TflŽKKI VESTMK
LETo IV.
Tržič, 1. septembra 1955
Št. 14
Nova občina
Noti občinski ljudski odbor
stopa s I. septem. v življenje
5. avgusta ob 18. uri jo bila v dvorani DPD „Svoboda" v Tržiču slavnostna seja LO MO Tržič ob priliki proslave občinskega praznika.
Slavnostne seje so se poleg občinskih ljudskih odbornikov udeležili še člani okrajnega zuora in zbora proizvajalcev tržiškega področja ter gostje, med katerimi so bili tov. Hafner Vinko, predsednik LOMO Kranj, tov. Cveto Kobal, predsednik LOMO Skofja Loka, tov. Brovč Andrej, tov. Košir Martin ter Zastopniki tržlških podjetij in ustanov.
Prvi del seje je bil posvečen proslavi občinskega praznika .Predsednik tov. Lovro Cerar je imel ob tej priliki slavnostni govor o pomenu občinskega praznika.
V drugem delu seje pa je bil konstituiran novi občinski ljudski odbor za občino Tržič. V začetku seje je1 tov. Cerar Lovro podal poročilo Pripravljalnega odbora za formiranje komune Tržič. Nato so bile volitve predsednika in podpredsednika novega občinskega ljudskega odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Cerar Lovro, za podpredsednika pa tov. Kravcar Karel. Za tajnika pa ,ie bil soglasno izvoljen tov. Roblek Jože. Nato je občinn-ski ljudski odbor izvolil še komisije za statut, za proračun, za prevzem arhiva in mventarja in komisije za vskladitev pravnih predpisov.
Dne 19. avgusta je Imel novi občinski ljudski odbor svojo II. sejo. Na tej seji je odbor sprejel novi statut LOMO Tržič. Nato so bile na predlog začasne komisije za volit-Ve in imenovanja izvoljene naslednje odborniške komisije:
Mandatno - imunitetna komisija: Silar Jože, Dovžan Ignac, Gregorc Peter.
Komisija za volitve in imenovanja: Jagodic Franc, Ke-ren Janez, Zupan Franc.
Komisija za gospodarstvo: Nemec Jakob, Markelj Franc, g&Plotnik Štefan, Justin Ciril, MoSHč Anton
Komisija 'za predpise in organizacijska vprašanja: Glo-oočnik Franc, Ahačič Jože, Mokorel Jože.
Komisija za prošnje in pritožbe: Sajovic Janko, Lončar Milan, Silar Jože.
Nato je občinski ljudski odbor na predlog komisije za volitve in (imenovanja izvolil še č.lane svetov občinskega ljudskega odbora:
V svet za gospodarstvo: A-ljančič Janko, odbor. LOMO Tržič, Markelj Franc, odbornik LOMO Tržič, Sparovec Jože, odbornik LOMO Tržič, Zupan Franc, odbornik LOMO Tržič, Zaplotnik Štefan, odb. LOMO Tržič, Bonedičič Jože, član okrajnega in republiškega zbora proizvajalcev, Hafner Franc, ključ, v BPT, Jon-tez Ignac, upravnik podjetja ..Kleparstvo", Koprivnik Milan, delavec v BPT, Mozetič Janko, upravnik trg. podjetja ..Preskrba", Zaplotnik Peter, na d moj s ter v BPT.
Za predsednika Sveta za gospodarstvo je bil izvoljen Sparovec Jože.
V svet za ljudsko zdravstvo so bili izvoljeni:
Lavička Zdenko, odbornik LOMO Tržič, kot predsednik, Vučko Ludvik, odbor. LOMO Tržič, Dolenc Eleonora. višja medicinska sestra, Faganel Marija, uslužbenka v tovarni Peko, Jezeršek Jernej, delavec v Tovarni kos in srpov, dr. Martinčič Anton, zdravnik v splošni ambulanti, Švab Miha, delavec v tovarni usnja Runo.
V svet za socialno politiko so bili ii.vol.jeni:
Me/ek Marija, odbor. LOMO Tržič, kot predsednik. Košir Janez, odbornik LOMO Tržič, Herak Marijan, uslužbenec zavoda za socialno zavarovanje i'.postava v Tržiču, Kohler Boz:. delavka v BPT. Markič Alojz delavec v tovarni Peka, Miškec Štefka, uslužbenka pri Gradbenem podjetju, Smitek Franc, upokojenec.
V svet za prosveto in kulturo so bili izvoljeni^_
Stritih Nande, delavec pri drž. tes mojstru Stritihu Francu, kot predsednik, Glo-bočnik Franc, odbor. LOMO Tržič, Stritih Anton, odbornik LOMO Tržič. Rahsta Milan, profesor, Ahačič Jože, mojster v tovrani , Iskra" Kranj, Va-ljavec Ivan, delavec v BPT, Žagar Jelka, učiteljica.
V svet za šolstvo so bili izvoljeni:
Roblek Danilo, mojster v BPT, kot predsednik, Kavar Janez, odbornik LOMO Tržič, Mokorel Jože. odbor. LOMO Tržič, Bodlaj Stane, mojster v Peko, Costa Stana, predmetna učiteljica, Stale Ludvik, delavec v Tovarni finega pohištva, Zmitek Stane, delavec v Tovarni finega pohištva.
V Svet za komunalne zadeve so bili izvoljeni:
Bizjak Stane, direk. Gradbenega podjetja v Tržiču, kot predsednik, Meglic Anton, odbornik  LOMO Tržič, Primo-
žič Avgust, odbornik LOMO Tržič, |Inkrel Alfonz, upravnik Dijaškega duma, Kogej Ciril, obratovodja v BPT, Ma-jer Mirko, gradbeni referent v BPT, Novšak Albin, rajonski mojster DES, Stritih Franc, državni tesarski mojster, Stumfel Maks, obratovodja v BPT.
V (Svet za isplošno upravo pa so bili izvoljeni:
Peraič Vladimir, sekretar v BPT, kot. predsednik. Kralj Janez, odbornik LOMO Tržič, Lukanc Slavko, odbornik LOMO Tržič, Andolšck Andrej, uslužbenec v NB, Brejc Mirko, odbornik okrajnega zbora, Regvat: Janko, ravnatelj nižje gimnazije, Smolej Andrej, komandir postaje LM.
Iz Uradnih listov LRS
Uradni list LRS XII/21 z dne 9. junija 1955 prinaša pod št. 97 Uredbo o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imena takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena n o drugih popravkih imena naselij.
Sv. Ana pod Ljubeljem v — Podljubelj.
Sv. Neža v — Brezje pri Tržiču.
Putertiof v — .Telcndol.
Čl. 3 iste uredbe navaja naselja, ki so bila v zakonu o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okrajo in občine (Uradni list LRS, stev. 11-35/52) napačno navedena, in ugotavlja pravilno pisavo teh imen.
Iz naše občine navaja naselje Grahovše čigar ime se torej pravilno piše Grahovše in ne Grahovče.
Uradni list LRS XII/24 z dne 30. junija 1955 prinaša pod št. 119 Zakon o območjih okrajev in jnbčin v .Ljudski republiki Sloveniji.
Čl. 3 tega zakona navaja občine v vsakem izmed 11 o-krajev in določa njihova območja.
Občina Tržič (sedež Tržič) obsega:
a) mesto 'Tlržič
Kat. o. Bistrica (del): Bistrica pri Tržiču.
Kat. o. Sv. Katarina (del): Slap.
Kat. o. Tržič: Tržič.
b) druRC katastrske občine in naselja:
Bistrica (del): Brezje pri Tržiču, Hudi graben (del), Popovo, Vadiče, Visoče.
Kovor: Hudo, Hušica, Ko-vor, Loka.
Križe: Gozd, Križe, Pristava, Retnje.
Leše (idel): Hudi graben (del), Leše, Paloviče.
Senično: Novake, Senično, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno.
Sv. Ana: Podljubelj.
Sv. Katarina (del): Cadov-lje pri Tržiču, Dolina, Grahovše Jelendol, Lom pod Storžičem, Potarjc, Brdo, Zvir-če.
Žiganja vas: .Breg ob Bistrici, Sebenje, Ziganja vas.
OBVESTILO POŠTE
Novo vključeni telefonski naročniki, ki še niso uvedeni v telefonski imenik:
Brodar Franc, Bistrica 4 — 3-85.
Glasbena šola, Tržič 3-42.
Gostilna „Pod Kukovnico", Tržič 3-43.
Hladnik Franc, povelj, gas. čete, Tržič 3-45.
Novšak Albin, clektromon-ter, Tržič, stanovanje 3-76.
Stritih Franc, drž. tesarski mojster, Bistrica 3-75.
„Tobak", prodajno skladišče, Tržič 3-41.
Spremenjena' številka telefonskega naročnika: Kmetijska zadruga Križe 3-88.
Stran 2
TRZlSKIVESTNIK
Št. 14
Poročila o poslovanju in podjetij za leto 1954
GOSTILNA „V GRADU", PUTERHOF a. Osnovna sredstva: V tisočih
1. Osnovna sredstva
2. Investicije v teku
3. Izločena sredstva
b. Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva
5. Surovine in material
6. Proizvodnja
7. Gotovi zdelki in blago
8. Aktivne časovne razmejitve
c. Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve
10. Druga aktiva
d. Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček
12. Izguba
15.426 din
5.327 din 108.340 din
116.625 din
131.388 din Skupaj aktiva   377.106 din
Pasiva:
a. Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi
4. Drugi viri financiranja investicij
b. Viri obratnih sredstev:
5. Banka - krediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivno časovne razmejitve
c. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti
9. Druga pasiva
d. Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgube
Skupaj pasiva
1.760 din
93.938 din 150.020 din
131.388 din 377.106 din
BILANCA KAVARNE IN GOSTILNE „ZELENIĆA"
a. Osnovna sredstva:
T' Osnovna sredstva 1,459.923 din
2. Investicije v teku
3. Izločena sredstva
b. Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 726.563 din
5. Surovine in material 42.369 din
6. Proizvodnja
7. Gotovi izdelki in blago
8. Aktivne časovne razmejitve
c. Sredstva v obračunu In druga aktiva:            89.356 din
9. Kupci in druge terjatve 1,100.510 din
10. Druga aktiva
d. Finančni uspeh: 109.807 din
11. Razporejeni dobiček
12. Izguba
Skupaj aktiva      3,528.528 din
Pasiva:
a. Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi
4. Drugi viri financiranja investicij
b. Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivne časovne razmejitve
c. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti
9. Druga pasiva
d. Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgub°
Skupaj pasiva
1,104.975 din
100.000 din 49.293 din
1 258.084 din 906.369 din
109.807 din
3,528.528 din
zaključni računi tržiških
TRGOVSKO  PODJEI'.IE „PRESKRBA" VBS^aTi
1952 razdeljeno na dve podjetji ter vseskozi rentabilno posluje. Naše podjetje ni u-stvarjalo dobička, ker smo kalkulirali blago po najnižje mogočem procentu, samo toliko, da smo krili trgovske stroške in plače.
Po uvidevnosti merodajnih faktorjev je naše podjetje o-stalo v celotnem obsegu, ne da bi se cepilo v manjše samostojne poslovne enote, kar bi občutno vplivalo na povečanje stroškov in s tem na maloprodajne cene. Stroški nabave so pri dosedanjem obsegu podjetja znatno manjši, ker je možnost nabave direktna pri proizvajalcu. Tudi stroški upravne in evidenčne službe so v sklopu večjega podjetja nesporno manjši.
Obveznosti do družbene skupnosti je podjetje plačevalo v pravilnem in predpisanem roku. Evidenco osnovnih sredstev vodi v kartotečnih listih in registrirani knjigi.
O zaključnem računu je razpravljal Delavski svet dne 27. 2. 1955 ter ga po temeljitem pregledu vseh bilančnih postavk tudi potrdil.
V sklopu podjetja smo imeli v letu 1954 14 trgovskih poslovalnic in sicer 8 špecerijskih, 1 z manufakturo in pohištvom, 1 z železnino in suho robo, 1 z galanterijo, 1 s kurivom, 1 z delikatesami in 1 poslovalnico z zelenjavo in sadjem.
Podjetje je ustvarilo skupaj 168 milijonov prometa, kar predstavlja 112% prekoračitve planiranega prometa.
Obratnega kredita v Narodni banki smo izkoristili povprečno' 24 milijonov, kar pa nam z ozirom na regularne zaloge trgovskega blaga ca 30 milijonov din ni zadostovalo in smo imeli mnogokdaj težave s plačili dobaviteljem.
Za plače nam je bil od OLO Kranj določen procent t. j. 5.28 od prometa.
Zaposlenih 'delavcev in u-službencev smo> imeli z upravo in skladiščem 45 in 4 vajence.
Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 4. 1950 in reorganizirano na večji obseg dne 1. 2. 1951, ko se je združilo s tedanjimi Industrijskimi magazini, nato pa je bilo dne 30. 5.
Aktiva:
a. Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva
2. Investicije v teku
3. Izločena sredstva
b. Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva
5. Surovine in material
6. Proizvodnja
7. Gotovi izdelki in blago
8. Aktivne časovne razmejitve
c. Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve
10. Druga aktiva
d. Finačni uspeh:
11. Razporejeni doibiček
12. Izguba
Skupaj aktiva
Pasiva:
a. Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi
4. Drugi viri finansiranja investicij
b. Viri obratnih sredstev:
5. Banka - krediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivne časovne razmejitve
c. Viri sredstev v obračunu in druga__pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti
9. Druga pasiva
d. Finančni uspeh: } W* >
10. Dobiček
11. Kritje izgube
Skupaj pasiva GOSTILNA PRI  „BENKU" KRI2E
1.652 din 1.539 din
858 din 832 din
27,485 din 97 din
4.753 din
37.216 din
1.652 din 1.555 din
.1
24.248 din 54 din
" 9.707 din
37.216 din
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva
2. Investicije v teku
3. Izločena sredstva
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva
5. Surovine lin material
6. Proizvodnja
7. Gotovi izdelki in blago
8. Aktivno časovne razmejitve
165 din 34 din 34 din
25 din 130 din
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9- Kupci in drugo terjatve —
10. Druga aktiva 34 din
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček 142 din
12. Izguba —
Skupaj aktiva 564 din
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 165 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 34 din
4. Drugi mri finansiranja investicij 34 d:in
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov —
7. Pasivne časovne razmejitve 7 din
e) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 155 din
9. Druga pasiva 27 din
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček 142 din
11. Kritje izgube —
Skupaj pasiva 564 din
GOSTILNA POD „LIPO". PRISTAVA
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva 135 din
2. Investicije v teku —
3. Izločena sredstva 24 din
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 28 din
5. Surovine in material 198 din
6. Proizvodnja —
7. Gotovi izdelki in blago —
8. Aktivno časovne razmejitve —
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve
10. Druga aktiva 48 din
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček 151 din
12. Izguba i—
Skupaj aktiva 584 din
Pasiva :
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 135 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 24 din
4. Drugi viri finansiranja investicij —1
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka —■ krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov —
7. Pasivne časovne razmejitve 11 din
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 198 din
9. Druga pasiva 65 din
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček 151 din
H. Kritje izgube —
Skupaj pasiva 584 din
GOSTILNA „PRI KOLODVORU", TR2IC Aktiva:
*) Osnovna sredstva:
1- Osnovna sredstva 149 din
2. Investicije v teku —
•i- Izločena sredstva                . 65 din
°) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 35 din
5. Surovine in material 192 din 6- Proizvodnja —
7. Gotovi izdelki in blago — 8- Aktivno časovna razmejitve                       .     120 din
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve 30 din
đ*°- Druga aktiva — a) Finančni uspeh:
11- Razporejeni dobiček 182 din
Izguba —
Skupaj aktiva 773 din
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1 Sklad osnovnih sredstev 118 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 66 din
4. Drugi viri finansiranja investicij 30 din
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov —
7. Pasivne časovne razmejitve , —
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 360 din
9. Druga pasiva 17 din
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček 182 din
11. Kritje izgube —
Skupaj pasira 773 din
GOSTILNA „POD KOŠUTO", SV. ANA Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva 76 din
2. Investicije v teku 44 din
3. Izločena sredstva 18 din
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 9 din
5. Surovine jn material 132 din
6. Proizvodnja —
7. Gotovi izdelki in blago —
8. Aktivno časovne razmejitve 20 din
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve 34 din
10. Druga aktiva 108 din
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček 151 din
12. Izguba —
Skupaj aktiva 574 din
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih 3redstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 71 din
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi 44 din
4. Drugi tviri finansiranja investicij 4 din
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov —
7. Pasivne časovne razmejitve —
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 289 din
9. Druga pasiva 15 din
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček 151 din
11. Kritje izgube —
Skupaj pasiva 574 din
MEHANIČNA  DELAVNICA TRZIC
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva 8,788 din
2. Investicije v teku —
3. Izločena sredstva 1,609 din
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 91 din
5. Surovine in material 507 din
6. Proizvodnja —
7. Gotovi izdelki in blago —
8. Aktivno časovne razmejitve —
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve 866 din
10. Druga aktiva 80 din
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček 2,057 din
12. Izguba —
Skupaj aktiva 13,998 din
Pasiva-:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 8,788 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 1,576 din
4. Drugi iviri finansiranja investicij —
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivne časovne razmejitve
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti
9. Druga pasiva
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgube
Skupaj pasiva
806 din
271 din 500 din
2,057 din 13.998 din
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgube
GOSTILNA „PRI GAŠPERINU", TR2IC Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
I. Osnovna sredstva 132 din 2 Investicije v leku —
3. Izločena sredstva 32 din
h) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 28 din
5. Surovine in material 195 din
6. Proizvodnja —
7. Gotovi izdelki in blago —
8. Aktivno časovne razmejitve 8 din
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve 14 din 10. Druga aktiv* 88 din
d) Finančni uspeh:
II. Razporejeni dobiček 210 din 12. Izguba 208 din
Skupaj aktiva 707 din
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 118 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 45 din
4. Drugi Viri  finansiranja investicij 14 din
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov —
7. Pasivne časovne razmejitve —
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 305 din
9. Druga pasiva 15 din
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček 210 din
11. Kritje izgube
Skupaj pasiva 707 din JAVNA KLAVNICA TRZlC
Aktiva :
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva 3,996 din
2. Investicije v teku                                • —
3. Izločena sredstva 34 din
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 62 din
5. Surovine in material 17 din
6. Proizvodnja —
7. Gotovi izdelki in blago — 8 Aktivno časovno razmejitve —
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve 13 din
10. Druga aktiva 117 din
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček 319 din
12. Izgpba —
Skupaj aktiva 4,568 din
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 3,996 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 108 din
4. Drugi  viri  finansiranja investicij —
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov —
7. Pasivne časovne razmejitve —
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 145 din
9. Druga pasiva —
Skupaj pasiva
319 din 4,568 din
„GOSTIŠČE PRI 2UMRU",   BISIUICA 12
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo LOMO Tržič št. 2544 z dne 3. XII. 1953. V 1. 1954. je bil podjetju odmerjen pavšal in sicer za zvezni in mestni davek in za zvezni in mestni dobiček. Doseženi
promet znaša v letu 1954. 3,782.630 din. Povprečno število zaposlenega osobja v 1. 1954. je 3.
Zaključni račun je potrdil DS podjetja na svoji seji z dne 28. II. 1955.
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva 49 din
2. Investicije v teku —
3. Izločena sredstva 6 din
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 62 din
5. Surovine nn material 271 din
6. Proizvodnja —
7. Gotovi izdelki in blago —
8. Aktivno časovno razmejitve 80 din
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve —
10. Druga aktiva —
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček 116 din
12. Izguba —
Skupaj aktiva 584 din
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 49 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 10 din
4. Drugi iviri finansiranja investicij
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov 1 din
7. Pasivne .časovne razmejitve —
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 408 din
9. Druga pasiva —
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček 116 din
11. Kritje izgube —
Skupaj pasiva 584 din
GOSTIŠČE   „PRI   LOJZKU", TR2lC
sezeni promet v 1. 1954. .je znašal 4,789.143 din. Povprečno število zaposlenega osebja znaša 3.
Zaključni račun je potrdil DS na svoji seji z dne 22. II. 1955.
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo LOMO Tržič št. 2545 od 1. XII. 1953. V 1. 1954. je bil podjetju odmerjen pavšal in sicer za zvezni in mestni prometni davek in za zvezni in mestni dobiček. Do-
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva 71 din
2. Investicije v teku —
3. Izločena sredstva 72 din
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 131 din
5. Surovine in material 394 din
6. Proizvodnja —
7. Gotovi izdelki in blago —
8. Aktivno časovne razmejitve 99 din
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve —
10. Druga aktiva 163 din
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček 220 din
12. Izguba —
Skupaj aktiva 1,150 din
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 71 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 57 din
4. Drugi  viri finansiranja investicij —
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov —
7. Pasivne časovne razmejitve 8 din
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 770 din
9. Druga pasiva              i 24 din
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček 220 din
11. Kritje izgube —
Skupaj pasiva          1,150 din
KOMUNALNI OBRATI, TR2IČ
dočim ima javna tržnica namen, da v določenem higiensko nadzorovanem prostoru daje na razpolago tržne stolice, shrambo in druge pripomočke osebam, ki prinesejo življenjske potrebščine na trg.
6.167 din 14.589 din
Komunalni obrali Tržič so ustanova s samostojnim fi-nansiiranjem, katere naloga je, da oskrbuje javno mestno tehtnico in pa javno tržnico v Tržiču. Javna mostna tehtnica je potrebna predvsem za tehtanje kuriva (premoga), u-porabljajo pa jo tudi kmetje,
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva
2. Investicije v teku 3 Izločena sredstva
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva 106.412 din
5. Surovine in material —
6. Proizvodnja —
7. Gotovi izdelki in blago —
8. Aktivno časovne razmejitve 1—
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve 62.037 din
10. Druga aktiva 117 din
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček 40.139 din
12. Izguba 1 —
Skupaj aktiva 229.515 din
Pa siva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 6.167 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 50.776 din
4. Drugi viri finansiranja investicij —
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov — (
7. Pasivne časovne razmejitve
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 108.230 din ' 9. Druga pasiva 24.149 din
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček 40.193 din
11. Kritje izgube —
Skupaj pasiva       229.515 din
UPRAVA JAVNIH ZEMLJIŠČ, TRŽIČ
prodajal in denar uporabljal za melioracije planin in planinskih naprav, predvsem gradnje novih hlevov, naprav ograj, vodovodov in čiščenja pašnikov.
Uprava javnih zemljišč, Tržič oskrbuje javna zemljišča na področju LOMO Tržič Poleg tega je ustanova oskrbovala tudi 9 planin z njihovimi pašniki. S čiščenjem planin pridobljeni les se je
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva Investicij? v teku
3. Izločena sredstva
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva
5. Surovine an material
6. Proizvodnja
7. Gotovi izdelki in blago
8. Aktivno časovne razmejitve
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve
10. Druga aktiva
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček
12. Izguba
Skupaj aktiva
45.000 din 42.309 din
1,328.025 din 360.639 din
2,004.422 din
1,980.990 din 5,761.385 din
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi
4. Drugi   viri finansiranja investicij
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka —• krediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivne (časovne razmejitve
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8 Dobavitelji in druge obveznosti 9. Druga pasiva
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgube
Skupaj pasiva JAVNI VODOVOD, TH2IC
45.000 din 1,621.179 din
1,878.593 din 235.623 din
1,980.990 din 5,761.385 din
deloma vaške vodovode ali kapnice. Vodarina se ne pobira po vodomerih, ampak po pavšalnem znesku.
Javni vodovod izvršuje svoje posle le na mestnem področju, medtem ko imajo o-koliški kraji deloma lastne',
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva 687.648 din
2. Investicije v teku —
3. Izločena sredstva 72.244 din
b) Obratna sredstva:
4. Dpnarna sredstva 204.579 din
5. Surovine jn material —
6. Proizvodnja —
7. Ootovi izdelki in blago 174,130 din
8. Aktivno časovne razmejitve
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve 95.765 din 10 Druga aktiva 2.730 din
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček 445.498 din
12. Izguba —
. *i Skupaj aktiva      1,682.594 din
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev 687.648 din
2. Dolgoročni krediti —
3. Razni skladi 516.903 din
4. Drugi   viri finansiranja investicij —
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti —
6. Angažirani del lastnih skladov — 7..Pasivne časovne razmejitve —
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti 32.545 din
9. Druga pasiva —
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček 445.498 din
11. Kritje izgube —
Skupaj pasiva     1,682.594 din TRGOVSKO   PODJETJE   „RUNO", TR2lC
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1952 zaradi nujnih potreb in se je od tega leta stalno razširjalo. V letu 1954 so že poslovali trgovski obrati v Tržiču, Križah in Mokronogu. V letu 1954 je predvidevalo odpreti trgovino v Zagrebu, vendar za to ni dobilo dovoljenja. Planirani promet je bil postavljen z o-zirom na to zelo visoko na 120,000.000 din. Vkljub poslovanju samo treh trgovin je vodstvu podjetja uspelo ta promet doseči z 100,6"/o. Re-
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva
2. Investicije v teku
3. Izločena sredstva
alizaoija se je postopoma dvigala in je bila najvišja v mesecu decembru. V začetku je podjetje zaposlovalo 4 nastav-Ijence, med tem ko je imelo koncem leta že 10 zaposlenih. Podjetje je doseglo v letu 1954 din 8,199.656.— dohodka ter din 3,478.586.— plačnega fonda.
Računski zaključek je odobril Delavski svet podjetja dne 19. aprila 1955, pregledala pa ga je bilančna komisija v dneh od 13. do 17. maja 1955.
2,112 din 1,570 din
«ND 6
TRZISKI VB8TNIK
St. 14
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva
5. Surovine ;in material
6. Proizvodnja
7. Gotovi izdelki in blago
8. Aktivno časovne razmejitve
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve
10. Druga aktiva
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček
12. Izguba
Skupaj aktiva
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi
4. Drugi  viri finansiranja investicij
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivne časovne razmejitve
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti
9. Druga pasiva
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgube
Skupaj pasiva MESARSKO  PODJETJE, TKZlC
1,336 din 115 din
21,679 din 170 din
13,891 din 318 din
8,200 din
49,391 din
2,112 din
2,298 din
14,965 din
146 din
21,491 din 179 din
8,200 din 49,391 din
V letu 1954 je bilo ustvarjenega prometa za din 85.166.
Govejo živino smo v pretežni večini uvažali iz Štajerske, prašiče pa v glavnem iz Vojvodine. V letu 1954 je bilo zaklane živine in sicer: 680 govied v teži 304.439 kg, 1412 telet v teži 93.370 kg, 1021 prašičev v teži 133.390 kg,  159 ovc v teži 7.427 kg.
Podjetje se bavi z nakupovanjem vseh vrst živine ter prašičev, z izdelavo mesnih izdelkov ter prodajo le-teh. Za prodajo mesa ima podjetje v svojem sestavu odprtih 8, poslovalnic ti. j. 6 v Tržiču, 1 v Križah ter 1 v Dupljah. V podjetju je skupno zaposlenih 24 uslužbencev.
Aktiva:
a) osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva
2. Investicije v teku
3. Izločena sredstva
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva
5. Surovine in material
6. Proizvodnja
7. Gotovi izdelki in blago
8. Aktivne časovne razmejitve
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci In druge terjatve
10. Druga aktiva
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček
12. Izguba
Skupaj aktiva
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi
4. Drugi  viri  finansiranja investicij
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — kjediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivne g***..... razmejitve
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti
9. Druga pasiva
MODNO KROJASTVO, TRZlC
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgube
Skupaj pasiva
3,052 din 508 din
1,291 din 510 din
557 din 94 din
969 din 354 din
183 din 7.518 din
3,431 din
2,950 din 100 din
854 din
183 din 7,518 din
Za poslovno leto 1954 je značilno povečanje vrednosti
bruto pr"-1 '     proti '-' ----
za 56°/o, ki je sledilo zaradi razširitve izdelave usnjenih plaščev, oziroma jopičev. O-stale krojaške usluge so v glavnem ostale na isti višini kot v preteklem letu. Podjetje je v letu 1954 zaposlovalo povprečno 11 delavcev in sicer do 31. X. 11, od 1 IX. pa do konca leta pa 12. Poleg teh pa je bilo številčno stanje vajencev ob koncu leta 3, do 1. julija pa 2.
Aktiva:
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva
2. Investicije v teku
3. Izločena sredstva
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva
5. Surovine in material
6. Proizvodnja
7. Gotovi izdelki in blago
8. Aktivno časovne razmejitve
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve
10. Druga aktiva
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček
12. Izguba
Skupaj aktiva
Pasiva:
a) Viri osnovnih in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi
4. Drugi 'viri finansiranja investicij
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivne časovne razmejitve
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti
9. Druga pasiva
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgube
Skupaj pasiva
V letu 1954. je naš kolektiv izvršil 1203 krojaške u-sluge v vrednosti . 3,113.363 din, 186 usnjenih plaščev ter 171 usnjenih jopičev v vrednosti 7,312.760 din. Nadalje 98 gasilskih uniform v vrednosti 544. 380 din.
Finančni uspeh podjetja oziroma letni dobiček znaša din 525.501.— in je bil odvisen v glavnem od usnjene konfekcije, dočim običajne krojaške usluge z ozirom na normalne cene ne nudijo u-godnih pogojev za doseganje dobička.
132.497 din 195.785 din
481.343 din 124.944 din
6.700 din 443.844 din
525.501 din 1,910.614 din
132.497 din 210.567 din
1,042.049 din
525.501 din 1,910.614 din
RAZPIS
Upravni odbor kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš
RAZGLASA na podlagi 11. člena Pravil kreditnega sklada
da bo v letošnjem letu dajal interesentom, ki zidajo stanovanjske hiše, posojila iz mestnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
Vsakdo, ki želi dobiti posojilo za zidanje hiše, mora v roku 10 dni po objavi razpisa v Tržiškem vestniku predložiti:
1. potrdilo, da ima zemljišče,
2. gradbeno dovoljenje,
3. potrdilo o mesečnih prejemkih,
4. razlog, za kaj potrebuje posojilo,
5. višino proračunske vrednosti stanovanjske hiše,
6. višino proračunske vrednosti nadzidave ali dozidave stanovanjske hiše,
7. višino celotnega posojila,
8. odplačilni rok, ki ga ponudi prosilec,
9. kdaj se bodo začela oziroma končala dela,
10. kdaj bo prosilec začel odplačevati posojilo,
11. ali ima ibrosilec še kake druge obveznosti in ali so te obveznosti zavarovane,
12. način zavarovanja posojila,
13. koliko lastnih sredstev ima na razpolago prosilec (gotovine, materiala in delovne sile).
Prošnje z vsemi prilogami sprejema Narodna banka, podružnica v Tržiču.
Vse interesente opozarjamo, da morajo biti prošnje opremljene s potrebnimi podatki in prilogami. Tiste, ki so že nepopolne prošnje vložili pri tukajšnjem LOMO ali v NB, pa pozivamo, da predlože manjkajoče priloge, oziroma prošnje izpopolnijo. Tisti, ki so do danes že prejeli posojilo pri NB Tržič, vložijo samo utemeljeno prošnjo.
Spomenik pod Ljubeljem dobi še spominsko ploščo
ZB NOV namerava na spomenik Ina Ljubelju vzidati ploščo s francoskim in slovenskim besedilom.
Besedilo je napisal francoski pisatelj Maurice Lahne-ider, ki je v avgustu 1. 1953 obiskal Slovenijo in med dru-
gimi tudi Tržič in taborišče francoskih internirancev na Ljubelju. Slovenski prevod je oskrbel Jože Brejc.
NOUS ETIONS CHAIR ET SANG
ESPRIT ET VIE
L'AMOUR DE LA PATRIE
ET DE LA LIBERTE
NOUS A FAITS PIERRES
PARMI CES PIERRES
MAIS PLUS VIVANTS
QUE BI EN DES VIVANTS
CEUX QUI NOUS ONT TUES
N'ONT PU TUER
LA LIBERTE
ET L'ESPRIT
QUI VIVAIENT
EN NOUS
BILI SMO KRI IN MESO ŽIVLJENJE IN DUH LJUBEZEN DO DOMOVINE IN SVOBODE
NAS JE SPREMENILA V KAMENJE
SREDI KAMENJA
A VENDAR SMO BOLJ ŽIVI
KOT MNOGO 2IVIH LJUDI
TISTI. KI SO NAS UBILI
NISO MOGLI UBITI
SVOBODE
IN DUHA
KI JE ŽIVEL
V NAS
Kako lepe so počitnice
na morju!
Danes, po) strašni nočni nevihti — nebo je še vedno oblačno in l ozračje težko — sem vendarle prišla do sape, se pravi, do pisanja!
Prelepo je bilo življenje teh osem toplih, jasnih sončnih dni ob neizmerni morski gladini. Ce nismo čofotali po vodi, smo se ikakor imartinčki sončili po skalah na obrežju in mežikali v svetlikajoče se morje ali vedro nebo, se potili in ' ginevali od sladkega brezdelja. Morje in sonce, pa „dolce far niente", kakor pravi Italijan!
Pred tednom dni smo prispeli po sedemurni zanimivi in zabavni, avtobusni vožnji i|z Tržiča v Počitniški dom Bombažne predilnice in tkalnice v Poreču. Da je bila vožnja zanimiva, ste mi skoraj gotovo takoj verjeli, da je bila tudi prijetna in zabavna pa boste verjeli šele, ko vam povem, da je bil naš1 potni maršal tovarišica Greta Ahačičeva, o-seba polna veselih domislic in vedrih (šal.
Napeti od pričakovanja smo prispeli — nekateri prvič v svojem življenju — na morje. Optimisti, in takih je bilo mnogo imed inami. so bili že vsi srečni in dejali:,, Naj bo, kakor hoče, ob morju bomo Pa le prebili prvič v življenju svoj letni odmor", in so zraven vzdihnili: „Le vreme naj nam bo milo!"
Težko pa bi kdoi popisal Prijetno presenečene obraze naših ljudi, ko smo se zapeljali na prijazen holmec pred Pravljični gradiček sredi borovega gozdička, streljaj od morja, ves obnovljen in svečano pripravljen za sprejem delovnega človeka na počitniški oddih. Najbolj glasnim nied nami je vzelo besedo. Gledali smo in gledali in smo S*i v osmih dneh komaj nagledali lepote tega kraja.
Kako posrečeno je izbrala Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču, ki je letos Praznovala sedemdeset letnico Sv°jega obstoja, kraj  in ob-
jekt za počitniški dom svojih delavcev! Reprezentativno' vilo, ki je bila med vojno porušena, je vzela v desetletni zakup, in jo po načrtih tovariša Majerja in pod njegovim vodstvom obnovila. Tovariš Majer je pokazal visoko kultiviran okus in smisel za stilno enotnost vsega aranžmaja, saj ljubke weekend hišice in šotori v borovem gozdiču v neposredni bližini glavnih objektov 'le podčrta vajo slikovitost doma in strnjeno družabno povezanost delovnega kolektiva, ki tu išče in pričakuje' svoj odmor in razvedrilo, i l
Za nizko ceno 230 dinarjev dnevno jim nudi komfort, kakor ga imajo- gostje v obmorskih hotelih, čiste zračne sobe, periloi in odeje, vse je novo, tudi po šotorih, kjer je cena še nekoliko nižja. Vse okoli holmca je morje dostopno kopalcem, kopališče pa je lepo urejeno in tik pod domom. V domu je tudi točilnica in okrepčevalnica, ki nudi gostom pristno pijačo in dober prigrizek po lastni ceni. Hrana je domača, enovita, vendar zadostna in okusna, belega kruha je po želji dovolj. Radio z zvočniki na kopališču in raznih krajih gozdiča, včasih gramofon s ploščami po željah gostov, včasih harmonika, ki jo prinese kak gost s seboj, včasih pa jazz iz Poreča — skrbijo za zabavo1 in ples za stare in mlade.
Strežajke so tovarniške delavke, ljubke mlade deklice, ki se trudijo, da bi ustregle gostom in hkrati tovarišu u-pravniku Stucinu, ki skrbno pazi !na splošno zadovoljstvo poverjenih mu gostov in pa seveda tudi na ljudsko premoženje.
Gostje, po večini delovni tovariši, se poznajo med seboj, so obzirni drug do drugega in spoštujejo hišni red. Pri vsem složnem sožitju gostov in delovnega kolektiva bi pa vendarle bilo zaželeno povečano število strežnega osebja. Postrežba, zlasti pri kosilu, bi bila hitrejša jin ob tem času ne bi bilo treba zapirati točilnice zalo, ker mora točajka pomagati v kuhinji. Marsikak
gost si želi k dobremu kosilu požirek dobrega vina.
Mogočen dvospev starih borov in penečega morja valovi preko zorečih žitnih polj, ki leže tesno ob obrežju in se razprostirajo daleč v plodno Istro med vinogradi in oljčnimi nasadi. Res čudovita, nepozabna slika: temnomodro-zeleno morje 'in zlato žitno polje! Lahen vetrič ziblje o-boje v enakomernem ritmu uspavanke, 1 ko pa se vanju zaganja vihar, tedaj se tovu u-pirata oba, morje in zemlja. Oba sta Peklonljiva, oba neukrotljiva junaka, ki jim čvrste skale in peščene čeri ne dovoljujejo posega v sosedne pravice. Ob težki 'rdeči zemlji, ki daje rast in življenje istrskemu človeku, se razbijajo besneči valovi morja, ki se zaganja vanjo, prekipevajoč v nebrzdani divji sili. i
Nisem, pesnik, nisem slikar-umetnik, da bi mogla izraziti svoja čustva tako, kot jih čutim, in tistim, ki niso tu, pričarati vso čudovito pestrost te slike pred oči.
Ni zaman vložila BTT toliko truda in denarja v svoj / počitniški dom. Ze s tem, da goji v našem človeku estetski čut za lepoto naše domovine, opravlja veliko poslanstvo. Le redki bodo tisti, ki si ne bi želeli spet vi ta kraj.
Včasih seveda se dogajajo tudi nevšečnosti, ki pa niso kdovekaj tragičnega značaja. Jedilni list včasih šepa, na trgu Ini ne zelenjave in ne sadja! Ledu ni za ohlajevanje živil in pijač, manjka mineralne vode, sifona in piva. Krivda gre na rovaš Poreča-nov.
Ti Porečani so namreč prav svojevrstni ljudje. S svojo tisoč štiristo let staro Eufrazi-jevo baziliko, s svojimi zgodovinskimi spomeniki, s svojo enkratno pokrajinsko lepoto so najstanovitnejši konservativci, kar sem jih doslej spoznala v naših letoviških krajih. Od nekdaj so samo ribiči in ribiči bodo še dolgo ostali. Ob prelepi obali, ovenčani s slikovitimi otoki, ne najdeš čolnarja, ki bi za veslal in te prepeljal do njih. En sam motorni Čoln vozi točno ob uri na otok Nikolaja in nazaj, vsega tri minute vožnje, a nikakor se njegov kapitan ne
da pregovoriti za katerokoli drugo vožnjo. Tako 'lahko gamo hrepeniš po čaru, ki ga občutiš, ko se ziblješ sredi neizmernih količin voda, za zdaj pa še vedno sediš v obrežni kavarni! In zate je najbolje, da si kar sam postrežeš, |na-takarja namreč kaj težko pri-kličeš.
Tudi po trgovinah ni dosti bolje, najslabše pa je po javnih uradih: Morska plovidba, Turistično društvo, Avtobusna postaja etc! Ti uradi sa ali pa niso odprti! Tu dobite informacije ali pa jih ne dobite! Avtobus vozi redno ali pai ne vozi! Nikake gotovosti, zanesti se na koga ali kaj, pa sploh ne! j
S cenami pa so naši ljudje prav zadovoljni. Nobena stvar ni dražja, kakor pri nas, pač pa marsikatera cenejša in boljša in kar našega človeka nemalo dirne, je to, da je tukaj bele moke in sladkorja v neomejenih količinah na razpolago. V zvezi s tem nastajajo razna vprašanja, komentar pa je vsak odveč!
Tržičan rad prinese s potovanja svojcem „štruco". Zdaj dobiva ta „štruca" svoj starodavni stari pomen — saj obstoji iz moke in sladkorja Itorej prave štruce in pa črnega istrskega vina! S tako „štruco" bo gotovo razveselil svojo boljšo polovico in se ob njej tudi sam še dolgo spominjal prelepih počitniških dni ob sinjem Jadranu. Le z eno neizpolnjeno željo se bodo Tržičani vračali iz Poreča domov; morskih rib ise tudi ob izvoru teh dobrot ne bodo najedli. Pa naj bodo potola-ženi, tudi v drugih obmorskih krajih ni i boljše zategadelj. Ribe gredo z ribiških ladij naravnost na posebne tovornjake in z njimi v inozemstvo, kolikor jih ne dobe naša večja mesta in se ne predelajo v konzerve. Malokdaj uspe domačim hotelom, in našemu domu zadržati neka i tega slastnega in nevsakdanjega hraniva za svoje goste.
Vsak teden izmenja BTT svoje goste. Iz Tržiča jih pelje avtobus direktno v Poreč, od tam pa spet, nazaj tiste, ki so že izkoristili pvoj dopust.
Po želji se lahko bivanje podaljša, vendar ostaja večji del Tržičanov le po en teden. Vlečejo jih planine nič manj kot morje in zato si razdele svoj počitniški čas pol na pol. To ni slabo, nasprotno, omogoča še enkrat večjemu številu reflektan*'"- "*t«qti krasote in prijetnosti oddiha na morju.
Delavskemu kolektivu Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču iskreno čestitamo k tako lepi izvedbi načrta za splošno dobrobit našega delovnega človeka!
M. H.
RAZPIS
Tržiška tovarna kos in srpov v Tržiču sprejme v uk tri vajence za poklic kovača. Pogoji: starost 15 let, dovršena 2 razreda gimnazije ali dovršena osemletka, fizična sposobnost za učenje tega poklica. — Vse informacije se dobijo pri sekretarju podjetja.
Potovanje absolventov nižje gimnazije
Spoznavaj domovino,
v spoznanju jo bos vzljubil!
Tega načela se drži tržiška nižja gimnazija v vzgoji nase doraščajoče mladine, zato organizira vsako leto za svoje absolvente zaključno krožno potovanje po naši lepi domovini, ki je ne moremo nikdar dovolj spoznati. Letos co se podali na pot, 'ki je vodila skozi Zagreb, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Split in, Rab ter je trajala od 27. junija do 6. julija.
Iz Tržiča so odpotovali 27. junija dopoldne in prispeli proti večeru v Zagreb. Tu so si ogledali središče mesta, najvažnejše stavbe, spoznali so zgodovinski in zemljepisni razvoj mesta in življenje v njem. Ponoči so odpotovali mimo Siska, Sun.je, Bosanskega Novega in ise peljali naslednjega dne mimo Banja Luke, Doboja in Zenice do Sarajeva. Med potjo so lahko spoznali novo porajajoče se življenje v naši Bosni.
28. junija so bili v Sarajevu, kjer so si ogledali najmodernejšo železniško postajo v državi, videli so prekrasne. muzejske zbirke in narodopisne zbirke, muzej revolucionarne „Mlade Bosne", najznačilnejše mošeje, znamenito mestno hišo in čaršijo. Iz Sarajeva so odpotovali ponoči ;n se v jutranjem svitu peljali mimo Jablanice, njenega
ezera |in. skozi dolino čudovito lepe Neretve, nad katero re dvigujeta Čvrsnica in Prenj
: višinami čez 2000 m. ter mimo romantičnega Počitelja dalje čez Trcbinje in Hum proti Dubrovniku.
29. •junij Bo prebili še v Mostarju, staremu mestu ob Neretvi in glavnem kraju Hercegovine, ki jim ga je razkazoval naš stari znanec, gimnazijski direktor Pcjkovlč Božo, a 30. junija so prispeli vsi srečni v prekrasni Dubrovnik, kjer so ostali do nedelje 3. julija.
Dubrovnika ne moremo nikdar lepo opijati. Nikdar se ne moremo dovolj naužiti vseh njegovih čudovitih lepot, bodi naravnih, bodi kulturnih. Vsak, (kdor pride v to mesto, je očaran in tako so bili očarani tudi naši popotniki. Bili so na mestnem obzidju v vseh stavbarsko zanimivih zgradbah, v muzejih, videli so dragocenosti zakladnice stolnica Velike Gospe in balet dubrov-niških letnih iger „Labodje jezero" v ',gledališču parka Gradac. Uživali so v valovih toplega južnega Jadrana in se kar težko ločili, da jih ni mikala še vožnja z „Dalmacijo" in „Proletarko", ki spadata med naše najlepše obalne ladje.
Iz Dubrovnika so se odpeljali 3. julija z „Dalmacijo" pluli so mimo Korčule- in Hvara ter drugih otočkov in dospeli zvečer v Split, ki je bil že 'ves pripravljen na sprejem Nehruja in Tita. Ze v Dubrovniku, oziroma - Gružu so videli priprave za njun sprejem, a v Splitu je 'bilo vse še bolj praznično pripravlje-
no. V pristanišču jih je še nepričakovano pozdravil Trži-čan, „Smirnov" Miha, ki je kaj krepak mornar, tako da je fante kar zamikala bela mornarska uniforma, dekleta pa itudi ne bi bila proti taki uniformi. Naslednji dan, 4. julij je bil določen za ogled Splita, stare Dioklecijanove palače, za kopanje in sprejem Nehruja in Tita. Skoda je bi-h\ le, da niso mogli videti Meštrovičeve vile, ki hrani dela našega velikega in sve-tovnoznanega umetnika Ivana Meštroviča.
Zvečer, 4. julija so odpluli s „Proletarko" proti Rabu. Lepa je bila nočna vožnja po mirnem morju in na krovu se Ije razlegala naša slovenska
Pionirčki z Reke so letovali v Dijaškem domu v Tržiču. Njih vzorno obnašanje zasluži priznanje. Prav lepo so se reški pionirčki poslovili, ko so na vex:°.rr pred odhodom imeli
poslovilni nastop z mnogimi zborovskimi pesmimi z morja in s slovenskimi pesmicami. Posebno je ugajal nastop treh parov Jakovlevič Dunja, Giz-dulič, Ujčič, Babic in Beako-vič na 'pesem „Moj očka ima konjička dva" in pa balet „Veliko je morje", ki so ga predvajali Martina Bogavič, Marinka Antunovič, Mirijana Su-čič, Marijela Eran in Jasna Paravt. Morda v Tržiču še nismo videli, kako se dajo dramatizirati tudi basni. Rečani so nam prikazali dve taki i-
POPRAVNI IZPITI IN PRIČETEK POUKA NA GIMNAZIJI
Popravni izpiti bodo v četrtek, 1. septembra in v soboto, S. septembra 1955.
Vsi dijaki, ki so se prijavili k popravnemu izpitu, se zbe-ro v četrtek, 1. septembra ob enih popoldne pred gimnazijskim poslopjem, kjer se bo izvršila kontrola navzočnosti.
Razpored izpitov:
Četrtek   —   1. septembra
ob 13.30 vsi razredi pismeno iz vseh predmetov. Sobota   —   3. septembra:
ob 7 zjutraj ustni izpiti iz vseh predmetov za vse druge in tretje razrede.
pesem, kateri se je pridružila tudi pesem mladih Dalma-tincev, športnikov. V nočnih urah so videli Šibenik in Zadar, |a jutro 5. julija jih je prebujalo pod Velebitom in na Rabu.
Noben Slovenec, ki pride na Rab, ne zamudi obiskati grobove slovenskih mučenikov, ki so tod umirali v fašističnem taborišču, pregnanih s svoje grude v času okupacije. Tako so se tudi naši ekskur-zisti poklonili na teh grobovih. Ostali čas so porabili za ogled (mesta in kopanje, ali tu jih je že motil dež. Cim bolj so- se1 bližali domu, tem slabše je postajalo vreme. Res čudno: spodaj (na jugu sonce in vročina, tu deževje in hlad.
griči „Maček, lisica in petelin", ter Kmet in volk. Ves nastop je 'bil res prisrčen. Zal ga je videlo premalo ljudi. Želeli bi, da bi vsaka kolonija, tržiška in   druga, iskala
stike s prebivalstvom na podoben način, kot so to napravili Rečani. Vemo, da so si dali upravitelj tov. • Opatič, med. s. 'tov. Marica Cingel in vzgojiteljace tov. Komplita Nikolaja, Jakovlevič Zlata in Furlan Sušanka mnogo truda. Pionirčki so mestni občini v spomin poklonili lepo sliko z obiska m»rf"'" Tita Reki, predsednik: LOMO tov. Lovro Cerar pa je Rečanom poklonil sliko Tržiča z vabilom, da drugo leto spet pridejo v Tržič.
Isti dan popoldne ob 13. ustni izpiti iz vseh predmetov za vse prve in četrte razrede.
Gornji razpored vel i a tudi za" razredni izpit iz nemščine za prizadete dijakinje 3a razreda.
Redni pouk se začne za vse razired|3 6. .septembra ob |8. uri zjutraj. Ravnateljstvo
PRIČETEK POUKA NA OSNOVNI SOLI
Upravitelj stvo osnovne šole v Tržiču javlja, da se prične pouk v torek, 6. sept. 1955:
Učenci naj se tega dne zbe-rd ob 8. uri pred šolo, nakar
In še vožnja po morju z Raba do Reke. Lapa je bila, čeprav je morje močno valovilo in je bilo nebo zastrlo z oblaki, ki so oznanjali nevihto v daljavi. Vsakdo mora spoznati poleg mirnega še razburkano morje Tako je pač morje in kot tako so ga spoznali tudi naši. Morali so morju žrtvovati, ali kljub temu ga niso zasovražili in ga bodo obdržali v lepem spominu. Ko so zjutraj 6. julija prišli domov, so se težko ločili, saj tak izlet ustvari kljub različnim neprijetnostim silno medsebojno povezavo in zapusti najlepše spomine, ki o-stanejo človeku še dolgo, dolgo. Človek mora poleg svojega domačega kraja videti in spoznati svet.
Co-
Javna glasbena produkcija
Starši gojencev glasbene šole v Tržiču smo imeli že med letom lepo priliko seznaniti se z napredkom svojih otrok na internih produkcijah gojencev te šole, ki jih je bilo do zaključka pouka kar šest. Zadovoljni smo bili z njimi.
Da bi se pa tudi širša javnost seznanila z napredkom in uspehi glasbene šole, je le-ta priredila 20. in 21. junija javna glasbena večera. Dvorano „Svobodc" smo napolnili obakrat starši, gojenci in številni prijatelji glasbe, ki se zanimajo za razvoj in napredek te naše mlade kul-terne ustanove. Spored je bil pester in vsakokrat drug. Všeč so nam bile prav vse točke, saj so se tudi mladi gojenci nanje res dobro pripravili. Posebno pa nas je presenetil orkester v stalni in pomožni zasedbi. Kako resno zaskrbljeni so bili obrazi naimanjših in kako veseli so bili, ko so se tako dobro odrezali! Vemo, da je bilo treba ogromno truda in požrtvovalnosti tovariša ravnatelja Zazvonila, da je izvež-bal mlade gojence v zavidanja vredno celoto. Da je glasbena šola v razmeroma kratkem času dosegla tak velik napredek, je največja zasj.'iga prav tovariša ravnatelja Zazvonila.
Starši se zahvaljujemo vsem predavateljem, za njihovo požrtvovalno delo in želimo, da bi glasbena šola tudi v bodoče tako lepo napredovala.
bo v dvorani Cankarjevega doma začetna šolska slovesnost.
V ičetrtek, 1. sept. bo od 8. do 10. ure dopoldne nak-knadno vpisovanje za 1. razred. K vpisovanju naj pridei-jo otroci, rojeni 1. 1948, ki se še niso vpisali in pa otroci, rojeni v januarju 1. 1949, ki so telesno in duševno dovolj razviti. Mlajših otrok upravi-teljstvo ne bo sprejemalo. Toga dne in ob istem času naj pridejo k vpisovanju tudi tisti učenci, ki so se med počitnicami priselili v tukajšnji šolski okoliš.
Uprav. osn. šole v Tržiču
Bioukii 0 JUke so se postaviti
St. 14
TRZISKIVESTNIK
Strati 9
STIPENDIJE V ŠOLSKEM LETU 1955/56
LOMO Tržič bo tudi v šol- I skem letu 1955-56 podelil več- | je število   štipendij slušateljem visokih šol ter dijakom strok, šol, učiteljišča in višje gimnazije.
Stipendije bo dodeljevala posebna komisija na \osnovi Zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ št. 32/551 in odloka o višini štipendij (Ur. list FLRJ št. 33/55), ki vsebujeta naslednja važna določil''■
Stipendist je lahko, kdor kaže uspeh pri šolanju. Štipendija se sme dati največ za toliko časa, kolikor !- štipendistu po predpisih potrebna za dokončanje šolanja. Učencem višjih gimnazijskih razredov se lahko dajejo štipendije če se posebno odlikujejo pri učenju, pa nimajo sredstev .za šolanje.
Dajalec štipendije in štipendist skleneta pogodbo. S pogodbo lahko prevzame štipendist obveznost, da bo po končanem šolanju določen čas služboval pri dajalcu štipendije, oz. v službi, ki mu jo določi dajalec štipendije. Prav tako se s pogodbo določi, da mora štipendist, vrniti zneske, ki jih je prejel kot štipendijo, če po končanem šolanju ne stopi v službo, ki je dogovorjena s pogodbo.
Komisije za štipendije morajo kontrolirati šolanje štipendistov, ki morajo predložiti pismeno potrdilo o opravljenih izpitih in o izpolnitvi drugih šolskih obveznosti.
Ce štipendist zanemari šolanje in ni pravočasno delal izpitov, oz. je na izpitih pokazal slab uspeh, mu mora ustaviti izplačevanje štipendije in določiti rok, v katerem mora po predpisih o šolanju napraviti izpite. Ce v danem roku izpolni obveznosti, se mu štipendija izplačuje naprej.
Štipendist, ki brez svoje krivde ne more izpolniti obveznosti iz pogodbe glede šolanja, lahko zahteva, da se pogodba razveže. V tem slučaju mu ni treba vrniti zneskov- ki jih je prejel kot štipendijo.
Dajalec štipendije neha dajati štipendijo:
1. če štipendist izgubi pravico do nadaljnjega šolanja;
2. če ne napravi izpitov in se zato ne more vpisati v naslednji letnik, oz. če ne izdela razreda, razen v primeru daljše bolezni;
3. čo v nasprotju 0 štipendiji brez dajalca štipendije vrsto šole;
4. če je obsojen na kazen omejitve držav, pravic. Štip. s'2 lahko dajejo v naslednjih mesečnih zneskih:
L za reden študij na fakultetah, umetniških akademijah ln višjih šolah do 5000 din. z,a zadnji 2 leti študija do 6 tisoč dnarjev;
2. za znanstveno — strokovno izpopolnitev do 10.000 din;
3. za šolanje v strokovnih T" srednjih umetniških šolah m v višjih razr. gimn. do 4000 "inarjev.
Stipendija osebe, za katero Se izplačuje otroški dodatek, sme znašati največ toliko, ko-
s pogodbo privolitve1 spremeni
likor znaša razlika med najvišjim zneskom ustrezne štipendije in zneskom otroškega dodatka, ki se zanjo izplačuje.
Kdor prekine delovno razmerje zaradi odhoda na znanstveno ali strokovno izpopolnitev, lahko dobi štipendijo do višine njegove dosedanje mesečne plače.
Srednješolci, ki izpolnjujejo pogoje navedenih odločb, iahkov lože na LOMO kolko-vano prošnjo (prošnje inval., voj. sirot, žrtve faš. terorja so takse proste) do 15. sept., vi-sokoišolci do 5. okt.
Prošnji mora biti priloženo potrdilo o premoženjskem stanju in zaslužku vseh oseb, ki žive s prosilcem v skupnem gospodinjstvu, overovljen prepis zadnjega šol. spričevala, oz. potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o vpisu, dokaz o višini ' otroškega dodatka. Prošenj brez prilog komisija ne bo upoštevala.
Pri dodeljevanju štip. bodo imeli prednost otroci padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja ter revnejši kandidati, ki uspešno študirajo.
Komisija za štipendije
S AH
Prost, gasil, društvo v Bistrici je praznovalo 25 letnico
Bistrica je tako blizu Tržiča in je bila od nekdaj s sto vezmi nanj navezana. Vendar so Bistričani vedno gojili željo po lastnem gasilskem društvu. 8. sept. 1930 je bilo društvo ustanovljeno in letos obhaja 25-letnico svojega obstoja. Pobudo za ustanovitev so dali nekateri idealni in za vse dobro vneti Bistričani, kakor tov. Zana Moko-rel, Peter Košir in pok. Franc Mokorel.
V najbolj viharnih časih naše novejše zgodovine je delovalo društvo. V dobi kraljeve diktature je društvo nastalo. Delovalo je v dobi zadnjih reakcionarnih režimov stare Jugoslavije. Nemška o-kupacija ga je na svoj način prizadela.
Prav okupacija, ki nosi na sebi polno groze in nečloveškega ravnanja okupatorja z našim ljudstvom, je povzročila, da se društvo lahko ponaša z najbolj zaslužnimi in junaškimi člani v svojih vrstah. Več društvenih članov se je odzvlo klicu domovine, stopilo v vrste NOV in se med partizani borilo za našo svobodo. Trije med njimi so tudi žrtvovali dragoceno živ, ljenje.
Društvena 25-letnica je bila 12. in 13. junija. Združena je bila s proslavo 10. obletnice naše osvoboditve. Svečanosti so prisostvovala tudi gasilska društva iz sosednjih krajev. Zbralo se je kakih 250 gasilcev, kar je našo proslavo, ki
KINO
1.—2. septembra: Jugoslovanski film Sinji Galeb.
3.—5.   septembra: Francoski film Pred potopom. ■ 6.—7.  septembra: Ameriški film 14 ur.
8.—9. .septembra: Angleški, film Ugrabljivci.
10.—12. septembra Ameriški komični film v barvah Poženi, Joe!
13.—14 septembra: Italijanski film Oh in 7 tatov.
15.—16. sentp^^a: Francoski film Zadovoljstvo Pariza.
17.—19. septembra: Ameriški film v barvah PoRumen kot Lassie.
20.—21. septembra: Italijanski film Policaji in tatovi.
22.—23. septembra: Jugoslovanski film Koncert.
jo je vodil sedanji društveni predsednik tov. Vlado Goltes, še posebej povzdignilo.
Dopoldne je posebna štafeta odnesla častni venec na grobove društvenih članov in padlih partizanskih borcev v Tržič. Nato pa je bilo slovesno razvitje prapora.
Popoldne je bila slavnostna seja, ki nam je predočila vso naporno, a uspehov polno pot od ustanovitv" društva do zgraditve vodnega rezervoarja in gasilskega doma, preko dobe okupacije do vstopa v novo socialistično Jugoslavijo.
Veseli večer, ki bi bil moral biti v soboto kot uvod v svečanosti, je bil zaradi slabega vremena izveden šele v ponedeljek ob obilni udeležbi. Zabavalo se je staro in mlado. Vsakdo je prišel na svoj račun.
Prostovoljnemu gasilskemu društvu-v Bistrici tudi mi čestitamo k srebrnemu jubileju in mu želimo nadaljnjih uspehov in novih jubilejev!
Naše šahovsko življenje je čedalje bolj razgibano. Vsak dan lahko vidimo v čitalnici kaj pestro sliko tržiških šahi-stov. Sem zahajajo vsi od najmanjših do največjih.
Stefe je igral simultanko proti 15-tim pionirjem in vse razen ene (proti Rustiju) dobil. Pionirji so pokazali mnogo dobre volje in že tudi precej napredka.
Naše moštvo se je udeležilo tudi p'1'edtekmovanje za prvenstvo Gorenjske v Kranju. Kljub oslabljeni postavi smo se z zmago nad Kropo 5,5:2,5 Škofjo Loko L, Škofjo Loko II., Golnikom, Železniki vse 8j0 (zaradi kontumaca) plasirali v pol finale. Zanimivo je bilo to, da je moštvo imelo skoraj same mlade igralce.
V torek, 30. avgusta je bil zaključen kvalifikacijski turnir za III. kategorijo. Sodelovalo je 12 igralcev (2 sta odstopila). Prvi je Brezavšček Štefan 9,5; slede: Kočevar 9, Keršič 7,5, Roblek Boris 7, Rozman Stane 7, Stale 6 (1), Štibelj 5 1(1) itd. Na turnirju se je pokazalo, da so nekateri šahisti zelo napredovali, čeprav so bili še začetnik. To so Brezavšček, Kočevar, Roblek, Štibelj.
V okviru občinskega praznika smo igrali moštveni in individualni brzopotezni turnir. Sodelovalo je 7 moštev. Svoboda I., Svoboda II., Turist, društvo (za katerega so i-grali večino študenti), BPT Tržič, Peko, Mladinci Pionirji. Prvo mesto je zasedlo Turistično društvo v postavi Ster, Roblek Edo, Brezavšček Štefan, Balista Milan (21.5) pred Svobodo I (20,5) in Svobodo II (15,5).
Med posamezniki je bil prvi Stefe Sašo (16). Slede: Kočevar (13), Keršič (12.5), Brezavšček in Perko Lado C11 5), Stale (|10), Semič (9,5), Dov-žan, Hafner (pionirji 9,5).
Gibanje prebivalstoa
Rojeni:
Zadnikar Marija, tovarniška delavka iz Tržiča, je rodila deklico — Grasmajer Tilka, tovarniška delavka iz Bistrice pri Tržiču je rodila deklico — Primožič Rozalija, planšarica iz Doline je rodila dečka — Roblek Damijana nameščenka iz Tržiča je rodila deklico — Skaper Silvestra, gospodinja iz Tržiča je rodila deklico — Fic Ana, tovarniška delavka iz Tržiča je rodila deklico — Alič Amalija, tovarniška delavka iz Tržiča je rodila dečka — Gaj-ski Ana, tovarniška delavka iz Tržiča je rodila dečka.
Umrli:
Pernuš Ignacij, kmetovalec iz Leš, star 26 let — Zaletel Neža, gospodinja iz Kovorja, stara 90 let — Knific Marija, upokojenka iz Tržiča, stara 73 let — Zaletel Terezija, upokojenka iz Tržiča, stara 66 let — Kočevar Pavla, gospodinja iz Tržiča, stara 71 let — Praprotnik Anton, prevžitkar iz Kovorja, star 75 let.
Poročeni:
Smerdu Jožef, inženir elek-
trotehnike iz Tržiča in Pavčič Veronika, tov. delavka iz Tržiča — Meglic Ludovik, gozdni delavec iz Grahovš pri Tržiču in Stare Marija, tovarniška delavka iz Loma pod Storžiičem — Pretnar Franc, trgovski pomočnik iz Tržiča in Fink Nives, strokovna učiteljica iz Tržiča — Znidaršič Frančišek, tovarniški delavec iz Tržiča in Bosnar Ivanka, tovarniška delavka iz Tržiča — Zupan Milan skladiščnik iz Kovorja in Ster Vida, tovarniška delavka iz Tržiča — Mrak Vinoenc, finomehanik iz Bistrice pri Tržiču in Štam-car Pavla, finomehanik iz Tržiča — Ribnikar Nikolaj, tovarniški delavec iz Senič-nega in Mežnar Antonija, tovarniška delavka iz Senično.. ga — Stefe Janez, lovski nadzornik iz Tržiča in Gnšperin Ana, nameščenka iz Bistrice pri Tržiču — Toporiš Ferdinand, tovarniški delavec iz Tržiča in Snedic Justina, po-slovodkinja iz Tržiča — Po-ljanec Alojzij, tovarniški delavec iz Sebenj in Zepič Ljudmila, tovarniška delavka iz Križev.
Stran 10
TRZISKI
St. 14
UTRUJENOST
Utrujenost je začasna nesposobnost mišic za delo. Lahko pa je tudi le občutek brez zmanjšanega delovnega učinka. Prvi znaki utrujenosti se ne pojavijo vselej v delovni mišici .temveč v - centralnem živčevju i— možganih, n. pr. pri ljudeh, ki opravljajo poklic sede. Vzrok utrujenosti v opazovani mišici je poraba pogonskega materiala (sladkornih snovi), primanjkljaj kisika in kopičenje mlečne kisline, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju sladkorjev. Da smo utrujeni, spoznamo, ko občutimo težo, morda bolečino in celo krče v delovni mišici ter splošno utrujenost v glavi, v vratu, kakor tudi bolečino v sklepih in ne-razpoloženje. Na utrujenost pa vplivajo duševni in dra-žilni procesi. Zanimanje1 za neko delo ali vajo more začasno premagati občutek utrujenosti, medtem ko za določeno delo poveča. Znaki utrujenosti, ki jih je mogoče dokazati in meriti, so: izguba ostrine vida, sluha, povečanje števila napak v preprostih računskih nalogah in drugi. Izkušnja kaže, da dodatek sladkorja v hrani zavleče nastop utrujenosti, čeprav ni e-dini vzrok le-te izčpanje sladkorne rezerve (dodatek sladkorja športnikom pred tekmo in vojakom pred pohodom). Celice mišic in drugih tkiv ugodno delujejo v dolo-
čenem okolju tekočine, v kateri so raztopljene kisline, lu-gi ter soli natrija in kalija v stalnem, enakem ravnotežju. Težko delo, zlasti v visoki vročini, kjer pride do delne izsušitve tkiva, izpremeni to stalnost. Ce z znojem izgubimo dnevno tri litre1 vode z raztopljeno soljo (znoj je slan), potem moremo to izgubo nadomestiti le s slano pijačo (1.5 g isoli na liter vode), da preprečimo izčrpanje.
Trajna utrujenost s- za razliko od začasne javlja že v mirovanju, oziroma že zjutraj, ko vstanemo. Nastane zaradi trajno prenapornega dela z nezadostnim počitkom (monotono delo brez razvedrila ali telesni napori brez počitka). Trajni utrujenosti, ki nastopi brez (telesnih naporov, pa je vzrok slaba telesna prilagoditev na nove razmere, slabo počutje, velike skrbi, neprilike1 in končno dolgočasje. Pojavlja se tudi pri Basedowu, po prestani influenci itd. Pri trajni utrujenosti manjka veselje do dela, pojavlja se zaspanost, fslab apetit, mržnja do družbe, nepazljivost, glavobol, nemirno spanje, motnje v prebavi, in — da bi tem oprostili — za malenkosti vzrojijo. Ta tipi utrujenosti so opazovali zlasti v času vojne, češče pa ga srečamo tudi pri delavcih v industriji in pri preobremenjenih gospodinjah. Trajna i utrujenost posameznika bo minila, ko bo kolektiv poskrbel za zadosten po-
čitek, za razvedrilo, morda za spremembo dela.
Duševna utrujenost je v tesni zvezi s/telesno, saj vemo, da telesna utrujenost zmanjša duševno sposobnost in obratno, da je duševno u-trujeni delavec manj sposoben za fizično delo.
Kako si pomagamo pri utrujenosti?
1. Počitek v vodoravnem položaju, ker zahteva ta položaj najmanj napora za srce, krvne žile in, pljuča.
2. Masaža. Učinek je predvsem v padcu notranje telesne temperature.
3. Tople prhe niso priporočljive, tem bolj pa hladne. Le-te večajo število oelih in rdečih krvnih telesc, zožijo kožne krvne žile in razširijo tiste v mišici. Posledica je boljša oskrba s kisikom in hitrejše obratovanje odpadnih produktov izgorevanja.
4. Zdravilo Benzidin začasno zmanjša občutek utrujenosti in lakote, a oškoduje proces spanja, zato je škodljivo* Koristno je le kot sredstvo v nepričakovanih težkočah in nevarnostih, n. pr. za lzčrpa-nega vojaka na fronti in za plezalca v steni. Nekaj časa je vladalo mnenje, da je aminokislina glikol specifično sredstvo    proti utrujenosti.
5. Posebno določene brane, ki bi preprečila nastop utrujenosti, ni. Urana, ki vsebuje dovolj „goriva" — ogljikovih hidratov,    beljakovin, masti,
daje vse bistveno za delo mišic. Za časa aktivnosti je izguba kalija v mjšici precejšnja. Nadomestimo ga s hrano, ki ga vsebuje dovolj (korenje). Velike doze vitaminov nimajo vpliva na zmanjšanje utrujenosti. Vitamin Bi se priporoča v večji količini le pri delu in športu s trajnim mišičnim naporom in povečano potrošnjo kisika. Raziskovalci so napravili pri industrijskih delavcih naslednji poskus: prvo skupino delavcev so hranili z večjimi količinami maščobe, drugo skupino s, hrano, bogato z beljakovinami (meso), tretja .skupina pa je dobivala pretežno ogljikove hidrate (zelenjava, sadje, sladkor, žitarice). Prva skupina je delala z najmanjšim efektom in se je najhitreje utrudila, druga skupina je dosegla boljši efekt, a ne tako dobrega kakor tretja skupina, katere delovni učinek je bil najboljši, utrujenost pa je nastopila najkasneje. Rezultat tega poskusa se približuje tistemu pri alpinistih in letalcih; navaja nas k zaključku, naj bo hrana pri velikih telesnih naporih čini bolj podobna vsakdanji (krompir, zelenjava), ker tako imenovana težka hrana (slanina, jajca, čokolada) pri izgorevanju odvzame telesu preveč kisika. Navedeni poskusi pa ne morejo biti vodilo del n ven pri trajno težkem dolu, da bi zamenjal morebitni kos Manili« za krompir. dMB
»Tržiški vesthik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj •dgonrarja Mata Stumfel. / Tiska »Gorenjski i.sk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jug. lj. armade 3. Telefon St. 55. / Celoletna naročnina 360 din. polletna 180 din. Posamezna številka 15 din.  / Št. ček.  rač. pri NB 6112-»T«-133.