,! Termin in njegova uporaba sta zelo širo- ka, vkljuèujeta namreè zelo razliène pomene in discipline. Obstoj samega postmoderniz- ma kot gibanja sorodnih idej in nazorov je vèasih predmet številnih razprav. Modernizem se nekako opredeljuje kot gi- banje, ki je iskalo globlji pomen v umetnosti skozi razumske, estetske, etiène in izobra`e- valne vidike. Nasprotno pa se postmoderni- zem ukvarja s tem, kako bi, ravno nasprotno, prikazal umetnost kot samo sebi namen; ta umetnost ni veè pripovedna, ne vsebuje veè nekih “uèeèih” standardov. Predstavljena je skozi delèke, potrošništvo (reklame) in raz- gradnjo, zato je sama po sebi na nek naèin ne-pripovedna, ne-izobra`evalna. Postmoder- nizem napada idejo o eni in edini univerzal- nosti v umetnosti, zato spodbuja delne, po- lomljene, zamegljene, spremenljive in mno- govrstne perspektive. Zaznamovan je s socio- loškimi idejami. Èeprav modernizem zajema kar nekaj smeri, ki so si med seboj razliène, pa zanj velja, da se zavestno odreka vsaki tra- diciji, vzpostavlja stik med predmeti in be- sedišèem, ima ironièen odnos do pravil, upo- rablja razliène kombinirane tehnike, celo `e prej narejene predmete (npr. dadaizem in Duchampov pisoar). Modernizem je preko manifestov in pro- gramskih izjav (Breton) skušal spreminjati svet na bolje s tem, da je npr. prikazoval ne- gativne posledice èlovekovega poèetja (npr. Oto Dix v Strahotah vojne). V dadaizmu in nadrealizmu pa gre za vpeljavo še dveh bis- tvenih elementov, in sicer psihoanalize in marksizma. V nadrealizmu je prisoten predvsem vpliv psihoanalize (Dalì). Gre za “razkrivanje skritih sil podzavesti, priznavanja in sprošèanja šte- vilnih vrst tabujev in prepovedi, veljavnih na podroèju spolnosti… Šlo je za umetniško vi- denje ustvarjalnosti, v katerem je najpomem- bnejša sestavina erotika, najustreznejša izrazna tehnika pa je vsebovan, v psihiènem avtoma- tizmu.”1 Podzavest in akcija tako potekata “brez nadzora zavesti nad dobljenim rezul- tatom; gre torej za ustvarjalno slepoto, katere znaèilnost je popoln individualizem.”2 Medtem ko je bil modernizem nagnjen k klasificiranju in razvršèanju, pa je defini- cija postmodernizma veliko bolj izmikajoèa, in te`ko doloèljiva. Modernizem je prinesel ogromno umetniških gibanj in frakcij, od katarih si je vsako prizadevalo umetniški svet preusmeriti in odkrivati novo pot. Postmo- dernizem tega ne pozna. Je namreè nekak- šna mešanica predhodno in na novo odkritih elementov. Modernisti so bili zazrti v prihodnost, njihova inspiracija je bila tehnièni napredek. Ob vsem tem pa se niti niso zavedali, kaj jim bo prihodnost in z njo tehnologija, prinesla. Grozote tehnologije so se udejanjile v dveh svetovnih vojnah. V danih okolišèinah je bilo te`ko gojiti upanje na lepšo prihodnost. Tako je druga svetovna vojna postala nekak- šna loènica v razvoju umetnosti 20. stoletja. Svet se je namreè z atomsko bombo zaèel za- vedati mo`nosti unièenja celega planeta. Po- leg tega se je umetniški svet iz prej prevla- dujoèe Evrope preselil v Ameriko. V povoj- nem obdobju, po vzcvetu postmoderne '> %        % # ,! umetnosti se tako podirajo mednarodne pre- preke in prepletajo inovacije. Umetniki so si namreè prizadevali ustvarjali dela, ki niso imela zgledov v bli`nji preteklosti. Podoba (npr. v informelu) postaja lahko ritualen, magièen in posveèen dogodek. Umetnost hoèe biti metafizièna, hkrati pa se mora (še vedno) omejiti na strukturne elemente — platno, okvir, geometrièno obliko in poeno- stavljeno kromatsko polje.3 Postmodernost se nanaša na stanje stvari po modernosti. Posebno pozornost namenja sociološkim, tehnološkim in ostalim stanjem, ki razlikujejo moderno dobo od tega, kar je vzniknilo zatem. Postmodernizem, po drugi strani oznaèuje intelektualni, kulturni, umet- niški, akademski in filozofski odgovor na sta- nje v postmodernosti. Zametki postmoderne kulture segajo v 20. leta 20. stoletja, ko se je pojavilo umet- niško gibanje dada, kasneje so imeli zelo ve- lik vpliv nanj tudi eksistencialisti. Ti so v cen- ter dogajanja postavili posameznika, indivi- duum, ki je izvor morale in razumevanja. Marcel Duchamp, Vodnjak, 1917-64, porcelan, 33.5 cm, Indiana University Art Museum, Bloomington, Indiana.   & ,! Vendar pa je pomembna loènica med moder- nizmom in postmodernizmom nastala z dru- go svetovno vojno. Postmodernizem je zelo hitro ustvaril ne- kakšno antiprosvetno mr`njo. Gibanje je sku- šalo dokazati, da racionalnost ni tako gotova in tako jasna, kot so to zagovarjali racionalisti, in da je znanje v svojem bistvu povezano s èa- som, prostorom, socialnim polo`ajem in dru- gimi faktorji, preko katerih posameznik izoblikuje svoje lastno izkustvo.      7837'3   Ko analiziramo pomen in videz umetniš- kih del, je najprej koristno prouèiti, kako po- samezno delo lahko vidimo — npr. kot odsev umetnikovega lastnega `ivljenja, domišljije, izkušenj, èustev, `elja, spominov idr. Razlaga umetniških del skozi formo kot naèin osebne ekspresije je prišla posebej v po- štev v doloèenih umetniških stilih. Tako npr. abstraktni ekspresionizem pogosto razlagamo kot stil, skozi katerega so umetniki izra`ali osebna obèutja. Tudi za nadrealizem bi lahko rekli podobno, vendar pa gredo tu umetniki še dalje — poleg vsega naštetega izra`ajo skozi svoja dela tudi nezavedne `elje in obèutke. Nekateri nadrealisti so razvili strategije, kamor vkljuèujemo tehnike za avtomatièno izra`anje, prek katerih so lahko (na primer s podobami iz sanj) izra`ali nezavedno. Sem prištevamo npr. Redona, pa Frido Kahlo, Kellyja, Rothka idr. @e zelo dolgo obstaja v umetnosti tradi- cija, po kateri lahko neko umetnino lahko opazujemo oz. do`ivljamo kot skupek avtor- jevega dela in vidimo npr. “tisto, kar dejan- sko predstavlja”, hkrati pa v njej zaznamo tudi avtorjeve `ivljenjske izkušnje, njegov po- gled na svet in osebni stil izra`anja. V sodob- ni vizualni kulturi je na tak naèin interpre- tiranja umetnosti zelo vplivala psihoanalitièna teorija. Ta se osredotoèa na razumevanje de- lovanja uma in vkljuèuje razliène pristope za razlago razvoja osebne identitete, obnašanja, razpolo`enja in delovanja. Freud je videl umetnost kot prilo`nost, skozi katero se lahko tako zavedno kot neza- vedno izra`ajo `elje, potrebe in èustva. Po Freudu je mnogo teoretikov na razliène na- èine razvilo psihoanalitiène teorije; za Jacque- sa Lacana, na primer, so bili socialni dejavniki (predvsem jezikovni in ne toliko biološki) kljuènega pomena pri vplivu na posamezni- kov emocionalni in psihološki razvoj. Psihoanalitiène teorije in ideje so torej di- rektno ali indirektno vplivale na mnoge umet- nike. Tako so npr. nadrealisti ustvarjali pod moènim Freudovim vplivom. Osebne ekspresije so v umetnosti pogosto povezane z naslednjimi znaèilnostmi: subjek- tivne stvari, ki opozarjajo na umetnikova èus- tva ali (po)`elenja (zavestna ali podzavestna); izkušnje; spomini; sanje ali dogodki, povezani z njimi; predmeti, ljudje ali kraji, ki doloèajo umetnika. Umetniki pa prav tako lahko izra- `ajo èustva ali obèutke skozi predmete, na- slikane iz sveta sanj, domišljije ali fantazije. Umetnika tako doloèa osebno izra`anje prek intuitivnih delovnih metod in/ali eks- presivnih tehnik in potez. Moène poteze na primer lahko razlagamo kot umetnikovo ener- gijo in moèna èustva. Natanèno izdelani de- tajli lahko odra`ajo bolj obvladana, toda še vedno moèna èustva. Prav tako kot poteze lahko razberemo umetnikovo hotenje, do`ivljanje in psiholo- gijo preko izbora materialov ali tehnik. Ti so prav tako na nek naèin “umetnikovi podpisi”. 1. Sandro Sproccati, Vodnik po slikarstvu, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994, 208. 2. Prav tam. 3. Prim. S. Sproccati, Vodnik po slikarstvu. 4. Prim. Your Art, Encyclopedia, Postmodernism. 5. Prim. B. O. Archille, Umetnost onkraj 2000, Ljubljana, 2004.