Srednješolski vestnik. ** Učni jezik na srednjih šolah, ki so namenjene za Slovence. O tem za našo mladino prevažnem vprašanju se je pred sedmimi leti resno posvetovalo 20 profesorjev, ki so se na iniciativo deželnega šolskega nadzornika Hubada zbrali dne 12. februarja 1906 pod predsedstvom ravnatelja Wiesthalerja v konferenčni sobi c. kr. I. državne gimnazije. Po živahni debati se je jezikovno vprašanje na naših srednjih šolah principialno enoglasno rešilo v tem zmislu, da bodi učni jezik za vse predmete razen nemščine v vseh razredih slovenski. Isto stališče je (glede učnega jezika na naših srednjih šolah) zavzelo »Društvo slovenskih profesorjev" na svoji glavni skupščini dn^ 22. decembra 1907 in na vseh nadaljnih svojih skupščinah — ter istotako učiteljski zbori naših utrakvističnih gimnazij. V 1. 1911 jn 1912 pa se je pri konferencah za določitev učnih knjig pojavilo nekaj glasov proti temu stališču, in to je napotilo »Društvo slovenskih profesorjev", da je koncem leta 1912 uprizorilo med svojimi člani in sploh nied slovenskirhi profesorji enketo o učnem jeziku na naših srednjih šolah Na izrednem občnem zboru dne 27. decembra 1912 se je izvolila štiričlenska komisija. da ugotovi izid enketnega glasovanja o učnem jeziku na naših srednjih šolah. Ta komisija (prof. dr. Debevec, dr. Ilešič, Jeran in šolski svetnik Sinkovič) so se 22 februarja 1913 — ko je vsak sam zase pregledal in presodil vse odgovore — zbrali pod predsedstvom društvenega predsednika ter po daljšem posvetovanju dognaii kot rezultat enketinega glasovanja sledeče: »Ogromna večina odgovorov (155) meri na popolno poslovenjenje naših srednjih šol, a obenem zahteva preuredbo pouka v nemščini, od 1. razreda pričenši do najvišjega. Oboje se mora vršiti obenem". — Proti se je naštelo 31 glasov. Vsi pa stoje na stališču, da se mora naša mladina naučiti nemščine popolnoma. To naj služi v pojasnilo slovenski javnosti, ki so jo begala napačna poročila po domačih, nemškib in italijanskih listih. — Odbor »Društva slovenskih profesorjev" ** Učiteljišča na Hrvaškem in v Slavoniji. Koncem šolskega leta 1911/1912 je bilo na Hrvaškem in v Slavoniji šest učiteljišč; od teh so tri deželna: moško učiteljišče v Zagrebu, v Petrinji in v Osjeku. Ostala tri učiteljišča so konfesionalna: žensko učiteljišče v samostanu usmiljenk v Zagrebu, srbsko učiteljišče v Karlovcu in srbsko učiteljišče v Pakracu. Na moških učiteljiščih v Osjeku in Petrinjah se smejo vpisati tudi ženske. Ker postanejo lahko učiteljice tudi učenke, ki dovrše dekliški licej v Zagrebu se učno osobje tega zavoda šteje k onemu na učiteljiščih. Na vseh navedenih zavodih je bilo 97 učnih oseb in 704 učenci in učenke, in sicer: v Zagrebu na kralj. učiteljišču 15, oziroma 140, na učiteljišču usmiljenk 15, oziroma 198 in na liceju 24, ozirotna 75; v Petrinju 12, oziroma 62; v Osjeku 14, oziroma 106; v Karlovcu 10, oziroma 64 in v Pakracu 7, oziroma 59. Med učenci je bilo 301 moški in 403 deklet Po veri se dele: 509 rimokatolikov, 174 pravoslavnih. Stroški za vsa učiteljišča so znašali 292.708 kron, od tega 241.896 kron za plače učiteljskega osobja. * * Društvo slovenskih profesorjev priredi v soboto, dne 19. t. m, ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu" prijateljski sestanek. Na dnevnem redu je razgovor o predlogih na delegacijskem zborovanju v Krakovem. Z ozirom na pomembnost predmeta in važnost stanovske organizacije pričakuje prav posebno obilne udeležbe — odbor.