Model M Slovenija Str. 23 Inštitut IRDO vabi mlade v Jugovzho-dni regiji, da se vkljucijo v program usposabljanja projekta Model M Slovenija za nevladništvo, podjet-ništvo in aktivno iskanje zaposlitve. Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X december 2017 MOZAIK IRDO Str. 4 Kdo so prejemniki nagrade HORUS 2017 in posebnih priznanj? Znani so nagrajenci HORUS 2017! Intervju: Janez Arh Str. 11 Vodja Društva Center za pomoc mla-dim v Mariboru, kjer so prejeli držav-no priznanje za prispevek k uveljav-ljanju mladinskega sektorja. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/X, december 2017, str. 35 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: Primož Ademovic, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Odgovorna urednika: mag. Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Yucel Tellici, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 Znani so finalisti HORUS 2017! 9 Vodenje družbene odgovor- nosti in trajnostnega razvoja podjetja 10 Mladi, podjetništvo in DO 11 Intervju: Janez Arh 13 Mladim prijazne obcine 14 Pakt za mlade — Slovenija 18 Intervju: mag. Marjetka Kast- ner 20 Model M Slovenija - Obalno - kraška regija 23 Model M Slovenija - Jugovzhodna regija 24 DO v Sloveniji 27 Ferfl intervju: Anja Bordon 29 DO v Evropi in po svetu 31 Dogodki in konference 32 Razpisi in priložnosti 33 Nova knjiga: Slovenka Vsebine Clani Ocenjevalne komisije verjamejo, da bodo svojo moralno obvezo, širiti dobre prakse na tem podrocju, pre-vzeli tako nagrajenci, kot finalisti in da se jim bodo v prihodnjih letih pri-družili še mnogi drugi. Namrec, na-grada Horus ni le analiza stanja dru-žbene odgovornosti, ki organizaciji omogoca pripravo lastne strategije za razvoj družbene odgovornosti. Je mnogo vec: je nagrada za vložen trud vseh deležnikov organizacije, je na-grada za organizacijo, pa najsi bo to podjetje, društvo, zavod, posameznik ali država. To dokazujejo številne po-bude zaposlenih v nagrajenih podje-tjih, ki po prejemu nagrade Horus po-spešeno inovirajo in prispevajo k raz-voju podjetij, kjer so zaposleni. Skupaj z lastniki so ponosni na delo v teh organizacijah in na njihovo družbeno odgovornost. Zavedanje o tem širijo na svoje poslovne partnerje, od doba-viteljev, do kupcev, to pa seveda opa-zijo tudi mediji, ki o takšnih podjetjih z veseljem porocajo in širijo zglede do-brih praks. In naj bo zavedanja in moralne obve-ze na podrocju družbene odgovorno-sti v letu 2018 cim vec. Vse dobro! Uredništvo Mozaika V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slo-venske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Pakt za mlade: mag. Marjetka Kastner str. 18 Mag. Marjetka Kastner je ustanoviteljica Life Learning Academia in je ena izmed prvih podpisnic Pakta za mlade v Sloveniji. Meni, da podjetja, ki so v sistemu Ucecih se organizacij ponujajo veliko sodelovanj, kjer lahko mladi pridobijo znanja in izkušnje. A meni, da je interes mladih velikokrat nižji od pricakovanega, kar je presenetljivo gle-de na število brezposelnih mladih - predvsem iskal-cev prve zaposlitve. Znani so nagrajenci HORUS 2017 str. 4 19. decembra so bile v Hotelu City v Mariboru podeljena letošnja priznanja in nagrade v okviru projekta Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2017. S tem projektom želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovorno-sti in trajnostnemu razvoju. Za mlade iz socialno in materialno ranljivih družin str. 11 V okviru Nacionalnega posveta mladinskega sektorja 2017, ki je letos 27. in 28. novembra potekal v Maribo-ru, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Ma-ja Makovec Brencic podelila državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za leto 2017. Državno pri-znanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja je prejelo Društvo Center za pomoc mladim – podružnica Maribor. Znani so nagrajenci HORUS 2017! 19. decembra so v Hotelu City v Mariboru podelili letošnja priznanja in nagrade v okviru projekta Slo-venska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2017. Nagrade in priznanja podeljujeta IRDO – Inšti-tut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta. S tem projektom želijo partnerji poiskati in nagraditi celovi-te pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Castni pokrovi-telj nagrade je dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije. Nagrada Horus je del nacionalne strategije osvešcanja za vec družbene odgovornosti, ki jo na ta nacin izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Tadej Slapnik, državni se-kretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, je ob tem povedal: »Vlada dr. Mira Cerar-ja to leto v sodelovanju z razlicnimi skupinami iz civilne družbe in gospodarstva pripravlja Nacionalno strategijo družbene odgovornosti. V ta namen smo imeli junija v Ljubljani prvi posvet, sedaj je priprav-ljen osnutek strategije, ki ga z razširjeno delovno skupino skoraj stotih razlicnih strokovnjakov, podjet-nikov in nevladnikov nadgrajujemo. Spomladi pa upamo, da bo po javni razpravi ta strategija sprejeta in potem bodo dani temelji za strateško upravljanje družbene odgovornosti še na ravni države. Nagra-da Horus je s svojo devetletno tradicijo k temu zagotovo pripomogla.« NAGRADA HORUS 2017 ZA STRATEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE . kategorija zavodi in druge organizacije: Bolnišnica Sežana: 80,87 % vseh možnih tock (1.463 od 1.809 tock) . kategorija mikro podjetja: IDentiks karticni sistemi d.o.o.: 73,24 % vseh možnih tock (1.325 od 1.809 tock) . kategorija majhna podjetja: Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.: 78,28 % vseh možnih tock (1.416 od 1.809 tock) . kategorija srednje velika podjetja: Mariborski vodovod, javno podjetje d.d.: 80,54 % vseh možnih tock (1.457 od 1.809 tock) PRIZNANJE PRESS Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.: 93,20 % vseh možnih tock (274 od 294 tock) PRIZNANJE ZA PROJEKT . 3.1 kategorija srednje velika pravna oseba: Obcina Hoce-Slivnica: 76,60 % vseh možnih tock (648 od 846 tock) . 3.2 kategorija velika pravna oseba: NLB d.d: 61,11 % vseh možnih tock (517 od 846 tock) POSEBNA PRIZNANJA – SPLOŠNO Jurcek Nowakk: 90,03 % vseh možnih tock (262 od 291 tock) PODJETNIK S SLOVENSKIMI KORENINAMI, KI DELUJE V ZAMEJSTVU OZ. PO SVETU Nagrado prejme Danica Bojkovic (Danex - Umag d.o.o., Hrvaška): 67,66 % vseh možnih tock (205 od 303 tock) Priznanja za finaliste so prejeli še Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., Javno podjetje Marprom d.o.o. in Varis proizvodnja gotovih kopalnic Lendava d.o.o. Med finaliste nagrade HORUS 2017 so se uvrstila vsa podjetja in zavodi, ki so dosegla vsaj 51 % vseh možnih tock v prvem krogu oce-njevanja. Clani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2017 so bili razdeljeni v vec podskupin in v dva kroga oce-njevanja. Vloge je v vsakem krogu ocenjevalo devet strokovnjakov, skupaj jih je bilo 18, predsednik Ocenjevalne komisije je bil Matej Mušic, predsednik Društva za poslovno etiko in eticno voditelj-stvo: »Letos je bilo prijavljenih kandidatov nekoliko manj kot pretekla leta, zato pa vloge po vsebini in obsegu niso bile nic skromnejše. Veseli nas, da podjetja prepoznavajo konkurencno prednost, ki jim jo prinaša družbena odgovornost. Za drugo leto smo predlagali nekaj novosti, saj bo nagrada Horus po-deljena že desetic. Verjamem, da bodo danes predstavljene dobre prakse tudi drugim podjetjem in organizacijam dale spodbudo za razvoj tega podrocja pri njih in jim tako pomagale k še ucinkovitejše-mu delu na podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.« Nagrado Horus podeljujeta Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami in podpornimi partnerji kot so Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager... Projekt sofinancirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Urad RS za mladino. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. Foto zgoraj: prejemniki nagrade in priznanja Horus 2017, foto spodaj: finalisti Horus 2017. Avtor: Jan Dolar Mnenje Ocenjevalne komisije o letošnjih kandidatih Clani Ocenjevalne komisije menimo, da je bilo kot v preteklih letih, tudi letošnje ocenjevanje zahtev-no, a tudi jasno, konkretno in pravicno. V procesu ocenjevanja nismo dovolili možnosti medsebojnega vpliva ocenjevalcev, odlocitve smo prepustili statisticnim ocenam, ki pa so na koncu pokazale, da so zmagali tisti, ki so si zmago resnicno zaslužili. Po pravilnikih nagrade Horus je nagrado v naslednjih dveh letih tudi mogoce odvzeti, ce se pravno-formalno izkaže, da bi prejemnik ravnal v nasprotju z zakonodajo ali drugace kršil nacela družbene odgovornosti. Zato v tem primeru prosimo za pozorno oko javnosti in njeno opozorilo, ce nagrajenci na tem podrocju ne bi delovali odgovorno. Komisija ugotavlja, da je bilo ocenjevanje zahtevno, kot vsako leto doslej. Vanj je bilo vkljucenih 18 neodvisnih strokovnih ocenjevalcev, vprašalniki so bili obsežni. Število razpisanih kategorij je bilo ena-ko kot preteklo leto. Prijavljenih kandidatov je bilo manj kot pretekla leta. Tudi letos so ocenjevalci ob statisticnih zapisovali še opisne ocene, kar je omogocilo dodano vrednost samemu procesu ocenjevanja. O zmagovalcih so odlocale statisticne ocene, ki so bile pridobljene ne-odvisno (ocenjevalci niso vedeli, kdo so drugi ocenjevalci in v katero kategorijo in krog ocenjevanja so uvršceni drugi). Vsa podjetja, ustanove in posamezniki, ki so se prijavili na letošnji razpis za Slovensko nagrado za dru-žbeno odgovornost HORUS, so uspešni in ucinkoviti, želijo storiti nekaj vec na vseh podrocjih družbe-ne odgovornosti. Vidi se nadgradnja njihovega dela v odnosu do zaposlenih, skupnosti, okolja in na trgi do kupcev in dobaviteljev. Kot doslej, tudi letošnje tekmovanje za nagrado Horus kaže, da so družbeno odgovorne prakse podje-tij, zavodov in posameznikov izredno zanimive in poucne, z izmenjavo mnenj in predlogov v okviru nagrade Horus pa jih lahko še ucinkoviteje nadgradijo. S pomocjo neodvisnih ocenjevalcev so kandida-ti tudi letos pridobili dragocena mnenja, kaj lahko pri sebi še izboljšajo, kaj je morda slabše, pa bi po-trebovalo nadgradnjo, in seveda, kaj si zasluži vso pohvalo. Ta obvestila bodo še v tem mesecu prejela vsa podjetja in zavodi, ki so sodelovali na tem razpisu, in upamo, da jih bodo lahko kmalu uporabili v svoji poslovni praksi. Verjamemo, da bodo svojo moralno obvezo, širiti dobre prakse na tem podrocju, prevzeli tako nagra-jenci, kot finalisti in da se jim bodo v prihodnjih letih pridružili še mnogi drugi. Namrec, nagrada Horus ni le analiza stanja družbene odgovornosti, ki organizaciji omogoca pripravo lastne strategije za razvoj družbene odgovornosti. Je mnogo vec: je nagrada za vložen trud vseh deležnikov organizacije, je na-grada za organizacijo, pa najsi bo to podjetje, društvo, zavod, posameznik ali država. To dokazujejo številne pobude zaposlenih v nagrajenih podjetjih, ki po prejemu nagrade Horus pospešeno inovirajo in prispevajo k razvoju podjetij, kjer so zaposleni. Skupaj z lastniki so ponosni na delo v teh organizaci-jah in na njihovo družbeno odgovornost. Zavedanje o tem širijo na svoje poslovne partnerje, od doba-viteljev, do kupcev, to pa seveda opazijo tudi mediji, ki o takšnih podjetjih z veseljem porocajo in širijo zglede dobrih praks. Vsem nagrajencem, prejemnikom posebnih priznanj in finalistom Horus 2017 za njihova prizadeva-nja in zgledno ravnanje na podrocju družbene odgovornosti iskreno cestitamo. Hkrati Inštitut IRDO nagrajence, prejemnike posebnih priznanj in finaliste vabi v aktivno delo v PO-SLOVNI KLUB HORUS - mrežo družbeno odgovornih podjetij, ki posreduje znanja in izmenjuje izkuš-nje. Poslovni klub HORUS je klub družbeno odgovornih (t.j. do ljudi in narave) podjetij, finalistov in nagrajencev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus. Clani kluba želijo spremeniti dojemanje družbene odgovornosti v podjetjih, in preko podjetij širiti dru-žbeno odgovornost v javne ustanove in državne organe ter posledicno tudi preko njih do najmlajših v vrtcih in šolah. Delujejo z namenom, da z družbeno odgovornostjo vplivajo na oblikovanje širših dru-žbenih ucinkov, zlasti na uspešnost Slovenije in dobro življenje njenih prebivalcev. Do leta 2018 pa želijo postati poslovni klub z najmanj 100 aktivnimi clani, trenutno jih je vkljucenih vec kot 70. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. Avtor: Jan Dolar Inštitut IRDO vas vabi, da se izobrazite za Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Slove-niji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. Z letošnjim letom morajo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveniji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas Inštitut IRDO vabi, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vklju-citvijo v program treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. 30. novembra je bila podelitev certifikatov za vodje za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Aktualna mednarodna usposabljanja nacional-nih agencij Podrobnosti tu. Vir: Zavod Movit Vabilo k udeležbi Mladinska izmenjava " Do Sport & Go Vegetarian" Popotniško združenje Slovenije je v lanskem le-tu uspešno sodelovalo na projektu “Cherry on the cake” v organizaciji Nacionalne agencije MOVIT in z drugimi udeleženci sodelovalo pri ideji projekta “Do Sport & Go Vegetarian“. Ude-leženci iz Latvije so projekt tudi prijavili in tako imamo možnost za udeležbo mladih iz Slovenije. Mladinska izmenjava bo potekala v Latviji med 14. in 21. aprilom 2018, zaradi organizacije pre- voza in kvalitetnega izbora udeležencev pa bi želeli izbor zakljuciti že v samem zacetku prihaja-jocega leta. Glavna ideja projekta je ovreci stere-otipe, da vegetarijanstvo in šport nista najpri-mernejša kombinacija. S tem namenom bomo v casu aktivnosti dokazali, da lahko tudi brezme-sna prehrana zagotavlja dovolj energije aktivnim športnikom. V kolikor imate v vaših mladinskih organizacijah mlade, ki bi jih ta tematika zani-mala, vas naprošajo, da do petka, 12. januarja 2018 na elektronski naslov igor.jurisic@youth-hostel.si sporocite kandidatke in kandidate za mladinsko izmenjavo. Vir: Igor Jurišic, predsednik Popotniškega zdru-ženja Slovenije in mlad.si Vodnika po programu Erasmus+ Sredi decembra je bila objavljena 2. dopolnjena razlicica Vodnika po programu Erasmus+ za leto 2018, ki je prinesla precej sprememb. Novi Vodnik si oglejte na povezavi, tukaj pa pregled kljucnih sprememb Vodnika. Vir: Zavod MOvIT Evropska mladinska nagrada Karla Velikega Od leta 2008 Evropski parlament in Fundacija za mednarodno nagrado Karla Velikega iz Aachna vsako leto vabita mlade iz vseh držav clanic EU, naj predložijo projekte, ki jih vodijo mladi za mlade in ki kažejo na dejavno udeležbo v razvoju Evrope. Mladi med 16. in 30. letom iz katerekoli države clanice EU lahko predložijo projekte za Evropsko mladinsko nagrado Karla Velikega. Projekti se lahko predložijo posamezno ali še bolje v skupi-ni. Projekti naj bi spodbujali evropsko in medna-rodno razumevanje, krepili obcutek skupne evropske identitete in povezanosti, bili zgled mladim v Evropi in opozarjali na prakticne pri-mere Evropejcev, ki živijo kot ena skupnost Rok za prijavo je 29. januar 2018! Vec. Vir: Evropski parlament Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Datum in kraj Naslov dogodka (konferenca, seminar, webi-nar idr.) Rok za prijavo 2. - 8. maj 2018, Du-naj, Avstri-ja COMETS – Un-derstanding and facilitating indi-vidual and gro-up learning pro-cesses 1. februar 2018 20. - 24. april, Nem-cija BiTriMulti (BTM) - Multilateral Training Course for newcomers in youth exchan-ges 25. februar 2018 5. - 8. junij 2018, Polj-ska Quality Matters II. A cross secto-ral approach to mobility projects within Erasmus + programme 28. februar 2018 24. - 28. marec 2018, Avstrija The art of dia-logue 28. februar 2018 Kaj je osnovno poslanstvo vašega društva? Poslanstvo našega društva in mariborske podruž-nice je zagotavljati programe za kakovosten psi-hosocialni razvoj otrok in mladih z uporabo ucin-kovitih praks in metod dela z otroki, mladimi in odraslimi na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Za naše kakovostno delo smo leta 2013 že prejeli eno državno priznanje v mladinskem sektorju, in sicer za program Trening socialnih vešcin. V obrazložitvi nagrade izpostavljajo predvsem Doživljajsko igrišce, ki v Mariboru deluje od leta 2010. V cem je dodana vrednost igrišca? Glavna vrednost igrišca je, da s številnimi prilož-nostmi za igro, delo, ustvarjanje, druženje odgo-varjamo na vse socialne oz. psihološke potrebe otrok in mladih. Igra, delo, ustvarjanje in druže-nje na Doživljajskem igrišcu je brezplacno za obi-skovalce, kar veliko pomeni mnogim, ki ne more-jo otroke in mlade vkljuciti v placljive aktivnosti. Druga stvar, ki je bistvo naše filozofije dela na igrišcu je, da otroci in mladi sami odlocajo o vse-binah, jih soustvarjajo in izvajajo, skrbijo za zem- ljišce, infrastrukturo, igrala, objekte, igralne pri-pomocke. Pomemben vidik igrišca je tudi, da je umešceno v zgošceno stanovanjsko naselje, kar pomeni, da otroci in mladi lahko sami varno prihajajo in od-hajajo iz igrišca. Kakšne nacrte imate v prihodnjem letu, morda dveh? Nameravate svoje programe širiti po ce-lotni Sloveniji? Ker z obstojecimi sredstvi lahko zagotavljamo, da je igrišce odprto trikrat tedensko, je naš prvi cilj pridobiti dodatna sredstva, da bo doživljajsko igrišce odprto štirikrat, petkrat, šestkrat na te-den. Otroci, mladi in starši nas že od odprtja igri-šca dalje dnevno sprašujejo zakaj igrišce ni odpr-to še veckrat. Doživljajsko igrišce je le eden iz-med 5 programov naše mariborske podružnice, kar je za dva redno zaposlena maksimum, da še lahko zagotavljamo kakovostno delo v vseh pro-gramih. Vsekakor je dolgorocen cilj tovrsten koncept in nacin dela širiti po celotni Sloveniji, saj gre po naših izkušnjah, tudi iz tujine, za enega izmed boljših konceptov dela z otroki, mladimi in lokal-nimi skupnostmi. Srecujemo se z vedno vecjim zanimanjem in že-ljami po odprtju tovrstnih igrišc v drugih krajih Slovenije in vselej se potrudimo pomagati kolikor nam cas in sredstva dopušcajo, da naše sedem-letne izkušnje in znanje predajamo in širimo na-prej. Ko bomo zagotovili sredstva, da bo naše igrišce odprto vec kot tri krat na teden, se bomo širjenju koncepta posvetili še bolj in temu name-nili vec casa. Kdo predvsem se vkljucuje v vaše projekte in programe, koga bi si želeli vkljuciti bolj? V mariborski podružnici v programe vkljucujemo otroke in mlade iz Maribora, pri cemer glavni po-udarek dajemo socialnemu vkljucevanju ranljivih skupin. Letno se vseh naših 5 programov udeleži okoli 2000 razlicnih otrok in mladih, pri cemer smo v letu 2016 beležili cez 4000 obiskov otrok in mla-dih na Doživljajskem igrišcu. V vecji meri bi želeli vzpostaviti sodelovanje z lokalnimi organizacijami in prebivalci drugih mestnih cetrti, da bi v sodelovanju z njimi delali na ustanovitvi novih igrišc v drugih mestnih cetr-teh v Mariboru. Ali imate v zvezi z delovanjem vašega društva oziroma igrišca kakšne posebne želje, nacrte? Bi si želeli kaj spremeniti? Za prihodnost si na ravni društva želimo ohraniti vsaj stabilnost in obseg dosedanjega financiranja in s tem delovanja. Najbolj bi bili veseli možnosti širitve dejavnosti na nacin, da bi bilo igrišce od-prto vec kot trikrat tedensko ter da bi utegnili širiti doživljajska igrišca v druge kraje po Sloveni-ji. Za leto 2018 nacrtujemo poleg izvajanja rednih programov še dodatne aktivnosti v smeri ozave-šcanja o pomenu skupnostnih programov kot je doživljajsko igrišce za kakovost življenja v lokal-nih skupnostih. Ocenjujete, da bo državno priznanje pripomoglo k vecji prepoznavnosti vašega dela in k lažjemu uresnicevanju nacrtov v prihodnje? V prvi vrsti je priznanje potrditev našega veclet-nega dela in truda vloženega v to, da je prvo Do-življajsko igrišce v Sloveniji zaživelo. Gre tudi za priznanje, da nam je uspelo koncept, ki se v tuji-ni uporablja in je poznan že od 1943 leta, razviti in prilagoditi potrebam in specifikam lokalnega okolja. V nadaljnjem iskanju sredstev za igrišce upamo, da nam bo državno priznanje služilo kot dokaz da je v nas vredno vlagati in da gre za vla-ganje v kakovost dela in kakovost programa ter dvig kakovosti življenj ljudi. 2017-01-model-m-glava-02 V okviru Nacionalnega posveta mladinskega sektorja 2017, ki je letos 27. in 28. novembra po-tekal v Mariboru, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brencic podelila državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za leto 2017. Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega, odmevnega in koristnega projekta v mladin-skem sektorju: Zlet Zveze tabornikov Slovenije 2017. Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju: Društvo Parada ponosa za projekt Tukaj smo! Skupaj delujemo. Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem casovnem obdobju: Janez Plevnik. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja: Društvo Center za pomoc mladim – podružnica Maribor. Za tokratno številko Mozaika smo se pogovarjali z vodjo Cen-tra za pomoc mladim v Mariboru Janezom Arhom. Pripravila: dr. Martina Rauter, fotografije: arhiv društva Priznanje mariborskemu Društvu Center za po-moc mladim Društvo Center za pomoc mladim - podružnica Mari-bor je pred sedmimi leti Maribor obogatilo s progra-mom Doživljajsko igrišce. Program je rezultat preda-nega dela številnih mladinskih delavcev, ki so sode-lovali pri spoznavanju, vpeljavi in razvoju koncepta. Predvsem za mlade, ki izhajajo iz socialno in materi-alno ranljivih družin, je doživljajsko igrišce sredi zgo-šcenega betonskega naselja prostor, in so ljudje, ki tem skupinam omogoca vkljucevanje v širšo družbo. Mladi so pri tem aktivni udeleženci, ki vplivajo, spre-minjajo in soodlocajo o svojem ožjem in širšem oko-lju, mnogi med njimi pa se tudi kalijo v izkušene mla-dinske delavce in delavke. Društvo Center za pomoc mladim je prvo, ki je predstavilo ta koncept v Slove-niji, ceprav ga v tujini s pridom uporabljajo že vrsto desetletij. Je inovacija v mladinskem sektorju z ucin-kom in številkami, s katerimi se lahko na društvu pohvalijo. Vse do danes se je v okviru mariborske podružnice društva usposobilo sedemdeset mladin-skih delavcev, sodelovalo je deset tisoc otrok in mla-dih, svoje znanje in izkušnje pa so ponesli tudi v šte-vilne druge lokalne skupnosti po Sloveniji in tujini. (obrazložitev nagrade) Certifikat Mladim prijazna obcina je priznanje, ki ga za štiriletno obdobje podeljuje Inštitut za mla-dinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo obcin Slovenije in pod castnim pokroviteljstvom pred-sednika Republike Slovenije Boruta Pahorja tistim slovenskim obcinam, ki uspešno izvajajo ukrepe s podrocja mladinskih politik. Tovrstni ukrepi so usmerjeni v integracijo vedno novih generacij mladih (to je oseb, starih od 15 do vkljucno 29 let) v posamezne dele življenja dru-žbe, predvsem pa v spodbujanje cim hitrejšega osamosvajanja mladih. Pri oceni uspešnosti izva-janja ukrepov je poseben poudarek namenjen podrocjem: nacrtno obravnavanje podrocja mladine, participacije mladih, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih, mladinskega organiziranja in sodelovanja v skupnih projektih. Na letošnji podelitvi so v razpravi posebno pozor-nost posvetili vprašanju kako s certifikatom Mla-dim prijazna obcina privabiti mlade v lokalno skupnost in kako jih informirati o vseh ukrepih, ki jih obcine že izvajajo na podrocju mladinske poli-tike. O tem so govorili: Nina Bavcar Cargo v. d. direktorice Inštituta za mladinsko politiko, Tilen Lamut predstavnik družbe za strateško komuni-ciranje Propiar in dr. Martina Rauter iz Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. Inštitut za mladinsko politiko bo tudi v prihodnje spodbujal slovenske obcine, da zacnejo sistema-ticno urejati podrocje mladinske politike in s tem ustvarijo okolje, ki bo privlacno za življenje mla-dih. Pri tem pa se morajo zavedati, da univerzal-nega recepta, ki bi odgovarjal na potrebe vseh mladih, ni. Kljub strokovni podpori, ki jo Inštitut za mladinsko politiko ponuja obcinam pri sistemskem urejanju podrocja mladine, morajo te najprej same ugotoviti, kaj si tamkaj živeci mladi želijo. Šele nato se lahko izpeljejo ustrezni ukrepi, ki bodo odgovarjali na njihove potrebe. In kar je najpomembneje, poskrbeti morajo, da bodo za te ukrepe mladi tudi izvedeli. »Certifikat je lahko neke vrste kažipot mladim. Zakaj? Ker odraža stanje obcine na podrocju mladine. Tiste obcine, ki so nosilke certifikata izvajajo najrazlicnejše ukrepe, kateri lajšajo mla-dim prehod v odraslo življenje. Seveda pa je tudi v obcinah nosilkah certifikata še vedno dovolj prostora za nadgradijo ukrepov in s tem še iz-boljšanja kvalitete življenja mladih« je povedala Nina Bavcar Cargo, v. d. direktorice Inštituta za mladinsko politiko. Inštitut za mladinsko politiko je 30. novembra, v Mestnem muzeju v Ljubljani že šesto leto za-pored podelil certifikat Mladim prijazna Obcina. Tokrat je certifikat prejelo pet obcin: Obcina Brda, Obcina Hajdina, Obcina Hoce–Slivnica, Obcina Tolmin in Obcina Trzin, ki so izpolnjeva-le vse pogoje za pridobitev le-tega. Podaljšanje certifikata pa so si prislužile Obcina Ajdovšcina, Obcina Ravne na Koroškem, Obcina Šentjur in Obcina Žalec. Skupaj ima Slovenija sedaj 30 mla-dim prijaznih obcin. Vir: Inštitut za mladinsko politiko Mladim prijazne obcine MPO-logo Nacionalni akcijski nacrt -Slovenija O Paktu za mlade Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Zacela ga je CSR Euro-pe, skupaj združuje predstavnike podjetij, šol in mladih ter predstavnike Evropskih institucij. Pozivamo vsa podjetja, družbene partnerje, predstavnike šolstva in izobraževanja, organizacije mladih, javne in privatne zaposlitvene službe, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo part-nerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Vec o projektu na spletnih straneh www.paktzamlade.si Priprava Akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji – aktivnosti inštituta IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO se je kot nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo v mreži CSR Europe prikljucil aktivnostim za mlade v Evropi. V ta namen se je zavezal, da bo za Sloveni-jo do konca septembra 2017 pripravil Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade, ki bo povezoval podjetja, izobraževalne institucije in mlade v podporo razvoju vešcin, izobraževanju in zaposlovanju mladih. Hkrati pa se je zavezal, da bo v mednarodnem prostoru izmenjeval izkušnje na to temo ter prenašal znanja s tega podrocja v Slovenijo in navzven. Pakt za mlade v Sloveniji – Nacionalni akcijski nacrt V letu 2017 je inštitut IRDO pripravil osnutek Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mlade do 28.9.2017, ki je bil potrjen 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni konferenci Družbena odgovornost in izzivi casa. Kaj je Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade v Sloveniji? Je evropska kampanja, strokovno podprta s strani Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Izhodišca za kampanjo so v posamezni državi enaka, kot v drugih EU državah. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim. Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in povecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ne predpisuje ga Vlada RS (upamo pa, da ga podpira). Kdo lahko sodeluje? Podjetja, socialni partnerji, ponudniki izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelji, trenerji, ucenci, starši in ostali. Namen: promovirati pripravništva, vajeništva kot enako možnost izbire, odpirati nove karierne in izo-braževalne poti, podpora mladim pri prehodu v zaposlitev, pomoc podjetjem, da pridobijo talentirane kadre, podpora šolam, uciteljem in ravnateljem, podpora in opolnomocenje posredniških organizacij (za mlade, podjetja, izobraževalne ustanove…). Cilji za Slovenijo: . Pripraviti en slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru evropske kampanje Pakt za mlade . Vzpostaviti vsaj 50 poslovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji (do konca leta 2018) V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 delodajalcev (do konca leta 2018). Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). . Zagotoviti vsaj: 150 novih kakovostnih pripravništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018) . Promovirati kampanjo Pakt za mlade v Sloveniji in vzpostaviti spletno mesto na to temo, ki bo redno ažuriran . Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. V sklopu Nacionalnega akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji najvec pozornosti namenjamo nasled-njim skupnim predlogom Pakta za mlade, ki so osnova vseh 28 akcijskih nacrtov, ki so jih pripravile orga-nizacije v Evropski uniji: . vzpostavitev skupne podjetniško-izobraževalne iniciative, kot so na primer gostujoci predava-telji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.; . podpora ustreznim deležnikom v njihovem dialogu z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in Evropskimi organi; . raziskovanje novih potencialov za ustvarjanje podjetniško-izobraževalnih partnerstev kot na-vad pri izobraževanju mladih in pri razvoju delovne sile v Evropi; . ustvarjanje partnerstva med podjetji, šolami, ucenci in ucitelji za zagovarjanje pomembnosti uciteljev, povecati privlacnost poklica ucitelja in demonstracija kljucnega pomena izobrazbe za ekonomski razvoj, zaposljivost, družbeni razvoj in kohezijo; . bolj jasno predvidevanje in komuniciranje o potrebnih znanjih in spretnostih za osnovna, speci-ficna, transverzalna in visokokakovostna delovna mesta – vkljucno z digitalnimi, podjetniškimi, socialnimi in zelenimi spretnostmi; . prepoznavanje in potrdila za predhodno ucenje, vkljucno z neformalnim ucenjem; in tudi zna-nja in kvalifikacije, pridobljene zunaj EU, predvsem za migrante in begunce; . nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobilnost mladih v sodelovanju s ponudniki izobraževanj in usposabljanj, kot tudi s ponudniki Jamstva za mlade; vsa pripravništva naj bodo vsaj v minimalnem obsegu usklajena z EU okvirjem kakovo-sti za pripravništvo; . razvijanje ukrepov za vkljucevanje v podjetništvo in izobraževanje, s posebno pozornostjo na raznolikosti in državljanstvu ter skupnimi vrednotami o svobodi, toleranci in nediskriminaciji; . vzpostavljanje kulture sodelovanja in izmenjave med podjetji in ponudniki izobraževanj in us-posabljanj z namenom predvidevanja in usklajevanja potrebnih spretnosti; . zaveza voditeljev podjetij, da sodelujejo s šolami, ponudniki poklicnega izobraževanja in uspo-sabljanja, visokošolskimi institucijami, javnimi in zasebnimi zaposlitvenimi organizacijami, so-cialnimi partnerji, gospodarskimi zbornicami, industrijami, obrtmi in ostalimi organizacijami in mrežami, ki podpirajo Evropski Pakt za Mlade, da opredelijo skupne ukrepe na vseh stopnjah – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni – ki bodo vodili k bolj pomembnim in dolgotrajnim vplivom v korist mladim in za podjetja; . povecanje aktivnega sodelovanja podjetij v EU programih in iniciativah, na primer v agendi za znanja, jamstvu za mlade, v okviru kakovosti za pripravništva, v Evropski zvezi za pripravništva; vkljucevanje vec dolgotrajne mobilnosti za pripravnike v skladu z nedavnimi iniciativami iz Jacques Delors inštituta, Evroposlanca Jeana Arthuisa, EURES in »Your first EURES job«, velike koalicije za digitalne službe in v celoti izkoristiti financne priložnosti Erasmus+, Evropskega skla-da za strateške investicije, Evropskega socialnega sklada, EIB programa »Spretnosti in službe«, Horizon2020 in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zap. št. Cilj/Prioritete za Slovenijo Aktivnosti Predvideni rezultati 1 Pripraviti 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kampanje Pakt za mlade. Analiza obstojecega stanja v Sloveniji. Pregled in primerjava strokovne literature CSR Europe in nacionalnih partnerskih organizacij za pripravo slovenske verzije akcijskega na-crta. Zapis slovenskega Nacionalnega akcijskega nacr-ta v okviru kampanje Pakt za mlade. Rok: do 30.9.2018. Pripravljen in distribuiran na naslove razlicnih deležni-kov - 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kam-panje Pakt za mlade. 2 Vzpostaviti vsaj 50 po-slovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji. V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 deloda-jalcev. Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). Povezati gospodarske zbornice, združenja z izo-braževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami ter organizacijami za mlade – skupne konference, mreženja, hitri poslovni sestanki. Opolnomociti mladinske organizacije in njihove clane s podjetniškimi vsebinami, povezova-nje z gospodarskim sektorjem. Pritegniti podjetja in vladne ustanove k sodelova-nju in podpori Pakta za mlade. Izobraževati mlade o podjetništvu na vseh rav-neh izobraževanja (gostujoci predavatelji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.). Vpeljati osnove podjetništva v izobraževalne organizacije na vseh ravneh in smereh uce-nja. Sodelovanje s šolami na podrocju krepi-tve podjetniških vsebin v kurikulumih. Rok: do 31.12.2018. Podpis pisem o nameri. Dogovor o skupnih akcijah. Pregled podjetniških vsebin v kurikulumih slovenskih šol in predlogi za nadgradnjo le-teh. Izvedba delavnic na to temo. Izvedba sestankov v podporo mreženja organizacij in skupne promocije aktivno-sti na tem podrocju. 3 Zagotoviti vsaj: 150 no-vih kakovostnih priprav-ništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018). Vzpostaviti podjetniško-izobraževalna-mladinska partnerstva v Sloveniji v podporo mladim, zagotavljati mreženja med njimi in mladimi. Promocija 18 organizacij – aktivno državljanstvo za mlade in zaposlovanje mladih. Izvedba projektov 18 nacionalnih in regionalnih mrež v okviru javnega razpisa URSM za aktivno državljanstvo (2016-2018). Nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobil-nost mladih v sodelovanju s ponudniki izo-braževanj in usposabljanj. Priprava povabil podjetjem za vkljucitev mladih v te aktivnosti v sodelovanju s šolami in Zavodom RS za zaposlovanje ter drugimi podpornimi organi-zacijami. Rok: do 31.12.2018. Z javnim razpisom se bo skupaj dosegel kazalnik 464 zapo-slitev (od tega 195 zaposli-tev v vzhodni kohezijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji) (URSM 2016). Narediti pregled pripravništev, vajeništev v sodelovanju z državnimi organizacijami in podjetji. Promovirati 18 organizacij v podporo zaposlovanju mla-dih na portalu paktzamla-de.si. 4 Vzpostaviti nacionalni portal kampanje Pakt za mlade in vzpostaviti re-gijska sodelovanja, part-nerstva – promocija podpisnikov pakta in vabilo mladim k sodelo-vanju v regijah po Slove-niji. Vzpostavitev spletnega mesta www.paktzamlade.si . Kampanja za pridobitev podpisnikov pisma o nameri P4Y Slovenija in predstavitev le-teh na tem portalu. Iskati primere dobrih praks na tem podrocju in jih objavljati na portalu. Priprava opisov pri-merov dobrih praks sodelovanja mladih s podjetji in izobraževalnimi ustanovami za objavo na portalu. Rok: do 31.10.2017. Delujoce in ažurirano spletno mesto www.paktzamlade.si Promocija obstojecih podpisni-kov pakta in pridobivanje novih – vsaj 20 novih pod-pisnikov letno. Objava primerov dobrih praks, vsaj 12 letno na www.paktzamlade.si 5 Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. Razvijati aktivnosti in nadgrajevati zgoraj navede-ne cilje ter aktivnosti vsako leto. Pripraviti nov delovni nacrt za vsako leto. Rok: do 31.12.2020. Vsako leto evalvirati delovni nacrt in pripraviti novega za tekoce leto. Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo2016-2020 Preglednica 2: Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo 2016-2020 Kaj bomo merili v dolocenem obdobju (v po-sameznem letu) v okviru kampanje? . Število vkljucenih oseb, na katere je ime-la kampanja vpliv (ucenci, ucitelji, direk-torji, zaposleni, mentorji…). . Število poslovno-izobraževalnih partner-stev. . Družbene skupine, na katere ima kampa-nja vpliv. . Število novih pripravništev. . Število novih vajeništev. . Število novih prvih zaposlitev. Merjenje kakovosti partnerstev: . Letna evalvacija opravljenega dela z vsemi deležniki. . Pridobivanje povratnih informacij od deležnikov. . Uporaba zbranih informacij za razvoj novih letnih aktivnosti, programov. . Drugo. Pripravila: dr. Martina Rauter Zakaj ste se odlocili pristopiti k podpisu Pakta za mlade? K podpisu Pakt za mlade smo se odlocili pristopiti zato, ker sovpada z našim globalnim projektom Ambassadors of Knowledge, preko katere-ga promoviramo dobre potenciale (predvsem mlade), da jim olajšamo pot do iskanja zaposli-tve. Pakt za mlade ima podobno vsebino in vedno podpiramo sodelovanja in povezovanja, saj smo skupaj mocnejši in prodornejši. Kako lahko Life Learning Academia pripomore k zastavljenim ciljem Pakta za mlade? Ponudi nabor mladih, ki so dobri in so prejeli pri-znanje Referenca preko projekta Ambassadors of Knowledge ali ponudi mlade, ki sodelujejo v Pak-tu za mlade podjetjem, ki so Ucece se organizaci-je (njihovim kadrovskim službam). Kje vidite najvecje razhajanje med kompetenca-mi, ki jih zahteva trg dela in kompetencami mla-dih, ki vstopajo na ta trg? Vemo, da današnji nacin delovanja in razvoj teh-nologije zahtevajo usposobljene posameznike, ki predstavljajo dodano vrednost v organizaciji. Trg dela zahteva kompetence in osvežena zna-nja, saj zaposlovalci pricakujejo, da bodo tisti, ki nastopijo delo že kaj znali in cim prej dejali pozi-tivne rezultate. Žal naši ucitelji nimajo dovolj sve-žih znanj, ki bi jih morali pridobiti s strani gospo-darstva (ali javnih institucij) in jih potem predati naprej na dijake/študente. S tem bi zmanjšali razkorak med pricakovanji gospodarstva in tistim, kar sproducirajo šole. Ali menite, da se podjetja in organizacije v Slo-veniji dovolj povezujejo z mladimi oz. jim ponu-dijo dovolj priložnosti za pridobivanje prakticnih izkušenj? Težko sodim za vsa podjetja. Lahko pa potrdim, da podjetja, ki so v sistemu Ucecih se organizacij ponujajo veliko sodelovanj kjer lahko mladi pri-dobijo znanja in izkušnje. Žal nam izsledki kažejo, da je interes mladih velikokrat nižji od pricakova-nega, kar je presenetljivo glede na število brez-poselnih mladih - predvsem iskalcev prve zaposli-tve. Na kakšen nacin je po vašem mnenju potrebno pristopiti k mladim? Potrebno je poiskati motivatorje za to generaci-jo. Potem so še razlike glede na profile. Ekonomi-ste boste hitreje navdušili (ker jih je prevec), ko npr. neke IT tehnologe ali strojnike, ki jih podje-tja išcejo "z lucjo". Menim, da bi morala vsaka država izdelati strate-gijo kako se približati mladim glede na nacin živ-ljenja in funkcioniranja, ki ga imajo mladi. Zacne se nekje v srednji šoli, ko je prvi dve leti fokus usmerjen samo na šolo in ostale aktivnosti in vsi mislijo, da imajo še veliko casa za iskanje zaposli-tve, saj po zakljuceni srednješolski izobrazbi veci-na nadaljuje študij na fakulteti, potem gre še v vmesnem casu na izmenjavo v tujino, mogoce ša kako leto pavzira. Socasno nekaj prostega casa nekateri mladi usmerijo v študentsko delo in to jim zadošca za njihov nacin življenja v tem ob-dobju. Seveda so tudi izjeme, vendar jih ni veli-ko. Udeležili ste se prvega Evropskega podjetniško-izobraževalnega srecanja, ki je v novembru 2017 potekal v Bruslju. Kakšno sporocilo ali spodbudo za mlade prinašate od tam? Ja, veliko govora je bilo o poklicnem izobraževa-nju in pomanjkanju vešcin. Vesela sem, da je bilo predstavljenih kar nekaj programov, ki potekajo ckot vzpodbuda za sodelovanje z mladimi. Eden od teh je tudi Pakt za mlade, ki ga naša Life Lear-ning Academia podpira. Menim pa, da ni izdelanega aplikativnega mode-la, ki bi ga morali na tej konferenci predstaviti in bi ga po srecanju udeleženci predstavili na naji-višjih nivojih v državi iz katere prihajajo in kasne-je izdelali na državni ravni strategijo za imple-mentacijo. Vendar bo to verjetno izziv za prihod-nje srecanje, do tedaj pa lahko mlade usmerja-mo na vse kar se trenutno ponuja in obstaja. Mag. Marjetka Kastner je ustanoviteljica Life Learning Academia in je ena izmed prvih podpisnic Pakta za mlade v Sloveniji. Life Learning Academia povezuje znanje in organizacije po metodi Learning Brand. Z uporabo te metode organizacije postanejo Ucece se organizacije in pridobijo certifikat. V okviru Life Learning Academia se izvajajo številne uporabne dejavnosti. Ena od njih je Ambasador znanja (Ambassadors of Knowledge), ki mladim pomaga, da se lažje uveljavijo na trgu dela. V ta namen je ustanovila tudi globalno spletno stran www.referenca.eu za razlicne organizacije in študente. Organizacije imajo priložnost najti rezulta-te o dobrih potencialih, študenti pa imajo priložnost najti dobre mentorje in ambasadorje znanja. Pripravila: Monika Rajšp Fotografija: osebni arhiv Intervju: mag. Marjetka Kastner Mag. Marjetka Kastner Martina Rauter, Anita Hrast (obe Inštitut IRDO), Marjet-ka Kastner iz Life learning academie in Justine Cassar Gaspar, direktorica Life learning academie iz Malte na evropskem tednu poklicnih vešcin, ki je v organizaciji Evropske komisije v Bruslju potekal že drugo leto zapored. MODEL M SLOVENIJA Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prinaša nove vrednote. Zade-ve, ki se pri tem projektu zgodijo, ne moremo ubesediti na kos papirja. Ker to ni »le neka« delavnica, v kateri prideš, se podpišeš na listo prisotnosti in gledaš na uro, da boš lahko šel domov. To je mnogo vec. Sklepajo se prijateljstva, ponudijo se poslovne priložnosti, rojevajo se ideje, ki v nekaterih primerih pre-rastejo tudi v poslovni model. V okviru projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi povezujejo s podjetniki, nevla-dnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvijajo lastne karierne in po-slovne nacrte. Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Sloveniji. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozitiv-na zgodba. Projekt traja do septembra 2018 in bo potekal v sedmih slovenskih regijah. Zajemal je že Ce-lje, Ljubljano in Mursko Soboto. Potekal pa še bo v Kopru, Bledu, Novem mestu in Slovenj Gradcu. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izo-braževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Z njim pa želijo za vecjo zaposljivost in zaposlenost us-posobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Namen projekta je, da mlade z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omo-gocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi ure-snicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. leta na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želimo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje proble-ma brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mla-dinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa za-nje. Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ Porocilo MODEL M SLOVENIJA OBALNO-KRAŠKA REGIJA za brezposelne mlade in študente v starosti od 24 do 29 let v Obalno-kraški regiji V Obalno-kraški regiji se je pricel izvajati 17. oktobra in je trajal do 20. novembra. Usposabljanje je potekalo v središcu Rotunda, primorskem družbenem centru v Kopru. Udeležilo se ga je skupno 13 mladih, od katerih je ena tik pred podpisom pogodbe o zaposlitvi. Brezplacno usposabljanje, preko katerega so mladi odkrivali predvsem lastne potenciale in na koncu naredili njim najbližji karierni nacrt, je prineslo veliko novih odkritij tako za mlade kot predavatelje in veliko novih izzivov, ki jih je skupaj mogoce veliko bolje rešiti. Model M Slovenija je program, v katerem se odpirajo nove dimenzije, ki bodo mladim, pogosto tudi zaradi pristopa na povsem drugacen nacin, omogocile lažjo pot do zaposlitve. In v cem je Model M Slovenija tako drugacen? Za razliko od drugih primerljivih programov mlade spodbuja, da najprej ugotovijo, v cem je njihova dodana vrednost, nadalje pa jih opogumlja, da najdejo delovno podrocje, na katerem se bodo lahko najbolje izrazili in s tem prispevali svoj delež na trgu dela in nenazadnje v družbi. Udeleženka Špela pravi: »Moje mnenje o projektu Model M Slovenija je, da bi se ga moral udeležiti vsak ne glede na starost ali izobrazbo (status). To ni tipicno navadno predavanje kot v vseh šolah, am-pak zame je bilo nekaj unikatega. Prvi dober vtis je bil, da sem se pocutila domaco cisto pred vsemi udeleženci in predavatelji, kar tega nikoli prej nisem zacutila. Nobeden te ne obsoja, ampak te sprejme take kot si in te še dodatno motivira, posluša, daje napotke. Zelo mi je bila všec miza s piškoti, sadjem, kavo, cajem saj smo se tako še dodatno sprostili in kakšno rekli. Tudi vsi predavatelji so bili odlicni in vsak posebej je prispeval k naši osebni rasti. Potrebujemo take motivacijske govornike in inspiratorje, saj imamo mladi problem z našo samozavestjo. Nikoli nisem marala predstavitev, vendar tu pa sem jih z veseljem predstavila. Delajte na tem še bolj in se razširite po celotni Sloveniji, saj mladi rabijo take projekte kot je to, ker nimaš nic za izgubiti, kvecjemu pridobiti. Odkar sem bila na tem projektu sem veliko bolj samozavestnejša, bolj odlocna, vem kaj si želim, imam podporo in nova prijateljstva od ude-ležencev in predavateljev ter predvsem novo motivacijo za izpopolnitev moje kariere.« Udeleženka Katarina je povedala: "Imela sem delo za nedolocen cas in dala odpoved, ker sem se odloci-la, da bom v življenju delala nekaj, kar me veseli. Kdo pravzaprav sem, kaj rada pocnem, katere so tiste moje strasti, ki bi jih lahko spremenila v posel in še marsikaj koristnega pa sem ugotovila tekom projek-ta Model M Slovenija. Ni besed, ki bi opisale sreco, ki jo cutim sedaj, ko sem samozaposlena in me moji hobiji tudi preživljajo. V tej lepi zgodbi me zagotovo ne bi bilo brez vseh slišanih izkušenj, modrosti in idej, ki so jih nesebicno delili vsi sodelujoci v programu projekta Model M Slovenija. Hvala vam!" Modelovci na zakljucni prireditvi usposabljanja mladih za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve v OBALNO-KRAŠKI REGIJI, ki je potekala 20.novembra 2017. Foto: arhiv Model M Slovenija VABILO ZA SODELOVANJE MLADIM V JUGOVZHODNI REGIJI Ce ste brezposelni mladi v starosti od 24. do 29. let v Jugovzhodni regiji z najmanj srednješolsko izo-brazbo, vas vabimo, da se vkljucite v program usposabljanja projekta Model M Slovenija za nevladniš-tvo, podjetništvo in aktivno iskanje zaposlitve. Program v Jugovzhodni regiji se bo pricel izvajati 30. januarja 2018 in bo trajal do 5. marca 2018. Po-hitite in se vkljucite v informativno srecanje, kjer boste pridobili vse potrebne informacije! Število vpisnih mest je omejeno (20-30), zato se prijavite cim prej! Uvodno srecanje za izbor udeležencev bo v cetrtek, 18. januarja 2018, na naslednjih lokacijah in ob naslednjih urah: - Karierno središce ZRSZ Urad za delo Novo mesto, Šentjernejska cesta 6, 8000 NOVO MESTO, 18.1. 2018 ob 9.30 uri - Karierno središce ZRSZ Urad za delo Crnomelj, Zadružna 33, 8340 CRNOMELJ, 18.1. 2018 ob 13.00 uri Kaj naj torej storite? - pridite na Informativno srecanje v Karierno središce ZRSZ v vaši regiji ob navedenem terminu, - pošljite svojo prijavnico na info@irdo.si najkasneje do 18.1.2018 ali jo oddajte organizatorjem na uvodnem srecanju 18.1.2018 v Novem mestu ali Crnomlju. Vabljeni na brezplacno usposabljanje, kjer se boste povezali s podjetniki, nevladniki in doseda-njimi udeleženci projekta ter tako hitreje prišli do zaposlitve. V Celju, Ljubljani, Murski Soboti in v Kopru se je projekta doslej udeležilo skupaj 69 oseb, 22 jih je že dobilo zaposlitev, nekateri so se zaposlili še pred iztekom programa usposabljanja! Naredite nekaj zase in se nam pridružite. Skupaj smo uspešnejši, zato ustvarjajte vašo priho-dnost skupaj z nami! Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO, l.r. Slovenski projekt "SVETOVNI DAN CE-BEL" tudi uradno postal svetovni! Vceraj je OZN v New Yorku soglasno sprejela re-solucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan cebel. Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja ce-bel, opomnjena na pomen cebel za celotno clo-veštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. Resolucijo je ko-sponzoriralo 115 držav. Vec. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Don’t just cycle…REcycle Mreža EEN je cez poletje nabirala zgodbe o pod-jetjih, ki nas navdihujejo in so na poti k uspehu. Iz Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) na Institutu ''Jožef Stefan'' so pri Mreži EEN pripravi-li prispevek o podjetju Ziggie Bag, ki proizvaja kolesarske torbe iz rabljenih kolesarskih zracnic in hkrati po Evropi širi sporocilo Don't just cycle…REcycle. Njihovo sporocilo se je dotaknilo tudi organizatorjev kampanje. Zgodbo Ziggie Bag so namrec vkljucili med 10 najboljših, ki jih podprli na podrocju oglaševanja. Podjetju Ziggie Bag bo-do omogocili vecjo vidljivost na omrežjih mreže EEN v mesecu decembru. Slovensko razlicico zgodbe o uspehu podjetja Ziggie Bag si lahko pre-berete na naslednji povezavi. Vir: Mreža EEN Sklad se seli na novo lokacijo Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživnin-ski sklad Republike Slovenije od 13. 12. 2017 da-lje posluje na novi lokaciji in sicer na naslovu: Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana. Ostali kontak-ti ostanejo nespremenjeni. Diplomanti DOBA Fakultete posegajo po nagradah Komunala Brežice je prejela nagrado za HRM projekt 2017 v kategoriji javna podjetja za Ce-lostni model inovacij 3X12, ki ga je na osnovi magistrske naloge razvila in vodila diplomantka magistrskega programa Mednarodno poslova-nje Petra Grajžl, mag. posl. ved. Inovativnost je ena od bistvenih kompetenc, ki jih študenti raz-vijajo v magistrskih programih DOBA Fakultete. Vec. Vir: DOBA Fakultete Štajerska osebnost leta je humanitarec Boris Krabonja Štajerska osebnost leta 2017 je po izboru bral-cev Vecera postal mariborski aktivist in humani-tarec Boris Krabonja, ki že dolgo vztrajno in gla-sno opozarja na krivice v družbi ter s svojim društvom Up-ornik pomaga tistim, ki so se znašli na socialnem robu. Vec. Vir: vecer.com Prostovoljstvo - most med ljudmi in skupnostjo Predsednica Slovenske filantropije, prim. Anica Mikuš Kos, je v svojem vsebinskem prispevku na 11. slovenskem kongresu prostovoljstva, ki je potekal 5. decembra 2017 v Ljubljani poudarila, da prostovoljsko delo sodobnega casa presega karitativno dejavnost – neposredno clovekoljub-no pomoc ljudem v stiski. Ima tudi ekonomske razsežnosti, pomembne za dobrobit skupnosti in ogroženih ali ranljivih skupin. Njegova velika vre-dnost v sedanjem casu je v tem, da predstav-lja možnosti za udejanjanje solidarnosti, pove-zovanje posameznika s skupnostjo, angažiranje posameznika za dobrobit skupnosti in njenih clanov, pa tudi v tem, da povecuje obcutek varnosti v sodobnem svetu socialne negotovo-sti. Vir: Slovenska filantropija »mala KNJIGA-VELIKA vsebina« Zveza Slovenska unija pacientov pripravlja mali žepni vodnih po otrokovih pravicah v okviru prijavljenega programa z naslovom »mala KNJIGA – VELIKA vsebi-na«, ki so ga v letošnjem letu prijavili na razpis za sofinanciranje neprofitnih programov za krepitev zdravja prebivalstva na obmocju MO Maribor, ki spodbujajo procese promocije, varovanja, krepitve, izobraževanja in ohranjanja zdravja celotne populaci-je in niso financirani kot redna dejavnost javnih služb na podrocju zdravstva. Konvencija o otrokovih pravi-cah« zavezuje« države, da otroke šciti ter da mora v prvi vrsti upoštevati njihove koristi. Temelji na spošto-vanju dostojanstva vseh otrok, ne glede na raso, bar-vo, spol, jezik, veroizpoved itd. Knjižica bo vsebovala tekst Konvencije o otrokovih pravicah, opis projekta VARNIH TOCK ter bo opremljena z 88 risbami otrok mariborskih vrtcev in osnovnih šol. Vabijo vas k vklju-citvi v projekt. Vec. Vir: Zveza Slovenska unija pacien-tov Nov DPlacov katalog Izšel je nov DPlacov katalog daril, ki je sestavljen iz izdelkov in storitev z družbenim ucinkom. Nastal je iz potrebe, da širšemu okolju predstavijo podjetnike, ki so bili v Javnem zavodu Cene Štupar-Center za izobra-ževanja Ljubljanja vkljuceni v programe podjetniške podpore. Vir: Javni zavod Cene Štupar OriginTrail sprejet v ugleden pospeševal-nik Bits x Bites v Šanghaju Ekipa OriginTrail, prejemnica investicije SK50 Slovenskega podjetniškega sklada, je dobila še eno odmevno priznanje. Kot ena najbolj obetav-nih 'foodtech' rešitev je bila sprejeta v ugle-dni Bits x Bites pospeševalnik v Šanghaju. Bits x Bites je prvi kitajski 'foodtech' pospeševalnik oz. sklad tveganega ka-pitala, ki investira v 'foodtech' start-upe, ki bo-do oblikoval prihodnost hrane. Bits x Bites tesno sodeluje z Walmartovim programom Food Inno-vation, v katerem je OriginTrail prav tako prejel nagrado, pa tudi z inštitutom Future Fo-od, podjetjem IDEO, MILL Food Intelligence in drugimi priznanimi partnerji. Vir: Start:up Slove-nija Listina raznolikosti Slovenija povezala pr-vih 59 slovenskih organizacij 14.11.2017 so slavnostno vzpostavili Listino raz-nolikosti Slovenija, ki jo je podpisalo prvih 59 slo-venskih organizacij. Dogodek je potekal pod cast-nim pokroviteljstvom predsednika Republike Slo-venije Boruta Pahorja. Slovenska listina se tako kot 20-a po vrsti pridružuje evropski platformi, ki danes združuje preko 8000 organizacij ter 18 mi-lijonov zaposlenih. Listina spodbuja sprejemanje, spoštovanje in vkljucevanje raznolikosti v sloven-skih organizacijah kot potenciala inovativnosti za trajne rešitve organizacij. Vir: Listina raznolikosti Slovenija DO v Sloveniji Don't just cycle…REcycle - Sporocilo podjetja Ziggie Bag se je razširilo po Evropi s pomocjo mreže EEN Gibanje za družbeno odgovornost Vec kot 110 podpornikov ima že Deklaracija za družbeno odgovornost. Glede na to, da so se in-formacije o Deklaraciji širile samo od ust do ust ali bolje receno od emajla do emajla je ta rezul-tat, po mnenju Koordinacijskega odbora (dr. Ra-do Bohinc, dr. Stane Pejovnik, mag.Tomaž Pogla-jen, dr. Ivan Svetlik, dr. Niko Toš, dr. Vito Turk) vsaj mislimo tako, vreden globljega razmisleka kako naprej. V okviru koordinacijske skupine zato pripravljajo v zacetku januarja 2018 otvoritveni posvet v Državnem svetu. Posvet bo strokovne narave in je namenjen predvsem vsebinski raz-pravi o Deklaraciji in predstavitvi zahtev o dru-žbeni odgovornosti tako politicni kot širši javno-sti. O prepovedi svinca v EU V Evropi vsako leto zaradi zastrupitve s svin-cem umre milijon ptic. Mnoge ikone pticjega sveta, kot na primer labod pevec, orel belorepec in plamenec, poginejo zaradi zaužitja svincenih šiber iz izstreljenih nabojev. Svinec najprej napa-de prebavni sistem ptice, ta pa nato pocasi in v mukah strada do smrti… to je »dolgo poslavlja-nje«. Vendar je svinec edini, od katerega bi se morali posloviti! Evropska agencija za kemikali-je razmišlja o prepovedi uporabe svincenih nabojev za lov v mokrišcih. Vec. Vir: Društvo za opazova-nje in proucevanje ptic Slovenije Kako se grejejo slovenska gospodinjstva Po najnovejših rezultatih Raziskave energetske ucinkovitosti Slovenije – REUS 2017 se v deželi pod Triglavom najvec gospodinjstev greje z drv-mi kljub temu, da se je število teh v zadnjih dveh letih zmanjšalo. Sprememba je pozitivna pred-vsem iz vidika izboljšanja kakovosti zraka. Zmanj-šanje porabe drv je spodbudil odlok o onesnaže-nosti zraka v mestnih obcinah in subvencije Eko sklada za zamenjavo kotlov na trda goriva. Del gospodinjstev, ki so uporabljali drva se je priklo-pil na daljinsko toploto. Število tistih, ki se greje-jo s kurilnim oljem pa se ni bistveno spremenilo, kar ne potrjuje ucinkovitosti politike, ki želi dose-ci, da leta 2030 v gospodinjstvih ne bi vec upo-rabljali kurilnega olja. Vec. Vir: Raziskava REUS Na podrocju podjetništva z družbenim ucinkom (socialnega podjetništva) je v Sloveniji v zadnjih letih moc zaznati vse bolj intenziven razvoj. Opazi-li pa smo, da je kljub velikemu zanimanju ljudi za tovrstno podjetništvo, v slovenskem okolju na voljo bistveno premalo kvalitetnega socialno pod-jetniškega znanja, ki bi posameznika peljalo od cistih podjetniških osnov, do oblikovanja produk-ta in vstopa na trg. Zato smo se odlocili, da zainte-resiranim nosilcem socialno podjetniških idej po-nudimo intenziven izobraževalni program, imeno-van »Program spodbujanja podjetništva z družbe-nim ucinkom FERFL – Vroce ideje za družbeno od-govorno podjetništvo«. Z izvajanjem programa FERFL podpiramo posame-znike in podjetniške iniciative, ki želijo s svoji-mi podjetniškimi idejami izboljšati delovanje dru-žbe, v kateri živimo. Organiziramo intenziven in celosten socialno podjetniški izobraževalni pro-gram, ki udeležencem na enem mestu ponudi ta-ko kvalitetno znanje, vrhunsko mentorstvo, kot tudi dostop do financnih virov in osnovne infra-strukture, ki je potrebna za pricetek posla. Podpi-ramo posameznike in iniciative, ki imajo dobre podjetniške ideje, vendar so zaradi njihove »majhnosti«, »lokalnosti«, »nizke financne (in visoke družbene) donosnosti« spregledane v ob-stojecem podjetniškem podpornem okolju. Program sestavljajo štirje vecji sklopi in sicer: 1. Natecaj za podjetniške ideje z družbenim ucinkom 2. Startup vikend podjetništva z družbenim ucin-kom 3. Šola podjetništva z družbenim ucinkom 4. Socialno podjetniški inkubator 6 EKIP Letos je Ferfl potekal že cetrto leto in Šolo pod-jetništva je obiskovalo šest ekip. Dve zmagovalni iz Startup vikenda, SVEDRCKI in SRCNI KOTICEK ter štiri ekipe, ki so zmagale na Natecaju; Hiša strahov, Hungry skin, Joga MaliGaneša in Slove-ne gifts. Na Ferflovem zakljucnem dogodku smo ponovno izbirali dve zmagovalni ekipi in tako so po izboru strokovne komisije zmagali Svedrcki in Srcni koticek. S tem so si prislužili, med drugim tudi, nagrado Socialno podjetniški inkubator, kjer jih je mentorirala ekipa mentorjev iz Ustvarjalni-ka. In vse ekipe bomo predstavili tudi v Mozaiku. Anja, vstopnico za Ferflovo šolo podjetništva si pridobila z zmago na Natecaju. Kje si slišala za Natecaj in kako to, da si se odlocila za prijavo in sodelovanje? Za Natecaj sem izvedela na Startup vikendu pod okriljem Zavoda Cene Štupar, katerega sem se udeležila z namenom, da se malo bolj izobrazim na podrocju podjetništva. Že sam Startup vikend mi je dal ogromno znanja v zelo kratkem casu, zato sem se odlocila poizkusiti sreco tudi na Na-tecaju. Hvaležna sem, da sem bila izbrana v pod-jetniško šolo. To je bila zame kar velika "brca", da sem ideje zacela zares uresnicevati. Razlog, ki te je privedel do izdelovanja naravne kozmetike je tvoja izjemno osebna zgodba, ki si jo sicer že veckrat delila z nami. Pa bi te prosila, da še bralcem "IRDO mozaika" poveš zakaj si se odlocila za "Hungry Skin". Ucenje izdelovanja naravne kozmetike se je zace-lo pred približno sedmimi leti, ko sem svojo kožo nujno morala spraviti v normalno stanje. Praska-nje mozoljev, pretirano soncenje in slaba pre-hrana, so pustile posledice, ki so bile najbolj vidne na moji koži. To je bilo zame tudi zelo tež-ko obdobje zaradi moje odvisnosti od hrane. Po-trebovala sem hobi, ki me je zaposlil, ko je bila borba najtežja in mi preusmeril misli iz destruk-tivnih v ustvarjalne sfere. Tako sem zacela izde- lovati svojo kozmetiko iz naravnih sestavin. Koža je bila vedno lepša, meni pa se je krepila samo-podoba in samozavest. Verjamem, da so vse tež-ke situacije in prepreke na katere naletimo v živ-ljenju samo priprava na bodoce izzive. Po zaklju-cenem porodniškem dopustu tretjega otroka sem ostala brez službe in se tako odlocila, da se hobi spremeni v posel. V Podjetniški šoli ste imeli poleg predavanj tudi mentoriranja z ekipo Ustvarjalnik. Na enem iz-med srecanj si imela malce "slabšo" izkušnjo, ker si bila "kregana". Pa vendar si kasneje vide-la, da je bilo to dobro zate. Nam lahko poveš kaj vec o tem? Hehe, kdo je sestavljal vprašanja? :) Niti nisem bila kregana, so me pa dobro pripravili na more-bitne slabe izkušnje s strankami. Komentarji mentorja so bili popolnoma na mestu, prehuda obcutljivost pa tako ali tako ni dobra lastnost podjetnika. Pocasi že dobivam tršo kožo in me razno razne opazke in komentarji vec ne ganejo tako kot so me pred casom. Marsikdo se bo zacudil, ce poveva, da imaš tri otroke. Namrec tvoj fizicni izgled tega ne kaže. Kako usklajuješ družino in biznis? Hvala za kompliment. Ja, res je, imam tri majhne otroke. Na nek nacin je to super, saj se zamotijo med sabo, jaz pa lahko delam. Ni vedno enostav-no, saj vsak od njih zahteva svoj cas, vendar mi z dobro organizacijo kar uspeva usklajevati vse skupaj. Še najbolj trpi naše stanovanje. :) Za po-spravljanje res ostane veliko manj casa kot ta-krat, ko sem bila v službi. Se pocasi privajam tudi na to, da ni potrebno, da je doma vedno vse "tipi topi" :) V veliko pomoc mi je seveda tudi moj dragi Miha. Ko se pojavijo dvomi in strahovi, mi pomaga usmeriti pozornost v pravo smer. Ko išcem nova znanja na seminarjih podjetništva in se izobražujem o trendih kozmeticnih proizvo-dov in prehranskih dopolnil za kožo pa pazi na najine otroke. Kaj se trenutno dogaja s tvojim projektom in kakšni so nacrti za naprej? Moj projekt je zdaj že cisto pravi posel. Po Nate-caju sem se udeležila še enega Startup vikenda v Kamniku, na katerem sem celo zmagala in prido-bila investicijo v podjetje ter tako odprla kar d.o.o., ki po štirih mesecih obstoja že kaže dobre rezultate. V nacrtu je predvsem prodaja tudi na tujih trgih. Nekaj se že dogaja, veliko se pa še bo. :) Nasvet oziroma sporocilo za vse, ki zbirajo po-gum za prijavo na naslednji Ferfl ter kaj si ti pri-dobila kot udeleženka. Na Ferflu sem se pravzaprav prvic spoznala s podjetništvom malo bolj od blizu, zato je bil za-me celoten program podjetniške šole zelo dobra priprava na pravo poslovno pot. Pridobila sem ogromno novega znanja iz vec razlicnih podrocij in cisto vse mi danes pride prav. Velika pohvala vsem na Ferflu za resnicno prijaznost in za izbor predavateljev in voditeljev delavnic. Prav vse je bilo lahkotno poslušati. Še posebej hvaležna in vesela pa sem za kar nekaj novih prijateljstev. Hvala! Res ste super! Podjetništvo z družbenim ucinkom Program FERFL se nadaljuje Avtorica teksta in fotografij: Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Ferfl intervju: Anja Bordon Naravna kozmetika Hungry Skin Anja Bordon je po izobrazbi univerzitetni diplomirani živilski tehnolog, po duši in v srcu pa vecna razi-skovalka vsemogocnega življenja in novih možnosti. Sedem let je bila zaposlena v slovenskem podje-tju v razvojnem laboratoriju prehranskih dopolnil in kozmetike. Po koncu tretje porodniške je ostala brez službe in hvaležno stopila v svet novih možnosti, v podjetništvo. Izdeluje naravno kozmetiko ime-nuje se Hungry skin. Ker v vsem išce posebnosti in dodano vrednost, je tudi njena kozmetika posebna. Tako vsebina izdelkov kot tudi embalaža. Na vso moc je želela kozmetiko v leseni embalaži in z vztraj-nostjo našla ljudi, ki samo zanjo izdelujejo unikatno embalažo, ki je ne boste našli nikjer drugje. V ponudbi bodo sprva izdelki za nego in razvajanje, veliko razlicnih trdih mil z dodatki živil oziroma pijac slovenskih blagovnih znamk, trdo milo oziroma pena za britje s pivom, naravni deodorant, maslo za telo, mazila za ustnice, super krema za svilene roke, kremice za obraz in še kaj. Posebnost Hungry skin kozmeticnih izdelkov so tudi dodana superživila, predvsem pa lepa, lesena embalaža, ki jo za ustanoviteljico Hungry skin-a izdeluje njen stric Niko in še nekaj njegovih prijateljev, ki prav tako, ljubijo naravo in les. Hungry skin boste sprva lahko kupovali v trgovinici spletne strani www.hungryskin.si, kasneje pa boste izdelke lahko preizkušali tudi v izbranih hotelih in kozmeticnih salonih. Nosilka in vodja projekta je Anja Bordon, podjetniško šolo je z obiskoval clan ekipe (in hkrati tudi njen soprog) Miha Bordon. Z nosilko in vodjo projekta Anjo Bordon se je pogovarjala Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štu-par – Center za izobraževanje Ljubljana. Fotografije: Anja Bordon Anja Bordon, nosilka in vodja projekta. Foto: Nives Brelih CSR Europe objavlja seznam do-godkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Projekt Road-CSR je predstavil dobre prakse s podrocja DOP V zacetku decembra je na Kreti, Grcija potekal tematski seminar projekta Road-CSR o dobrih družbeno odgovornih praksah, ki so jih partnerji iz 6 držav (Ciper, Ceška, Grcija, Italija, Norveška, Slovenija, Španija) identificirali v sklopu projekta. Namen projekta Road-CSR je podpreti države clanice EU v uvajanju družbene odgovornosti podjetij kot celostnega modela upravljanja v ma-la in srednje velika podjetja s ciljem povecanja njihove konkurencnosti. Med glavnimi rezultati projekta je prav izmenjava izkušenj in modelov dobrih praks, kot tudi ustvarjanje podlage za vkljucevanje družbene odgovornosti podjetij v nacionalne in regionalne zakonodajne, program-ske in akcijske dokumente. Na seminarju, ki so se ga poleg sodelujocih organizacij, udeležili tudi predstavniki gospodarstva in ministrstev iz Kre-te, kot tudi iz partnerskih držav, je bilo predstav-ljenih 48 primerov dobrih praks z vidika imple-mentacije zakonodaje s podrocja družbene od-govornosti podjetij in praks, ki so se v gospodar-stvu ter nevladnem sektorju razvile navkljub ali prav zaradi pomanjkanja nacionalnih zakonodaj-nih, programskih in akcijskih okvirov na podrocju družbene odgovornosti podjetij. Posnetki pri-spevkov s seminarja so dosegljivi na Facebook strani projekta Road-CSR. Vec o projektu si lahko preberete na predstavitveni strani projekta ali na strani slovenskega partnerja E-zavod. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slovenije Nekaj zanimivih usposabljanj Mednarodni center za usposabljanje o mednaro-dni organizaciji dela prve mesece 2018 organizi-ra nekaj dogodkov. V Avstriji bodo od januarja leta 2019 dovoljene istospolne poro-ke Poroke bodo v Avstriji mogoce od 1. januarja 2019. Avstrijsko ustavno sodišce je svojo odloci-tev v korist "zakonske zveze za vse" utemeljilo s prepovedjo diskriminacije. Vec. Vir: MMC RTVSLO DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 22.01.2018 Business & Human Rights: Training for Headquarters. Povezava. 13.2.2018 SDG Incubator workshop: Big Data for Sustainable Development. Povezava. 28.8.2018 URBAN FUTURE global conference. Povezava. 8.3.2018 Workshop: How to report on tax and facilitate cooperation betwe-en CSR & Tax teams? Povezava. 20.3.2018 SDG Masterclass: Empowering business to take action towards the Sustainable Development Goals. Povezava. Datum Naslov dogodka (konferenca, se-minar, webinar idr.) 19.-23.3. 2018 Torino, Italija Rudarstvo in trajnostni razvoj. Povezava. 9.-13.4.2018 Torino, Italija Ucinkovito olajševanje naložb in trajnostni razvoj. Povezava. 23.—27. 4 2018 Torino, Italija Mednarodna podjetja, razvoj in dostojno delo. Povezava Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Mednarodna mentorska konfe- renca s predstavitvijo mednaro- dnih mentorskih programov V okviru sodelovanj med organizacijami Life Le-arning Academia aktivno podpira in povezuje razlicne mentorske programe. V ta namen je bila lani organizirana "Prva slovenska mentorska konferenca". Predstavljenih je bilo sedemnajst razlicnih programov, ki potekajo v Sloveniji. Z namenom, da okrepijo strokovna sodelovanja tudi širše, so pripravili Mednarodno mentorsko konferenco, na katero vas vabijo v cetrtek, 18. Januarja med 10.00 in 15.00 v stavbi GZS, Dimiceva 13, Ljubljana (dvorana C). Okrepiti želijo strokovna sodelovanja na podro-cju mentorskih programov v Sloveniji in širše, zato tokrat povezujemo ponudnike, organizator-je in izvajalce tovrstnih izobraževanj ter aktivno-sti. Vir: Life Learning Academia Konferenca-Ekologija za boljši ju-tri RIS Dvorec Rakican napoveduje, da bo XIII. med-narodna znanstvena konferenca "EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI" potekala ,od 21. do 23. mar-ca 2018. Tematski sklopi v okviru XIII. Mednarodne znan-stvene konference »Ekologija za boljši jutri« so: - Ekološke vsebine in trendi v vzgojno izobraže-valnih programih, - Trajnostni izzivi sodobnega sveta, - Agroekologija. Prijava je možna do vkljucno 23. 02. 2018. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Konferenca—Družbeni ucinek: raziskovanje razlicnih pravnih dimenzij V Milanu bo 20. aprila 2018 potekala letna kon-ferenca Esela 2018 Social Impact: Exploring Different Legal Dimensions. Na njej bodo vodil-ni pravni strokovnjaki iz vse Evrope razpravljali o pravnih razsežnostih družbenega ucinka. Vec. Vir: Esela Integrativne postavitve Integrativne postavitve temeljijo na principih raz-licnih terapij, ki jih z udeleženci integriramo pre-ko razlicnih nacinov dela, pogosto umetnostne terapije. Inštitut za sistemske postavitve pripravlja poseben sklop delavnic: "V sebi UMA-ZANA IN ZAZNAMOVANA" . Zaživeti življenje - 3. delavnica Cas: nedelja, 14. januar 2017 od 9. do 17. ure. Delavnice bodo potekale v Ljubljani, Mencinger-jeva ulica 7, Inštitut za sistemske postavitve, 1. nadstropje. Vec. Vir: Inštitut za sistemske posta-vitve Delavnica Zagotavljanje dostoj-nega dela zaposlenih Projektna enota Inšpektorata RS za delo (IRSD) vas vabi na brezplacno delavnico z naslovom: Zagotavljanje dostojnega dela zaposlenih, zlasti varnega in zdravega delovnega okolja, z name-nom preprecevanja delovnih sporov. Ce imate težave z razumevanjem vaših obvezno-sti na podrocju varnosti in zdravja pri delu in ne veste kako bi se ucinkovito pogovarjali z zunanji-mi strokovnimi delavci potem je to odlicna pri-ložnost za vas, da dobite brezplacne informaci-je za omenjeno podrocje. Delavnica bo 11. 01. 2018 v Kulturnem domu Miklavž, Cesta v Rogozo 11, 2204 Miklavž na Dravskem polju in 25. 01. 2018 v prostorih Obci-ne Kidricevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidricevo. Vec lokacij in datumov delavnic. Vir: Inšpekto-rat RS za delo Avtorstvo v arhitekturi V polpreteklem obdobju intenzivne natecajne aktivnosti je na površje splavalo nekaj nevralgic-nih tock, kot so: udeležba avtorjev v prednatecaj-nih aktivnostih, ustrezen nacin prenosa material-nih avtorskih pravic od natecaja do izvedbe ob-jekta in razsežnosti avtorskih pravic pri prostor-skem nacrtovanju, zlasti OPPN. Pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so pripravili osnutek stališca in predavanje, ki bo potekalo 24.1.2018 na ZAPS v Ljubljani. Vec. Vir: Zbornica za arhitekturo in prostor Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Sofinanciranje mladinskega dela Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za mladino je 22.12. 2017 objavilo javni poziv za sofinanciranje pro-gramov mladinskega dela v letih 2018 in 2019 (Uradni list št 75/2017). Višina razpoložljivih sredstev za posamezno leto znaša 1.450.000,00 EUR, rok za prijave pa je 30.1.2018. Izvajalec mo-ra predlog programa oz. razpisni obrazec za kan-didiranje na javnem pozivu izpolniti s prijavo v spletno aplikacijo, ki je objavljena na spletnem naslovu https://razpisi.mlad.si, povezava do nje pa tudi na spletni strani razpisovalca (www.ursm.gov.si). Javni razpis za podoktorske razisko-valne štipendije na Japonskem za razi-skovalce iz Republike Slovenije v letu 2018 Na podlagi memoranduma o soglasju o znan-stvenem sodelovanju med Ministrstvom za šol-stvo, znanost in šport Republike Slovenije in Ja-ponskim združenjem za spodbujanje znanosti (JSPS), JSPS vsako leto zagotavlja podoktorske raziskovalne na Japonskem za raziskovalce iz Re-publike Slovenije. V letu 2018 sta za Slovenijo namenjeni dve štipendiji. Rok prijave 1.3.2018. Vec in vir: Javna agencija za raziskovalno dejav-nost Republike Slovenije Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega preha-janja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisnik je Javni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 5. 1. 2018 za prvo odpiranje; 23. 11. 2018 za drugo odpiranje; 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Štipendije za program Fulbright za le-to 2019 Štipendije so namenjene udeležencem Fulbright programa, in sicer slovenskim državljanom za gostovanje v ZDA in ameriškim državljanom za gostovanje v Sloveniji. Vrednost razpisa je 130 tisoc evrov. Rok prijave do porabe sredstev oziro-ma najkasneje do vkljucno 28. 9. 2020. Vec in vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživnin-ski sklad Republike Slovenije Creative Europe -MEDIA Sub-programme: Support for TV Program-ming 2018 V okviru podprograma Media programa Ustvar-jalna Evropa je objavljen javni razpis, namenjen podpori za vkljucevanje evropskih avdiovizualnih del v televizijske programe za leto 2018. Pri nji-hovem nastajanju morajo sodelovati vsaj tri tele-vizijske hiše iz treh držav, ki sodelujejo v podpro-gramu MEDIA. Predloge je treba predložiti naj-pozneje 24. 05. 2018. Vrednost razpisa v progra-mu Ustvarjalna Evropa (2014-2020) je 14,5 mili-jona evrov. Vec. Vir: razpisi.info ForestValue -Innovating forest-based bioeconomy Predmet je sofinanciranje aktivnosti slovenskih partnerjev v projektih, izbranih v okviru skupnega transnacionalnega razpisa za raziskovalno razvoj-ne projekte »ForestValue – Innovating forest-based bioeconomy: Joint call for reserach propo-sals«. Prijava na transnacionalni razpis je pogoj za morebitno kasnejše sofinanciranje na razpi-su. Rok prijave 23.1. 2018. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Javni razpis za sofinanciranje projek-tov nevladnih organizacij na podrocju varstva okolja in podnebnih spre-memb Višina sredstev za razpisano vsebino po predmet-nem javnem razpisu je skupaj 600.000 EUR, od katerih bo iz sredstev Eko sklada predvidoma do-deljenih do 300.000 EUR in iz sredstev Sklada za podnebne spremembe predvidoma do 300.000 EUR. Rok prijave 22.01.2018. Vec. Vir: razpi-si.info Nova knjiga: Slovenka: prvi ženski caso-pis (1897–1902) Slovenka je casopis, ki je povezan z najvidnejšimi imeni tržaškega in širšega kulturnega prosto-ra ter feministicnih gibanj, ki so bila v tem casu v marsikaterem drugem delu Evrope še v povo-jih, medtem ko se je v nekaterih domala avantgardnih družbenih okoljih že razvil vec kot upra-viceno razvnet feministicni boj in so se morale sufražetske borilne vešcine proliferirati brez konca in kraja. V znanstvenem in strokovnem tisku jim lahko sledimo že kar nekaj casa, v po-pularno kulturo pa so prodrle bolj nedavno. Ne glede na širši kontekst lahko trdimo, da sodijo urednice Slovenke med najvplivnejše intelektualke in da so v casu, ko »je feminizem postal ka-non«, vodile uredniško politiko v skladu z aktualnimi razsvetljenskimi praksami in novimi poli-ticnimi težnjami. Zato je publikacija, ki prinaša natancno in poglobljeno analizo tega obdobja v zgodovini slovenskega feminizma, publicistike in narodnega preporoda nujno potrebna in do-brodošla in, kar je videti domala nepogrešljivo, ponuja osnovne kažipote za posredno ali nepo-sredno nadaljevanje. (Vir: bukla) Urednica: Marta Verginella Leto izdaje: 2017 Število strani: 117 Znanstvena založba Filozofske fakultete Redna cena: 14,90 € V sodelovanju Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Beletrine je nastala knji-ga o prvem slovenskem ženskem casopisu Slovenka, ki je prvic v Tr-stu izšel leta 1897. Ta mali novinar-ski cudež, kot ga je oznacila uredni-ca Marta Verginella, je odlocilno vplival na takratno družbo in njen pogled na vlogo žensk v javnem življenju. Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju reši-tev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si