40 „ Laponska smučarska terminologija Zimske športne discipline delimo glede na orodje, ki jih uporabljamo na snegu in ledu: smuči in podobne naprave služijo smučanju, sanice sankanju, bobu in ske- letonu, jeklene kline za drsanje in hokej. Posebna zvrst je škotski curling je balina- nje na ledu. Osnovno orodjeso bile lesene zaoblene klade, obložene spodaj s kovino. Danes so jih nadomestili kamni. Smučanje se je začelo dokazano z artefakti pred 12 000 na Daljnem Vzhodu na Kitaj- skem Altaju in Altajski Mongoliji. Od tam se je preko Sibirije razširilo na Laponsko. Teo- retiki celo trdijo, da je Koreja zibelka smuča- nja, kar ni dokazano z najdbami skalnih risb ali celo ostankov smuči. Opisovalci azijskega smučanja niso nave- dli izrazov za smuči od pradavnine ali da- našnjih ljudskih, tako da so v svetu znane in uveljavljene skandinavske (laponske) in slovanske besede za smuči in smučanje. Stari pisni skandinavski viri enačijo krplje in smuči in za katero orodje gre, je razvozljati iz vsebine napisanega. Izrazi za smuči torej izvirajo iz krpelj, predhonic smuči. Slovanski izrazi so enako ali za sani ali za smuči. Z za- četki športnega smučanja v Srednji Evropi in ZDA so tu prevzeli skandinavski izrazi za smuči ski (iz skida, skrida), medtem ko slovanski narodi tega niso povzeli. Baltski narodi so sledili Slovanom. Laponci (Skandinavci) in med njimi Finci so smuči enačili z razcepljenimi deščicami debla drevesa, ki so imele žlebič. Stara nor- veščina pozna besedici skie (deblo dreve- Aleš Guček Smučarski izrazi po svetu (prirejeno po Norvežanu Arnoldu Dalnu, Slovencu Borisu Orlu in Američanu Johnu Allenu) sa) in skip (razepiti). Sloд ali slođ (izgovoriti slod) je staronorveški izraz za sled (smu- čarska sled), sled deščice v snegu. Finci so poznali lahtoo. Kprljam so rekli Norvežani prúga. Skandinavci so vrezali v davni pre- teklosti v leseno drsno ploskev žlebič in temu dali ime andor, annar in ånnår (å je izgovoriti kot dolgi široki o). Naj omenim le Šveda Johannesa Scheferusa, ki je znan po gravuri iz leta 1657 z lovcem na langski (dogi smučki) in na andor (kratki, okoli 160 cm dolgi smučki, oblečeni na drsni ploskvi s kožo). S kratke smučke se je lovec odri- val in z dolgo smučko obvladoval smučko v vzdožni smeri drsenja. Andor je imela drugačni pomen na severu in jugu Lapon- ske. Na sverui je bila andor smučka prevle- čena s kožo in na jugu gola smučka, torej brez kože. Če je bila andor krajša smučka na območju velikega dela Laponske, so nekatera ljudstva andor rekli smučkama enake dolžine ali za „golo smučko“, smučko brez kože. športna terminologija 41 Z etimološkega vidika so strokovnjaki iskali korene laponskega termina andor v ita- lijanskem andare (iti) in latinskega anta (deska, deščica). Resno je dvomiti, da so Laponci prevzeli po Italijanu Francescu Ne- griju italijansko besedo andare, ko je leta 1701 obiskal sever in za Južnoevropejca med drznim potovanjem poskusil smuča- ti. Torej smučarski narod povzame smisel po prvem srečanju s smučanjem Južnoe- vropejca. Negri je svojo potovanje opisal v knjigi Viaggio Settentrionale (Potovanje na sever). Še manj verjeten je latinski izvor. Smučarsko prostočasno smučanje, znano kot idraet v pozni drugi polovici 19. stole- tja, so Srednjeevropejci po letu 1890 poe- nostavljeno prevedli kot šport. Norvežani so zapisali, da je idraet gibanje na smučeh v naravi, ki krepi telo in duha. Tako sta se dvignili fizična in moralna moč naroda. Trdili so da je idraet „šport nad športom“ (norv.: Idraetternes Idraet). Norvežan Vik- tor Balck je napisal leta 1881, da je „šport“ tuja beseda. Smučarski klubi v Skandinaviji so se večinsko splošno imenovali Idraet in šele po 1920 so povzeli smučarski klub (ski klub, izg.: ši klub). Idraet je bilo nekaj več kot šport, namreč kakovost bivanja v nara- vi, občudovanja vredna spretnost, izkazo- vanje moči brez tekmovalnega merjena in primerjanja smučarjev med seboj. Beseda slalom izvira iz Norveške. Slalåm ali slalaam (å in dva aa je izgovoriti kot dolgi široki o) je bila ena od tekmovalnih zvrsti smučanja, ki so jih na eni prireditvi izvaja- li v trojni kombinaciji, ki naj bi v skupnem dala podobo najboljšega vsestranskega smučarja: tek na smučeh (brez meritve časa, le dosežena mesta), skoki na smu- čeh (najprej le dolžina in kasneje še ocena sloga) ter slalåm (brez meritve časa, le ob- vladovanje prostega smučanja po hribu). Besedo slalåm je prvi zapisalv nemščini leta 1905 Mathias Zdarsky iz Lilienfelda v Avstro-Orgskem Imperiju, ko je postavil slalom progo na Muckenkoglu. Torlauf (prevod Zdarskega za slalåm), s postavljeni- mi vratci z zastavicami in merjenjem časa je z merjenjem. Tekmovalcem so merili čas. Anglež Sir Arnold Lunn je leta 1922 zakoličil slalom v Mürrnu v Švici, kar naj bi veljalo za prvi „moderni“ slalom. Lunn je s težavo leta 1930 na FIS kongresu dosegel, da so slalom in smuk priznali v FIS pravilniku. Beseda sla- lom je edini smučarski termin, ki ga upora- blja ves svet brez izjeme. Posebna zanimivost so prva vojaška pove- lja vojakov na smučeh. Napisal jih je norve- ški oficir Jens Henrik Emahusen leta 1733 in s skicami leta 197 opremil Grüners 1765. Povelja so najprej napisana v nemščini in Slika 1. Laponska smučka, najdena na Švedskem, Klavträsk, 3 200 p.n.š. Slika 2. Laponske smuči bil bolj podoben današnjemu veleslalomu: dolžina 1 950 metrov, višinska razlika 455 m, največja strmina 45 stopinj in 85 vratc 42 nato v norveščini v isti brošuri: nem. Leib auf den Lincken Fuss Herstellen, norv. Wie Beÿ Lincks Herstellen „ Slovanska smučarska terminologija Slovanski smučarski izrazi arte, narta, rtve, smeče, smuč, smyčok ... so se razvili po- polnoma avtohtono brez vpliva Daljnega Vzhoda ali Laponske. Slovanski pomeni v začetku niso razlikovali sani od smuči, ker so bili enaki ali podobni. Šele iz besedila je moč razpoznati, za katero prometno sred- stvo po snegu gre. Rta (Nikifora Vladimir Noromah, 12. stoletje, Nikonov anale, 1444), imajo sopomenke v ruskih dialektih za smuči rty,irta, irty. Baron Sigismund (Žiga) von Herberstein iz Vipave je zaradi znanja ruščine dvakrat obi- skal Rusijo po Svetega rimskega cesarstva, ki so ga vodili Habsburžani. V svoji knjigi Rerum Moscovitarum Comentarii (Mosko- vski zapiski, 1549, slovenski prevod 2001 ) je opisal ruske smučarje v guberniji Perm in napisal za smuči arte. To je bilo prvo ob- vestilo o smučanju v Rusiji. Arte so smuči dolge 160 cm za hojo in drsenje po snegu. Narta je izraz, ki pomeni ali tanki sanici na saneh ali smuči. Najbolj pogoste ruske ka- snejše besede za smučko je lyža in Ukra- jinci so poznali besedo lyžva. Podobno so povzeli Čehi in dejali lyže. Baltski narodi so bili odrezani od Skandinavije z morjem, zato jim so jim bili bližje Slovani in so lovili divjad na lužas. Smycati v starocerkveni slovanščini pome- ni plaziti se, v starem ruskem jeziku najde- mo smycati in v stari bolgarščini smycati. Ljudstva so rekla smyk za vleko tovora na smučeh in v glagolski obliki smykati, na primer Čehi, Litvijci smùkti in smunkù, Latvijci šmukt. Vsi našteti narodi so dejali, da je počasno gibanje na snegu plazenje in/ali smučanje. Za vse te velja še osnovna glagolska oblika smučiti, kar izvira iz kore- na smuč. Enako velja za Slovence. Po Slo- vencih so smuči in smučanje povzeli Srbi, Makedonci, trije narodi iz Bosne in Herce- govine in Črnogorci. Hrvati niso sledili Slo- vanom in so se odločili za skije in skijati. Ne moremo mimo dejstva, da so ljudski smučarji iz Like konec 19. in začetka 20. sto- letja govorili rtve za smuči. „ Slovenska smučarska terminologija Slovenci so stoletja nazaj uporabljali za smuči in smučanje lastni besednjak. Jožef Bevk – Podgrivarski je prvi zapisal 1845 be- sedo za smuči šmeč v članku Huda zima (Kmetijske in Rokodelske novice, 1845). Sani in smuči so na Bloški planoti enotno poimenovali: smәči, smučke, smič, smuč, smuka, Bloški izrazi za smuči v začetku 20. stoletja, ohranjeni iz preteklosti: smәč, smәči, smučke, smukalce iz česar so izpe- ljanke smučati, smuka, smukalnice, smu- kati in smukniti. Pohorski gozdarji so šli leta 1886 na poziv lastnika iz Avsto-Ogske na smučarski te- čaj v Gusswek na avstrijskem Štajerskem. Domov so se vrnili z znanjem smučanja, prinesli s seboj smuči, ki so jim rekli dâu- ge kârple (dolge krplje) in tudi pogovorno poslovenili skije iz nemških Schi (smuči, smučke). Številni Slovenci so služili vojaški rok v av- stro-ogrski vojski v planinskih enotah. Tam so se seznanili s smučmi in smučanjem. Mathias Zdarsky iz Lilienfelda, izumitelj alp- ske tehnike s plužnim načinom smučanja in poročnik Georg Bilgeri sta vodila tečaje in seveda uporabljala nemško smučarsko terminologijo. Velika zaluga gre Rudolfu Badjuri, ki ni enmostavno povzel nemške izraze, temveč je sledil bloškemu besednja- ku in skrbel za slovenske besede. Badjura je že leta 1913 pisal „mali“ besednjak, nato imel stalno mesto v tedniku Sport (izhajal od 1920 do 1923), kjer je javnosti predstavil slovensko smučarsko terminologijo. Po- natis v mali brošuri po Sportu je izšel leta 1921. Smučar je njegova knjiga, ki ima na koncu slovenski smučarski slovarček s hrva- škimi ustreznicami. Smuško terminologijo je izdajal v samozaložbi leta 1931 in 1933 in 1956. Številne besede uporabljajo smučarji še danes, kot krmarica (ena naprej poti- snjena smučka), smučka, smučina, smuk, smuka, streme, stremenica (petna zanka pri telemark vezi), kolec za oporo smučar- ju, tudi del tekmovalnih vratc) krivina ipd. Badjura ni poslovenil vleko smučarja s ko- njem, ampak po norveško zapisal skijøring iz nemškega Pflug napisal plug (pluženje, plužni položaj smuči). Plug je bila lesena naprava v obliki črke V, ki jo je vlekel konj za seboj, da je odrivala snega na obe strani poti. Dejanje je pluženje, kot ločuje Milka Bokal napravo, pripravo, orodje in dejanje. Zavoju je rekel po norveški in nemški Kri- stiania. Ta je dobila ime po tedanji Kristi- aniji, danes mestu Oslu. Tam so namreč zavoj za zaustavljanje konec 19. stoletja poimenovali kristiania, nemško Kristia- nia in angleško christiania ali krajše chri- sty. Veliko Badjurovih terminov je ustreznih tedanji tehniki smučanja in pogovornemu izražanju kot so dričati, drskati in drsati (drseti, smučati), krmar (smučar), sunkoviti kristjanja (zanimivo moški spol, paralelna kristianjia za zaustavljanje), zategnjeni kri- stjanja (počasna izvedba kristianije za zau- stvaljanje), krečiti (smučati v zavojih), kre- čanje v strmem bregu (smučati v zavojih po strmini), zavóvornica (opora na smuči za zaviranje, navadno v plužnem položaju smuči), ovinek (zavoj), ploh (smučka), plu- žni zâvor (plužni lok), zaokret na mestu (obrat na mestu), hoja v  razkreki (hoja v razkoraku), smuk navpik (smuk narav- nost). Francoski vrhunski alpski tekmovalec Emile Allais je s svojim prijateljem Paulom Gigno- uxem leta 1938 vpeljal vrtilno tehniko alp- skega smučanja – technique de rotation, ki sta jo leta 1947 nadgradila. Najbolj znana je bila ruade, ki so jo slovenski smučarji za- pisali ruada (zavoj s poskokom). Vrhunsko izveden zavoj vrtine tehnike se je imenoval tempo kristianija. Drago Ulaga in Marjan Jeločnik sta nego- vala slovenski smučarski jezik. Predvsem Jeločnik, ki je okusil leta 1953 in 1968 v St. Slika 3. Smuči iz Like, Gospić, Hrvaška, pozno 19. stoletje. športna terminologija 43 Christophu na Arlbergu avstrijsko šolo smu- čanja s svetovno znano in priznano tehniko nasprotnega sukanja ramen. Jeločnik je s kolegoma Janezom Šusterjem in Borisom Kobalom po tečaju v Avstriji sedeli ure in ure, da so poslovenili novo smučarsko ter- minologijo. Jeločnik ni bil povsem zadovo- ljen in se je obrnil na znaneg slavista, da sta skupaj potrdila termine. Nemška Girlande je venček (plužni venčki, paralelni venč- ki), Gegenschulter slovensko nasprotno sukanje ramen, Seitrutschen znano kot bočno drsenje, Fersenschub je slovensko odriv s petami navzdol, Kantenansatz je postal nastavek robnikov (o tem kasneje), Wedeln je hitro vijuganje, Stockansatz - vbod palice, Pflugbogen – plužni lok, Stemmschwung – plužna kristianija itd. Jeločnik je delil smučarske vezi na streme (usnjeni prstni jermen in petna stremenica, ki ne poveže trdno čevlja s smučko) in vez (kovinska čeljust s kovinsko stremenico, ki preprečuje gibanje čevlja levo in desno od smučke). To delitev poznajo le Avstrijci kot Strammen (streme) in Bindung (vez). Ame- ričani in Francozi imajo za oboje izraze, vez angl. stirrup in franc. attache, a za oboje pišejo angl. binding in franc. fixation. Slovenska šola smučanja se je naslanjala predvsem na avstrijsko (1900 do 1937, 1953 do 1969), tako tudi terminologija. Franco- ska tehnika je bila priljubljena od 1937 do 1953. Aleš Guček in Janez Šmitek sta ime- la priložnost udeležiti se tečaja francoskih učiteljev smučanja v Chamonixu. Posledica tega je bila korenita sprememba tehnike šole smučanja, vendar ne s posnemanjem fgrancoskega načina smučanja, temveč že težnje po enotni tehniki poučevanja smu- čanja po svetu. Učni načrt Smučanje da- nes je uvedel krožno gibanje kolen franc. pivotement des genoux oz. projéction des genoux, slalom in veleslalom zavoj, smuk položaj jajce b(franc.: oeuf, angl.: egg, nem.: Ei, med 1960 in 1966) ter niz- ki smuk položaj žaba (franc.: bolide, med 1966 in 1969). Francoska šola smučanja je poznala avalement (napačno sedeči zavoj, pravilno zavoj na grbini – Jeločnik), ki je bil le poseben zavoj na valu ali grbini, kar so večinoma v Sloveniji napačno razumeli kot rdeča nit francoske šole smučanja. Avstrijci in Nemci so rekli zavoju na grbini Ausglei- chschwung (dobesedni prevod izzravnalni zavoj) in tehniki Ausgleichtechnik (dobe- sedni prevod izzravnalna tehnika) in Švicarji Känguruschwung (kengurujev zavoj). Smučanje se je razvijalo in številne nove zvrst so se pojavile na smučiščih. Slovenski smučarji in novinarji so so v živi preprošči- ni prevzeli angleške izraze snowboard, iz tega bordanje, hot-dog iz tega hotdogar, half-pipe iz tega snežni kanal (kaj je ka- nal vsakdo ve), carving iz tega karvanje in karvar in še bi lahko naštevali. Pisci so velikokrat opozarjali na slovenske izraze, da bi ohranili tradicijo nege slovenskega smu- čarskega besedja, a zaman. Žal tako tudi športni novinarji, učitelji smučanja in tre- nerji s tekmovalci vred. Deskanje je snow- board, half-pipe je snežni žleb, hot-dog je bil akrobatsko smučanje, carving je končno postal zarezovanje, zarezovalna tehnika, carving smuči slovensko zarezne smuči, smuči s  poudarjenim stranskim lokom. Zarezno smučanje je zahtevalo nove be- sede, kar je v obširnem priročniku založilo Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Tu so navedene stopnje učne- ga procesa in termini za lpsko smučanje. Stopnje od lažjega k težjemu: osnovne oblike drsenja, začetne oblike smučanja, nadaljevalne oblike smučanja, vrhunske oblike smučanja in tekmovalne oblike smučanja. Hodniki smučanja so glede na obliko, predvem širino: lijak, širši hodnik, ožji hodnik. Ozki plužnipoložaj smuči je zamenjal zaradi oblike smuči spoudarje- nim stranskim lokom široki plužni položaj, zato sledi klinasti položaj smuči, klinasto vijuganje. Varnost med smučanjem je po- stala pomembna in nadzorovanje hitrosti je eden najvažnejših prvin za preprečitev nesreč: osnovno vijuganje z nadzorova- njem hitrosti. Pomemben je poudarek na živahnem smučanju: dinamično vijuganje z  zarezovanjem, navezovanje zavojev. Položaj smučarjevega telesa ni bil več v iz- razitem smučarskem odklonu, zato sledi nagibanje telesa v zavoj in pomembno Slika 4. Pogreb z bloškimi pogrebnimi smučmi, Slovenija, 1930. Slika 5. Položaj jajce v smuku, Francija, 1960. 44 gibanje telesa v msri zavoja: sledenje gor- njega dela telesa. Preteklost je poznala prestopanje s smučko, ki ga je nadomestil izraz odpiranje smučke in na primer od- riv na škarjasto odprto smučko. Odprta smučka ni ustrezen izraz, ki bi bil boljši prestavitev smučke v  škarjasti položaj ali škarjasti prestop, kot je že bilo. Zavoj obsega več faz: vhod v zavoj (priprava na zavoj in začetek zavoja), vodenje zavoja in sledenje telesa (gibanje telesa med za- vojem), izhod iz zavoja (zaključek zavoja). Potem še malo biomehanike s pozitiven motorični transfer. Priljubljena delitev alp- skega tekmovalnega smučanja je na hitre discipline (smuk, super veleslalom) in na tehnične discipline (veleslalom, slalom). Disciplina ni ustrezen izraz. Piramidalna de- litev športa je mednarodno priznana, zato tu disciplina ni dobro izbrana beseda: po- dročje je šport, panoga je smučanje, disci- plina je alpsko smučanje in slalom je zvrst. Posebna zgodba je ekstremno smučanje, ki je mišljeno kot alpinistično smučanje, ki je ga sestavljata vzpon in spust po alpi- nisčni smeri. Ekstremno smučanje je vsako tako, ki je izvedeno z izjemnimi storitvami, kot so: davni finski množični tek na 220 ki- lometrov, prečenje čez 3 400 kilometrov ruskega oficirja Korapkina čez Sibirijo, pole- ti čez 250 metrov, hitrostno smučanje čez 250 km/h, turno smučarsko prečenje Alp od severa do Nice. Milka Bokal, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je dala velik prispevek s stališča jezika k projektu Slovenskega smučarskega slovarja. Primer: Smučarskin strokovnjali so veselo desetletja uprabljali termin nastavek robnikov. Bokal: nastavek je naprava ali priprava, dejanje je nastavi- tev robnikov in glagol nastaviti robnike ipd. Šestletno delo se je obrestovala in iz- šel je prvi celoviti slovar smučanja na sve- tu. Morda ga uprablja premalo smučarjev, predsvem novinarjev smučarskega športa, ki tolčejo svojevrstno latovščino. Bokal je napisala obširen sestavek o vrstah snega, ki jih pozna slovenščina. Old-time smučarji so nastopali na priredi- tvah in tekmah od leta 1985 pod Vodstvom novinarja Črta Kanonija in Marjana Jeločnik. Jeločnijka je kasneje zamenjal Svetozar Gu- ček. Zgodovina in odlični smučar Borut Ba- tagelj je uvedel izraz smučarji po starem, smučanje po starem in ovrgel old-time smučanje, starosvetno smučanje ter sta- roveško smučanje. Na teh prireditvah niso žargonsko govorili o bindungah (vezi), plugu (pluženj), špichozah (koničastih hlačah), bremzanju (zaviranju), štumfih (nogavicah), zavijanju (zavojih), laufu (teku na smučeh), plohih, deskah, dogah (smuči ali smučke), špicah (osteh ali trnih na smučarskih palicah), pancerjih (smu- čarskih /trdih/ čevljih), firnu (srencu) ... Jugoslovanska ljudska armada je poznala za poveljevanje in tudi pogovor le srbšči- no. Teritorialn obrambi iz Tolmina in Bovca sta drzno začeli pred letom 1980 upora- bljati povelja za gorniške vojake na smu- čeh v slovenščini. Postrojila so celo zapisali v tiskani obliki. Turno smučanje z uporabo orožja, smučarske prvine z orožjem liki in veščine, funkcionalni za boj, jermeni za povezovanje smuči spojnice za smuči, smučarski oddelek, izvršitev patrulj- nega streljanja, drža pri strelu, drža pri streljanju v  ležečem položaju, drža pri streljanju v sedečem položaju, drža pri streljanju v klečečem položaju, drža pri streljanju v  stoječem položaju, ležeča drža v  razkoraku, drža pri streljanju iz različnega orožja, streljanje v premiku povelja: postrojila z odpetimi in pripetimi smučmi, smuči snemi, mirno s  smučmi v roki, smuči na desno ra-mo, na le-vo, polkrog na le-vo, streljanje z oporo na palici, v razkoraku le-zi, lezi - za strel, po- klekni – za strel, na smučko poklekni – za strel, sedi – za strel. „ Literatura 1. Allen, E., John B. (2019). Ski heil! The Vocabu- lary of Skiing, Skiing History Journal Septem- ber-October, 2019, strani od 13 do 15 Slika 6. Alpinistično smučanje, 2000. športna terminologija 45 2. Antropova, V. V. (1953). Lyži narodov Sibiri Sbornik Muzeja antropologli in etnografi XIV, Moskva-Leningrad strani, 5 do 36 3. Badjura, R. (1921, 1931). Smuška terminologi- ja, Ljubljana 4. Badjura, R. (1924). Smučar, Ljubljana 5. Badjura, R. (1956). Bloško starosvetno smuča- nje in besedje, Ljubljana 6. Batagelj, B. (2009). Izum smučarske tradicije, Kulturna zgodovina smučanja na Sloven- skem do leta 1941, Zbirka zgodovinskega časopisa 38 7. Bokal, M- in soavtorji (2014). Rudolf Badjura –Življenje in delo, strani 42 do 50 8. Dalen, A. (1998). Scandinavian Ski Termino- logy, referat FIS Ski History Conference, Hol- menkollen, Norveška 9. Guček, A. Sledi smučanja po starem – In the Tracks of Old-Time 10. Skiing, Združenje učiteljv in trenerjev smuča- nja Slovenije 11. Guček, A. In soavtorji (2011). Slovenski smu- čarski slovar, Inštitut za slovenski njezik Frana Ramovša ZRC SAZU 12. Guček, S. Slovenija, zibelka smučanja v sre- dnji Evropi (Engl.: Slovenia, Craddle o Skiing in Central Europe 13. Herberstein, von S. (2001). Moskovski zapiski, Slovenska matica v Ljubljani, za stranjo 128 črnobela skica, 14. Jeločnik, M. (1969). Zbornik 3, High Scool of Physical Culture, Ljubljana, 1969 15. Luther, C. J. (1931). Der Winter, Auf der Spur des ältesten alpinen Ski, München, 16. Luther, C. J. (1938). Ârboj På skidor, Ett be- sökvid Krains skidom råde, Stocholm. 17. Kieterle, W. (1979). Wettfahr - Urkunde, 1. Tor- lauf, der alpinen Skiweltgeschichte am 19. März 1905 in Lilienfeld, Niederősterreich. 18. Lunn, Sir A (1969). The Kandahar Story, Geor- ge bAllen and Unwinn Ltd. 19. Memento de l’ensiegnement du Ski Français (1969). Ecole Nationale de ski et d’ačpinisme, Chamonic, France 20. TO Tolmin in Bovec (okoli 1980). Opomnik, Tema drže in ravnanje z orožjem pri uporabi smuči 21. TO Tolmin in Bovec (okoli 1980). Opomnik, Tema privajanje na vojaške smuči, Hoja, tek in smučanje 22. TO Tolmin in Bovec (okoli 1980). Opomnik, Tema postrojila z odpetimi in pripetimi smu- čmi 23. Orel, B. (1964). Bloške smuči (Eng.: Blo Skis), Slovenian Academy of Art and Science. 24. Polednik, H. (1981). Glück im Schnee, 100 Ja- hre Skilauf in Österreich, Almathea. 25. Planinski terminološki slovar, komisija za iz- delavo, 2002, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 26. Slovenski smučarski slovar, 15 soavtorjev (2011). Inštitut za slovenski jezik Frana Ramo- vša ZRC SAZU. 27. Smučanje danes (1969). Zbor učiteljev in tre- nerjev smučanja Slovenije 28. Smučanje danes (2003). Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije 29. Urbas, T. (1939). Ljudske smuči na Sloven- skem. Krplje in smuči na Pohorju (Engl.: Folk Skis in Slovenia. Snwshoes and Skis on Po- horje). Slovenski etnograf, Ljubljana. Aleš Guček, upokojeni arhitekt in učitelj smučanja, področje zgodovine smučanja Združenje vojaških gornikov Slovenije alesgucek@t-2.si