ČLANEK 201 Tamara Piki VPLIV DRUŽINSKEGA OKOLJA NA REVŠČINO IN SOCIALNO IZKLJUČENOST OTROK UVOD Konvencija o otrokovih pravicah zagotavlja, da imajo vsi otroci, ne glede na to, ali živijo v revnih ali bogatih državah, pravico do učenja, igre, zdravja in razvoja. Čeprav je od sprejetja konvencije preteklo že veliko let, otrokove pravice še zdaleč niso dosežene (Minujin ei al. 2006:481). Po podatkih Svetovne banke (2009) namreč v državah v razvoju še vedno deset milijonov otrok ne dočaka petega roj stnega dne. Revščina otrok pa je prav gotovo aktualna tema tudi v našem prostoru, saj v Evropi kar vsak peti otrok živi pod pragom tveganja revščine (Evropska komisija 2008: 13). Leta 2006 je zato Evropski svet pozval države članice, naj znižajo revščino otrok in omogočijo vsem otrokom enake možnosti, ne glede na njihov družbeni položaj. Evropske države in Evropska komisija so se na izziv Evropskega sveta odzvale z državnimi poročili o strategijah za socialno zaščito in socialno vključenost (2006-2008), prav tako je večina držav članic kot prednostno nalogo prepoznala potrebo po pristopu, ki bi preprečil ter zmanjšal revščino in socialno izključenost otrok, poleg tega pa so Evropska komisija in države članice revščino in socialno izključenost otrok predstavile kot poglavitno temo za leto 2007, saj je preprečevanje revščine in socialne izključenosti otrok ključno za močnejšo družbeno kohezijo in trajnostni razvoj. Treba je vlagati v razvoj otrok, saj revščina ne zaznamuje otrok le trenutno, ampak tudi njihovo prihodnost, saj vpliva na razvoj kapitala znanja, kulturnega, socialnega in zdravstvenega kapitala (Atkinson etal. 2005: 23). Tudi Slovenija je sprožila politične dejavnosti in uvedla ukrepe za zmanjšanje revščine otrok. Razpolagamo s številnimi, tudi mednarodno primerljivimi kazalniki revščine (Laeken-ski kazalniki1), vendar so to večinoma kazalci materialnega položaja ljudi in niso dovolj za prepoznavanje in učinkovito reševanje revščine in socialne izključenosti. Ne vemo namreč, kako se revščina in socialna izključenost kažeta na vseh ključnih življenjskih področjih (zdravje, stanovanjski standard, izobraževanje itd.). V slovenščini je malo strokovne literature, ki obravnava revščino otrok, vendar je zanimanje za to tematiko vse večje. V Sloveniji je edino vladno telo, ki se ukvarja s problematiko revščine otrok, Otroška opazovalnica na oddelku Inštituta za socialno varstvo. Pri Zvezi prijateljev mladine pa so na primer opravili anketo, ki revščine otrok ni obravnavala po ozkih merilih statistike, ampak po pokazateljih dobrin, ki jih starši ne morejo več kupovati svojim otrokom (Žitrnal 2009). EMPIRIČNI OKVIR Podatki in metodologija Članek obravnava stopnjo tveganja revščine otrok, predvsem vpliv družinskega okolja na revščino otrok. Preglednica 1 prikazuje Uni-cefovo klasifikacijo indeksa materialne plati revščine otrok. 1 Seznam kazalnikov socialne povezanosti, sprejet decembra 2001 na Evropskem svetu v Laekenu, obsega 18 kazalnikov. Ti zajemajo več področij: dohodek, trg dela, izobrazbo. Kazalniki so izračunani po enotni metodologiji Eurostata in objavljeni v podatkovni zbirki New Cronos (Statistični urad Republike Slovenije 2005 a). {? n H D) h-3 O d. !» Preglednica 1: Indeks materialne plati revščine. Komponente Indikatorji relativna dohodkovna revščina delež otrok, ki živi pod 60 % mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev brezposelna gospodinjstva delež otrok, ki živi v gospodinjstvih, v katerih nobeden od odraslih nI zaposlen prlkrajšanost delež otrok, ki živi v družinah z nizkim življenjskim standardom Vir: Unicef (2007: 4). Poleg spremenljivk, podanih v preglednici 1, se članek ukvarja tudi z indikatorjem izobrazbe, saj je znanje ključno pri definiranju posameznikovih sposobnosti in priložnosti za vključitev v družbo. Vir za izračun stopnje tveganja revščine so podatki iz raziskave Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC). To raziskovanje je za države članice EU enoten vir podatkov za izračun kazalnika dohodka in revščine, ki temelji na uredbah Evropske komisije. V Sloveniji smo ga začeli izvajati leta 2005. Vir za izračun omenjenih kazalnikov pred uvedbo SILC so bili podatki iz raziskave Anketa o porabi gospodinjstev (APG) (Statistični urad Republike Slovenije 2008 a). V članku je revščina otrok definirana na podlagi definicije Evropske unije o stopnji tveganja revščine (Statistični urad Republike Slovenije 2005 a): • Prag tveganja revščine je opredeljen s 60 odstotki mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev ob upoštevanju OECD-jeve prilagojene ekvivalenčne lestvice, ki zaj ema ekonomij o obsega v gospodinj stvih, saj vsi člani gospodinjstva nimajo enakih potreb (lestvica daje prvemu članu utež 1, drugim članom, starim 14 let in več, utež 0,5, otrokom, mlajšim od 14 let, pa utež 0,3). • Dohodekgospodinjstvaje izračunan po definiciji denarnega dohodka, to je brez dohodka v naravi. V denarni dohodek je vključena boniteta uporabe službenega avtomobila v zasebne namene, niso pa upoštevane lastna proizvodnja in druge nedenarne oblike dohodka. • K otrokom se prištevajo mlajši od 17 let. Treba je omeniti, da v članku enota analize ni otrok, ampak družine z nižjimi dohodki, saj je podatke, ki bi se neposredno nanašali na revščino otrok, težko dobiti oziroma sploh ne obstajajo. Dohodek družine namreč ne prikazuje dejanskega stanja revščine otrok oziroma nam ne daje pravega vpogleda v to, s kakšnimi težavami se otroci, ki živijo pod pragom tveganja revščine, v resnici spopadajo. Na tem mestu je zato treba opozoriti, da so Eurostatovi kazalniki sicer dobrodošel vir podatkov, ampak še zdaleč ne popoln. Treba bi bilo vzpostaviti bazo podatkov, ki bi bili še posebej relevantni za otroke. REZULTATI Relativna dohodkovna revščina Zadnji razpoložljivi podatki kažejo (graf 1), daje leta 2008 stopnja tveganja revščine (brez dohodka v naravi) otrok, starih do 17 let, v Sloveniji znašala 11,6 %. Pri polovici držav EU-27 je stopnja tveganja revščine otrok leta 2008 presegala 20 %, v Romuniji znaša kar 33 %. Slovenija se s tako majhnim deležem otrok, ki živijo pod pragom tveganja revščine, uvršča v skupino šestih držav EU (Danska, Finska, Nemčija, Estonija, Ciper), ki imajo stopnjo tveganja revščine otrok pod evropskim povprečjem in hkrati enako ali pa manjšo stopnjo tveganja revščine celotne populacije. Tudi pri opazovanju trenda gibanja revščine otrok se Slovenija lahko pohvali s spodbudnimi podatki. Graf 3 kaže na upadanje stopnje tveganja revščine otrok. To je redkost v evropskem prostoru - stopnja tveganja revščine otrok je bila najvišja leta 1997, najnižja pa leta 2004, ko se je spustila pod mejo 9 %. V enako kategorijo držav sodita le še Avstrija in Združeno kraljestvo (Evropska komisija 2008: 17). Pri Združenem kraljestvu gre razloge za zmanjševanje stopnje tveganja revščine otrok pripisati ambicioznemu načrtu vlade, da bo Graf 1: Primerjava stopnje tveganja revščine otrok in stopnje tveganja revščine celotne populacije, EU-27. 36 30 24 16 12 h \ a fi 1': ^ h ,» eA'V K/ v V \ T t. \o/ V O ' / • I ! I EU27BE CZ DE EE Fl GR IE LV LU NL PT SE SK AT BG CY DK ES :FR HU IT LT MT PL RO SI UK Vir: Eurostat (2008 a). -o- REV_TOTA □ REV OTR Graf 2: Podpovprečna oziroma nadpovprečna stopnja tveganja revščine otrok, EU-27. 36 DK Fl NL CY AT EE SK EU 27 hu PL LT UK IT BG SI CZ SE DE BE FR IE LU MT GR PT ES LV RO Vir: Eurostat (ibid.). Graf 3: Trend gibanja stopnje tveganja revščine otrok, Slovenija (1997-2008). 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Viri: Statistični urad F epublike Slovenije (2005 b, 2007 a), Eurostat (2008 a). Graf 4: Primerjava vrzeli revščine otrok in vrzeli revščine celotne populacije. 42 ---—-—,-_r-,---—---- 38 34 30 26 22 18 14 P fr. " ;/ \q A V \ i V • " r V5 Ü / \ ° / v /\ ■ž, " i\/ in Si o EU 27 BE CZ DE EE Fl GR IE LV LU ML PT SE SK AT BG CY DK ES FR HU IT LT MT PL RO SI UK Vir: Eurostat (2008 b). -o- VRZEL_TO -■o-- VRZEL OT Grat 5: Podpovprečna oziroma nadpovprečna vrzel revščine otrok, EU-27. NL FR SI LU MT SE DE IE PL IEE SK ES LT CY AT Fl HU BE DK UK CZ EU 27 IT GR PT I Vir: Eurostat (ibid.). do leta 2010 zmanjšala revščino otrok za 50 % glede na leto 1999 (Eurochild 2007: 10). V Sloveniji se je v opazovanem obdobju stopnja tveganja revščine otrok zmanjševala predvsem zaradi zakonskih sprememb2, 2 Do otroškega dodatka so bili upravičeni otroci, če dohodek na družinskega člana ni presegal 43 % (to je veljalo od 1. 1. do 30. 4. 1994) oziroma 50 % povprečne plače v Sloveniji (to je veljalo od 1. 5. 1994 do 1. 5. 1999). Od 1. 5. 1999 je bila višina otroškega dodatka odvisna od dohodka na družinskega člana. Za to je bilo predvidenih osem dohodkovnih razredov. Višina otroškega dodatka je bila določena v nominalnih zneskih in ti so se dvakrat na leto usklajevali z rastjo cen živjenjskih potrebščin. S 1. 1. 2000 je začel veljati nov zakon o starševskem varstvu in družinskih sprejetih leta 1999. Takrat so se otroški dodatki v povprečju povečali kar za 38 %. Med letoma 2002 in 2006 pa seje višina otroških dodatkov zmanjšala (Črnak Meglic, Boškič 2008: 9). Pri preučevanju revščine je treba poudariti tudi vrzel revščine3. Pove, kako globoka je prejemkih, ki pase od prejšnjega zakona občutno ne razlikuje, edina novost je, da se zdaj višina otroškega dodatka z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin usklajuje enkrat na leto (Statistični urad Republike Slovenije 2007 b). Vrzel revščine je kazalec, ki meri razliko med mediano dohodka ljudi, ki živijo pod pragom revščine, in vrednostjo praga revščine. Izražen je v odstotkih (Statistični urad Republike Slovenije 2005 a). Graf 6: Trend gibanja vrzeli revščine otrok, Slovenija (1997-2008). 23 22 21 20 19 18 17 16 15 Viri: Graf 32 28 24 20 16 12 8 4 O 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Statistični urad Republike Slovenije (2005 b, 2007 a, 2008 b). 7: Stopnja tveganja revščine glede na vrsto gospodinjstva, Slovenija i. .i. i ., , al gosp ■ .-i* ...v i:" ■ ...v:,.!!«!"!-.....'»¡'ki«! vel