URN_NBN_SI_DOC-Y1UTWNZA

Zentralblatt für Bibliothekswe­ sen. Leipzig, 91(1977)1—12. Čeprav ima revija v zadnjem ča­ su manjši obseg, je vsebina letni­ kov zaradi redakcijskih posegov bogatejša. Manj je člankov z ob­ veznimi političnimi uvodi, veliko pa diskusijskih prispevkov, ki so krat­ ki, jedrnati in obravnavajo na pod­ lagi dokaj razčiščenih teoretičnih konceptov aktualna vprašanja bi- bliotekarstva. Letnik ima dve tematski številki, 2. in 10. Druga številka je posveče­ na nalogam knjižnice pri hranitvi, negi in propagiranju kulturne de­ diščine. Uvodni članek je napisal Horst Kunze. Kritično je osvetlil tradicionalno pojmovanje in obrav­ navanje dragocenih fondov, ki je počivalo v glavnem na formalnih kriterijih. V obdobju po vojni je skrb za dragocene zbirke tudi v NDR zaradi aktualnih nalog stopila v ozadje. V zadnjem obdobju pa so kriterije o dragocenostih v knjižni­ cah poglobili in razširili tudi glede na vsebino, zlasti na gradivo nem­ škega in mednarodnega delavskega gibanja. Za nas je v tej številki ze­ lo zanimiva študija Lotharja Sonn- taga Vidiki odnosov med teorijo in prakso v razvoju meščanske javne znanstvene knjižnic v Nemčiji. Sonntag s stališča marksizma raz­ iskuje, kako je meščanska bibliote­ karska veda, njena najmarkantnej- ša predstavnika sta Milkau in Ley, obravnavala znanstveno knjižnico. Avtor je poskusil določiti glavne etape razvoja nemške znanstvene knjižnice, analizirati njen dejanski nastanek in nadaljnjo zgodovino. Študij o nemški znanstveni knjižni­ ci je poglobil z vidika javne upo­ rabe v prispevku Izoblikovanje me­ ščanskega koncepta javne uporabe knjižnice v nemškem bibliotekar- stvu od sredine 19. do sredine 20. stol. v 6. zvezku. Naslednja jubilej­ na številka je posvečena 60. oblet­ nici Oktobrske revolucije. Tu mo­ ramo omeniti članek Konstantina Abramova Leninov plan razvoja knjižnic in njegova uresničitev v ZSSR, saj je Leninova vloga v bi- bliotekarstvu pri nas še vedno pre­ malo znana. Lenin je videl v raz­ voju bibliotekarstva neogiben po­ goj za dvig kulturnega nivoja de­ lavcev in integralni del kulturne revolucije. Za zgodovinarje knjižnic je po­ memben članek v treh delih (zv. 8, 9, 10) Alexandra Greguletza Zgo­ dovina knjižnic v Sovjetski zvezi, ki obravnava metodološka vpraša­ nja, periodizacijo, kategorije virov, izgradnjo dokumentacijske baze, kooperacijo dela, koncentracijo raz­ iskovalnega potenciala in sistema­ tično objavljanje načrtov. Cela vrsta prispevkov obravnava naloge visokošolskih knjižnic pri vzgoji in izobraževanju študentov. V 5. številki postavlja Johannes Schild zahtevo po soodgovornosti knjižnic pri vzgoji študentov, kar namreč pomeni več kot samo ko­ rektno izpolnjevanje osnovnih funkcij bibliotekarstva. Zavestno in Knjižnica 22(1978)1-2 127