc ravan.
Vso krasoto je odplavil
Detc mamici verjelo,                 časa trdosrčen val.                               ?"
vdano čakalo, želelo,                 trpko bol sam6 ostavil,
da zacvel bi solnčni maj.          majnik je slovo jemal.
Čakalo tri dncve cele,               Detcce pa jc s solzami                 * * •
tri noči srebmo-bele                  govorilo žalujoč:
in pričakalo tedaj                       ,,Majnik, majnik, kaj ti z nami
prihod majnikov svečani.           dolgčas je, da speješ proč ?                 ^c\
—    66   _
Ah, ne hodi še, ne hodi,              mrzli, brez zanimanja,
tu pri nas na veke bodi,               hrez čufečega srca.
v polju, v vrtu, 6krog koč!"         A po drugih pokrajinah,
drugih gorah in ravninah
Zasmejal se majnik živo,                hrepeneli bi po meni,
cvetna jadra svojih kril                   hrepeneli bi solzni,
brž razpel je nagajivo,                   toda vcsni razcveteni
pa tako sc poslovil:                       v vek ne zrli bi v oči.   '
,,Dete, ti nedolžno dete,            "    Pa je, vcš, tako na sveti:
kaj tako se žalostiš,                        vse se menja in vrti se  —   -
če livada zdaj odcvetc,                  tudi meni zdaj mudi sc,
.   če premine paradiž!                       vam ne morem več cveteti.
Včdi dete, ko bi jaz                      Toda vrnem se ob leti.
leto celo, dolgo zimo                    In tedaj vam spet zasijem,
tu ostati htcl pri vas,                     polje vaše okrasim,
svoj razgrinjati vam kras:              novih nadcj sjjct vain vlijetn,
mnogi bi hodili mimo                   srca vaša vzradostim."
V. V-rt-vc.