Osnutek SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izvršni svet Ljubljana, junij 1984 SMERNICE za pripravo družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 I. OSNOVNI CILJI IN USMERITVE Na podlagi skupnih ciljev, izhodišč, usmeritev in okvi-rov politike razvoja SFRJ, SRS, mesta Ljubljane in analize dosedanjega razvoja občine Ljubljana-Siška ter ocene razvojnih možnosti za prihodnje obdobje, skupščina občine Ljubljana-Šiška s temi smernicami opredeljuje okviio družbenega razvoja občine ter skupne cilje in usmeritve za obdobje 1986—1990. Temeljne družbenopolitične opredelitve za oblikovanie razvojnih usmeritev irv politike, ki jih dajejo smernice, so v programskih dokumentih ZKJ in ZKS, v ustavah SFRJ in SRS in v do!goročnem programu gospodarske stabilizacije. Osnovne usmeritve nadaljnjega razvoja občine so: — nadaljnja krepitev samoupravljanja in razvoja dele-gatskega sistema, — odločno in dosledno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, — večje vključevanje v mednarodno delitev dela, — povečanjc kmetijske proizvodnje na domačih osno-vah, tako da bomo dosegli čimvečjo samooskrbo s hrano, — tesnejše povezovanje med proizvajalci surovin in proizvajalci finalnih izdelkov na principu dohodkovnih odnosov, —- zmanjšanje vseh oblik porabe v okviru doseženega dohodka in usklajevanje razmerij pri delitvi družbenega proizvoda, — povečanje produktivnosti dela v vseh oblikah repro-dukcije, — dopolnjevanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela, da bo bolje vrednoteno proizvodno in ustvarjalno delo, — spodbujanje inventivne dejavnosti in povezanosti in-dustrije z drobrvim gospodarstvom, — smotrna uporaba prostora in izboljšanje človekovega okolja, — nadaljnja krepitev splošne Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Za doseganje osnovnih usmeritev nadaljnjega rszvoja ie potrebna zavestna politična akcija vseh družbenopoli-tičnih organizacij za motiviranje vseh delovnih Ijudi in ob-čanov, kajti zastavljene naloge zahtevajo večjo delovno angažiranost, izboljšanje odnosa do d-ela in socialističnih vrednot, racionalno gospodarjenje, opiranje na lastne sile in izkoriščanje notranjih rezerv. Sedanja gospodarska situacija terja zavestno akcijo za spreminjanje razmer na podlagi temeljnih dokumentov zve-znih družbenih svetov za vprašanje ekonomske stabilizaci-je, načrtih uresničevanja dolgoročnega programa gospo-darske stabilizacije na ravni SFRJ, SR Slovenije, mesta Ljubljane in občine Ljubljana-Šiška ter ostalih programov, v katerih so opredeljeni konkretni ukrepi in aktivnosti za uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije v vseh druž-benopolitičnih skupnostih, organizacijah združenega dela in samcupravnih interesnih skupnostih. Uspešno uresničevanje programa ekonomske stabilizaci-je terja večjo naslonitev na lastne sile. To ni potrebno le zaradi sedanjih zaostrenih družbenoekonomskih razmer in zoženih materialnih možnosti, temveč mora biti to trajna opredelitev našega nadaljnjega razvoja. Optimalno izkoriščanje vseh domačih materialnih in člo-veških zmogljivosti za čimširše vključevanje našega go-spodarstva v mednarodno delitev dela je eden od bistve-nih pogojev uspešnega in stabilnega družbenoekonomske-ga napredka in mora biti naša trajna strateška usmeritev. Za uresničitev tega moramo povečati proizvodnjo z bolj-šo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, z dodatnim produktivnim zaposlovanjem, z izboljšanjem kvalitete go- spodarjenja ob upoštevanju tržnih zakonitosti in ekonom-skih kriterijev gospodarjenja ter aktivnim povezovanjem vseh gospodarskih subjektov v celotnem jugoslovanskem prostoru. Na osnovi dolgoročnih programov bomo povečali kme-tijsko proizvodnjo, razreševali probleme komunalns, stanc-vanjske gradnje, energetske in prometne infrastrukture. Obveznosti gospodarstva v naslednjih leVih terjajo iska-nje vseh razpoložljivih notranjih rezerv. Za razbremenilev dohodka, čistega dohodka in osobnih dohodkov in zmanjšanje že uvedenih obveznosli ter zago-tovitev racionalnejšega gospodarjenja s preostalim delom zbranih sredstev bomo spodbujali vse udeležence v do-govarjanju, samoypravnem sporazumevanju in v odnosih svobodne menjave dela k iskanju možnosti za akliviranje notranjih rezerv, produktivnejše in boljše delo ter dosledno prilagodilev vseh vrst porabe razpoložljivim sredstvom. Materialni okviri razvoja Mesto Ljubljana Občina Ljub.-Siška Elementi plan ocena plan plan ocena plan 81—8581—85 86—90 81—35 81—85 86—90 Družb. proizv. 1,6 2 3—3,5 1 1 2—3 Industrijska proizvodnja 3,2 4—5 5—6,5 2 4—5 3—4 Zaposlovanje 0,9 0,5 do 1 1 1,2 1 Produktivnoot 0,7 1,5 2—2,5 — — 1—2 Izvoz 10,8 11 18—20 11 11 15 Analiza razvojnih možnosti mesta predvideva višje rasti, za katere ni argumentacije s strani gospodarstva. Z upo-števanjem konkretr.3 situacije na našem območju (dispa-riteta cen za predelovalno industrijo, iztrošena oprema, praktično vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva so že vključene v izvoz na konvertibilno po-dročje) occnjujemo možnosti malerialnih okvirov razvoja nižje kakor pa v mestu Ljubljana. Izvršni svet in komite za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine Ljubljana-L;ska jc opozoril sestavljalce rr.estnega gradiva na problematiko visokih slopenj rasti. Do sprejema pred-loga smernic bomo opravili potrebne korekture po upo-števanju načrtov razvcra temeljnih ncsilcev planiranja (OZD, SIS, KS) predvsem sestavljenih organizacij zdru-ženega dela, nosilk gospodarske rasti. II. NALOGE IN USMERITVE NA GOSPODABSKEM PO-DROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Glavni nosilci izvoza bodo organizacije združenega dela, ki so si z dosedan;im razvojem zagotovile ustrezne pro-izvodne programe, malo odvisne od uvoza surovin in teh-nologije isr se lahko na osnovi domačega znanja in su-rovin pospošeno vključujejo v modnarodno delitev dela. To bodo predvsem organizacije združenega dela s pod-ročja strojegradnje, elektro-tehnične, farmacevtske in ke-mične industrije ter nekatere s področja kovinsko prede-lovalne, tekstilne, lesne, papirne in živilske industrije. Za zagotavljanje pozitivne plačilne bilance se morajo tudi vsc ostale organizacijc združenega dela neposredno ali posredno vključevati v izvoz oziroma v proizvodnjo, ki nadomešča uvoz. Osnovna naloga vseh organizacij združenega dela na področju ekonomskih odnosov s tujino je dolgoročno in ekonomsko učinkovito vključevanje v mednarodno delitev dela na podlagi začrtanih nalog iz dolgoročnega progra-ma gospodarske stabilizacije. Potrebno bo nadaljevanje prestrukturiranja gospcdarstva v korist razvojno intenzivnih izvozno usmerjenih dejavno-sti, kar bomo dosegli z usmerjanjem razpoložljive družbe-ne akumulacije v moclarnizacijo obstoječih izvozno uspeš-nih programov in v nove programe teh dejavnosti. Zaradi velikih obveznosti do tujine, potreb po uvozu su-rovin, repromaterialov in tehnologije bomo morali še hi-treje povečevati izvoz predvsem na konvertibilno področje. Z razvijanjem višjih oblik mednarodnega ekonomskega sodelovanja, raznih oblik proizvodnega sodelovanja z raz-vitimi državami in državami v razvoju, pridobivanjem novih izvoznih trgov v teh deželah, skupnih naložb s tujimi part-nerji doma in v tujini ter vključevanjem čim večjega šte- vila izvoznikov bomo lahko zagotovili hitrejše in uspeš-nejše vključevanje v mednarodno delitev dela. 2. Encrgija Do izleka srednjeročnega obdobja ne bo prišlo do po-membnejših sprememb v strukturi porabljenih vrst energi-je oziroma energetskih surovin. Predvidevamo, da bo elek-trična energija zadržala svojo pomembno vlogo v energet-ski bilanci s tem, da bodo ostale vrste energije (predvsem trda goriva in zemeljski plin) pokrivale pretežni del bo-dočih potreb uporabnikov. Nadaljevali bomo s sanacijo omrežij mestnega plinovoda oziroma prešli na uporabo zemeljskcga plina. Za priključitev novih porabnikov zemelj-skega plina bo zgrajena nova kompiesorska postaja v pli-narni Koseze. Načrtovana dinamika priključevanja novih porabnikov na daljinskc ogrevanje in zastaranje toplarne Moste bo terjala izgradnjo ll.faze toplarne v Šiški. Glede na potrebo po električni energiji po posameznih območjih Ljubljane so kot nerealizirana naloga prenaša izgradnja daljnovoda za RTP Vižmarje za območie indu-strijskih con v Šiški. Pripravljali bomo potrebne študije za možno izgradnjo verige savskih elektrarn (HE Tacen). 3. Industrija Industrijske organizacije združenega dela bodo zadržale vlogo nosilca gospodarske rasti in razvoja. Zato bo osnov-na naloga industrije preusmeritev v intenzivno gospodar-jenje in tehnološko posodabljanje. Da bo zagotovljen visok dohodak na zaposlenega in na vložena sredstva, bo potrebno uvajati razvojne programe z večjo udeležbo visoko strokovnih kadrov, z večjo ino-vativno sposobnostjo in znanjem, z visoko avtomatizirano proizvodnjo, z višjo stopnjo predclave in z večjo uporabo kakovostnih domačih surovin. Prednostne industrijske panoge — strojegradnja, elek-trotehnična, farmacevtska in kemična industrija ter posame-zni programi v kovinsko-predelovalni, tekstilni, lesni in ži-vilski industriji — bodo nosilci industrijskega razvoja, saj bodo največ prispevali k hitrejši rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje in z načrtovanimj investicijami prispevale k prestrukturiranju. Zaradi vedno slabših ma-terialnih možnosti oziroma upadanja razpoložljivih sred-stev za razširitev materialne osnove dela bodc omejena sredstva za investicije usmerjena predvsem v te panoge, ker so razvojno obetavne. Glede na visoko stopnjo odpi-sanosti osnovnih sredstev v teh panogah bomo povečali vlaganja v modemizacije, racionalizacije, v odpravo ozkih grl v proizvodnji, in to predvsem tam, kjer bo možno v najkrajšem času povečati proizvodnjo oziroma jo pre-usmeriti v izvoz. Za pomembnejše investicijske projekte bo polrebno zagotoviti združena sredstva sicer razdrobljene proste akumulacijo. Za nadaljnje uspešno poslovanje bodo organizacije združenega dela morale s povezovanjem v reprodukcijske celote na osnovi resničnih dohodkovnih odnosov zagoto-viti boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom in suro-vinami, 4. Kmetijstvo Kmetijstvo bo z upoštevanjem naravnih danosti, pozna-ne in razpoložljive tehnologije doseglo 3,5 % letno rast tržne proizvodn^a in bo zagotavljalo precejšen delež sa-mooskrbe s hrano. Nosilca tržne kmetijske proizvodje sta Emona, Agroemona, TOZD Poljedelstvo-govedoreja in KIT KZ Medvode. KIT KZ Medvode bo pri združenih kmstih še nadalje uvajala in krepila dohodkovne odnose na temelju združe-vanja zemlje, dela in sredstev in zagotavljala večjo social-no varnost združenih kmetov. Potrebno bo tesno sodelo-vanje kmetijske zadruge Medvode, kmetijsko zemljiške skupnosti in občinskih upravnih organov s samoupravnim skladom za intervencije v kmetijstvu in porabe hrane občin mesta Ljubljane. Glavna kmetijska panoga ostaja go\3doreja, in to pro-izvodnja mleka, vzreja klavne govedi, delno tudi plemen-ske živine in proizvodnja svinjskega mesa. V rastlinski proizvodnji bomo dali poudarek intenzifikaciji poljedelstva, povečali bomo hektarske pridelke pšenice, koruze in krom-pirja. Za pridelavo domače krme bomo intenzivirali proizvod-njo na travniškem svetu in povečali setev strniščnih po- sevkov. Za zagotovitev družbeno organiziranega tržnega poljedelstva bo krr.otijska zemljiška skupnost z območno vodno skupnostjo in s kmetijsko zadrugo Medvode nada-Ijevala izvajanje programa agro in hidromelioracij, koma-sacij in odkupa kmelijskih pcvršin. V hribovitem območju občine bomo nadaljevali z izva-janjem programa o revitalizacijj hribovskih vasi in razvoja kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih in na Rašici. Dosledno bomo izvajali ukrepe za vključevanje naobdelanih in sla-bo obdelanih kmetijskih površin v intenzivne proizvodno programe. Gospodarjenje z gozdovi bo usmerjeno v pospeševanje izboljšanja gozdnih kompleksov. Tako gospodarjenje z go-zdovi bo prispjvalo k večji preskrbljenosti predelovalne industrije z lesom, hkrati pa bo še vedno omogočalo ohra-nitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. 5. Promet Obdobje do lota 1990 bo pripravljalno obdobje za iz-vcdbo novega javnega prometnega sistema za celotno Ljubljano. Pri njegovem opredaljevanju bomo upoštevali prvenstveno nujnost racionalnega trošenja energije, mož-nosti vključevanja tehnološkega razvoja, varnost in varova-nje okolja. Obstoječa mreža linij javnega, mestnega potni-škega prometa se bo dograjevala in prilagajala potrebam potnikov. Med nosilci javnega potniškega in tovornega prometa bo potrebno zagotoviti več funkcionalne in ta-rifne povezanosti ter organizacijskih prilagodilev za obli-kovanje integralnega transporta. Na področju PTT prometa načrtujemo večja investicijska vlaganja v razširjtev telefonske centrale v Medvodah, vključno z omrežjem, izgradnjo stavbe PTT centra in omrežja v Tacnu ter izgradnjo centrale z omrežjetn v Sta-nežičah. V vaških naseljih še ne bo v celoti odpravljen razkorak med potrebami prebivalcev in možnosti priključitve na PTT omrežje. 6. Trgovina Trgovinske organizacije v občini bodo morale v nasled-njem srednjeročnem obdobju razvijali v večji meri dohod-kovno povezanost s proizvodnjo in s pripadajočimi servis-nimi dejavnostmi kot sestavni del družbene reprodukcijske verige. Na to jih ne obvezuje le zakon, temveč tudi eko-nomska nujnost. Zaradi neenakomerne pokritosti občine z maloprodajno mrežo načrtujemo širjenje trgovine na drobno. Kljub po-trebam zelo velikih investicij ne bo, zaradi slabega ekonom-skega položaja trgovine. Trgovina na drobno mora izbolj-šati uspešnost poslovanja s čimbolj racionalno izrabo obstoječega prodajnega prostora in delovne sile, z učin-kovitejšim sodelovanjem na dohodkovni osnovi s trgovino na debelo in z večjc možnostjo pri nabavi in distribuciji blaga. V manjših krajih, kjer trgovske delovne organizacije niso zainteresirane za odpiranje drobnoprodajnih trgovin, naj bi to možnost ponudili zainleresiranim posameznikom, za kar bomo pripraviii tudi spremembo občinskega odloka. Poleg specializacije prodajaln bomo uvajali tak delovni cas, ki bo prilagojen potrebam potrošnikov. V trgovski mreži moramo zagotoviti povečanje zalog za življenje najpomembnejšega blaga in izboljšati storitve. Trgovina na debelo bo nosilka dohodkovnih povezav notranje trgovine s proizvodnjo za zadovoljevanje potreb domačega trga. Na področju trgovine na debelo bo po-trebno nameniti več pozornosti iskanju nctranjih rezerv s hitrejšim obračanjem za!og, z zmanjševanjem terjatev ter z zaostrovanjem finančne discipline in izboljšanjem ka-drovske strukture zaposlenih. Poleg tega bodo morale trgovske organizacije preveriti smotmost svoje organizira-nosli in povezanosti. 7. Turizem in gostinstvo Ugodne naravne pogoje za razvoj turizma in gostinstva moramo v prihodnjem srednjeročnem obdobju bolje izko-ristiti. V občini bomo izdelali pregled primernih lokacij za izgradnjo turističnih objektov. V okviru dogovora o temeljih plana mesta Ljubljane se bo potrebno dcgovoriti o skupnih osnovah za razvoi re- kreacijskih centov v Ljubljani in o prioriteti izgradnje. V na-sprotnem primeru bo potrebno proučiti smotrnost združe-vanja turistične takse. Temeljne organizacije s področja gostinstva in turizma morajo v svojih srednjeročnih pianih opredeliti politiko do posameznih rekreacijskih področij naše občine ter pre-vzeti za opredeljeno politiko tudi odgovornost. Trgovske organizacije, ki imajo v sklopu trgovin tudi go-stinske obrate, morajo prilagoditi čas obratovanja v teh lokalih potrebam tranzitnih gostov. V času sezone je treba zagotoviti nemoteno poslovanje oziroma izboljšati pogoje delovanja in ponudbo v obstoje-čih rekreacijskih centiih, ki jih je v občini precej: Sora, Zbilje, Šmarna gora, Mostec (Koseški bajer). Turistično ponudbo bomo tudi v prihodnje izvajali v okviru skupne ponudbe mesta Ljubljane. Poživili bomo de-lovanje turističnih društev. Zaradi pomanjkanja kreditnih sredstev v prihodnje ne moremo pričakovati zadovoljivega razvoja kmečkega turi-zma. Na področju gostinstva bomo poskrbeli za smotrnejše izkoriščanje obstoječih kapacitet, izboljšanje gostinsko-tu-rističnih storitev in izboljšanje kvalifikacijske strukture za-poslenih. Zasebni sektor se bo v sodelovanju z družbenim sektor-jem hitreje vključeval v turistično ponudbo. 8. Gradbenišlvo Zmanjšanje razpoložljivih investicijskih sredslev za nalož-be v gospodarstvu je najbolj občutno prizadelo prav grad-beništvo, pri čemer jo prisotno upadanje fizičnega obsega proizvodnje, vse manjša izkoriščenost zmogljivosti kadrov, mehanizacije in opreme. Ko opredeljujemo dolgoročno usmeritev gradbeništva, moramo upoštevati specifičen položaj, ki ga ima gradbe-ništvo v gospodarstvu kot celoti in hkrati posredne ter ne-posredne vplive ekcnomskih in razvojnih gibanj na po-goje gospodarjenja. Za nadaljnji razvoj gradbeništva bo nujno zmanjševanje kapacitet ob hkratni organizacijski in tehnološki reorgani-zaciji. 9. Drobno gospodarstvo Razvoj drobnega gospodarstva oslaja za naslednje sred-njeročno obdobje kot naloga, ki mora pomagati pri reše-vanju strukturalnih problemov gospodarskega življenja. Po-men drobnega gospodarstva vidimo v izpopolnjevanju in-dustrijske velikoserijske proizvodn^e s kooperacijo, v na-domeščanju uvoza in v zadovoljevanju potreb prebivalstva s storitvami. Ob tem se moramo zavedati, da izraženih potreb po storitvenih dejavnostih v vseh ckoljih ne bo mo-goče zadovoljiti. Osnovni problem za to so prostori, ki jih na vseh področjih primanjkuje ali pa so predragi. Rešitev vidimo v smotrnejšem oddajanju družbenih poslovnih pro-storov v sodetovanju s samoupravno stanovanjsko skup-nostjo in v financiranju nakupa preko združenih sredstev amortizacije lokalov in večjih bančnih kreditov samostoj-nim nosilcem osebnega dela. S prostorsko opredelitvijo posebnih cen in njihovim ure-janjem načrtujemo pridobitev novih površin za potrebe zahtevnejše in hrupnejše dejavnosti drobnega gospodar-stva. Ekonomski pogoji bodo prisilili organizacije združenega dela, da bodo prenesle svojo maloserijsko proizvodnjo v enote drobnega gospodarstva. Hkrati z razvojem koopera-cije in povezovanja med industrijo in drobnim gospodar-stvom — tudi s samostojnimi nosilci osebnega dela na dohodkovnih osnovah ob skupnem prevzemanju rizika in naložb lahko pričakujemo vključevanje drobnega gospo-darstva v mednarodno delitev dela, za industrijo pa zmanj-ševanje odvisnosti od uvoza. Pospeševali bomo vse oblike združevanja samostojnega osebnega dela, tj. zadruge, vse oblike kooperacij in usta-navljanje pogodbenih organizacij. Prav tako bomo morali sodelovati pri oblikovanju za-konodaje, ki ureja področje samcstojnega osebnega dela, zlasti glede števila zaposlenih, površin poslovnih prosto-rov, uvoza opreme, uvoza reprodukcijskega materiala, davč-ne politike in olajšav ter predmeta poslovanja. III. KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO A. Urejanje prostora Na področju urejanja prostora bomo nadaljevali s po-družbljanjem odločanja, pri tem pa bomo poseben napor vložili v razvijanje zavesti o medsebojni soodvisnosti vseh krajevnih skupnosti ter ožjih lokalnih okolij in o njihovi soodgovornosti za skladen razvoj skupnosti kot ceiote. Začeli bomo soodgovornost organov krajevnih skupnosti glede urejanja prostora s tem, da bomo vzpostavili še bolj pogosto in neposredno sodelovanje med njimi in pristoj-nimi upravnimi in inšpekcijskimi službami. Z aktivnostjo stanovanjske skupnosti, komunalne skup-nosti, kmetijske zemljiške skupnosti, novoustanovljenega občinskega sklada za stavbna zemljišča in krajevnih skup-nosti, zlasti pa z njihovim koordiniranim sodelovanjem na področju zemljiške politike, bomo preprečevali tiste raz-loge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz ne-usmerjenega prometa z zemljišči. Z organiziranjem posa-meznih interesov po gradnji preko krajevnih skupnosti in njihovim usmerjanjem v skladu z dogovorjenim konceptom prostorskega razvoja bomo pričeli ustvarjati mehanizam, ki bo vnaprej odpravljal razloge neorganiziranih posegov v prostoru ter njihove stihijne posledice. Na osnovi dolgoročnih planskih opredelitev v dokumen-tih »Ljubljana 2000« bomo pristopili k izdelavi prostorskih izvedbenih aktov za območja, ki še nimajo zazidalnih načr-tov oziroma je potrebna njihova sprememba zaradi spre-menjenih pogojev, v katerih bodo uresničeni bodoči po-segi v prostor. Pri tem bo imela prednost izdelava pro-storskih izvedbenih aktov za tista območja, na katerih bodo načrtovani prostorski posegi v naslednjem srednje-ročnem obdobju, to je 1991—1995. Izdelali bomo dokumentacijo za nadaljnjo postopno ob-novo in revitalizacijo pomembnih spomenikov naravne in kulturne dediščine. V sodelovanju z ostalimi Ijubljanskimi občinami bomo nadaljevali z napori po bolj učinkovitem delovanju vseh strokovnih in upravnih služb na področju urejanja prosto-ra, prav tako pa bomo posodobili administrativno poslo-vanje pristojnih občinskih služb. Poleg navedenih splošnih in stalnih nalog bomo kon-kretne aktivnosti izvajali na naslednjih območjih: — na območju Stare Šiške bomo intenzivneje vršili pre-novo in rekonstrukcijo, — na širšem območju Sišenskega hriba bomo izvedli ne-katere ureditve, ki bodo olajšale dostopnost do celotnega območja krajinskega parka večjemu številu prebivalcev (območje pod opuščeno skakalnico, sprehajalna pot pod hribom, bajer v Kosezah, Moslec), — v višinskih naseljih na območju Polhcgrajskih Dolo-mitov, — pričeli bomo organizirano urejati rekreacijsko območ-je med gorenjsko in kamniško progo v okolici stadicna Ljubljana, — v povezavi z odpravo barak v Korotanskem naselju bomo opredelili podrobnejšo namensko rabo območja med TZ Litostroj in severno obvoznico, — v območju med Brodom in Mednim bomo ob Savi uredili sprehajalno pot in nekatere lokacije ob njej kol zametek bodočega rekreacijskega pasu, — v Povodju in Vikrčah bomo pričeli urejati parkirišče za obiskovalce šmarne gore, — na območju Guncelj in Stanežič bomo območje eks-ploatirane gramoznice pričeli namenjati končnemu pro-gramu, — na območju Vodic bomo nadaljevali z urejan,em cone Donit, — na območju Medvode bomo pričeli urejati servisno-transportno cono »Vektor« in nadaljevali z urejanjem pro-izvodnih cbmočij ostalih delovnih organizacij, — ob soločju Sore in Save bomo pričeli urejati bodoči center Medvod, — v vseh otmočjih organizirane stanovanjske gradnje bomo programirali njihovo kompleksno ureditev in sočasno sanacijo obstoječih problemov v okolici in skušali organi-zirati čimprejšnjo oskrbo novih prebivalcev s storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. B. Komunalno gospodarstvo Na področju komunalnega gospodarstva bomo v okviru omejenih finančnih možnosti vzdrževali in obnavljali ter gradili nove komunalne, prometne in energetske naprave ter objekte. Pri določanju prioritele teh del bomo izhajali iz njihovega nepcgrešljivega pomena, ki ga imajo za orga-nizirano življenje skupnosti. Prednost bomo dajali tistim investicijam, ki pomenijo zagotovitev eksistenčno pomemb-nih dobrin ter tistim, ki so nujne za vzdrževanje dogovor-jeno normalnih pogojev bivanja v organizirani skupnosti. a) Na področju prometa bomo v skladu z možnostmi krepili in širili javni transport v nova težišča naselitve ter v primestje. Postopoma bomo rekonstruirali preobremenje-ne regionalne in lokalne ceste, pri čemer bodo imele pred-nost tiste ceste, katerih jzgradnja se prenaša iz tekočega srednjeročnega obdobja, ter tiste, ki so neposredno pove-zane z uresničevanjem programov stanovanjske in poslov-ne gradnje. Postopoma bomo pripravljali in v skladu z možnostmi izvajali delne rekonstrukcije oziroma spremem-be tras tistih tranzitnih cest, ki potekajo skozi starejša naselja in ki so problematične s prometnovarnostnega sta-lišča. Prav tako bomo pričeli s pripravami za izgradnjo mostu preko Save med Verjami in Madvodami. V mestnem območju občine bomo z lokalnimi rekonstrukcijami obsto-ječih prometnic racionalizirali prometne tokove in odpra-vili tranzitni in tovorni promet z ulic v bivalnih območjih ter s tem izboljšali tamkajšnje pogoje bivanja. b) Na področju vodooskrbe bomo le-to še nadalje izbolj-ševali v primestnih območjih, in sicer po eni strani z okre-pitvijo virov in omrežja v tistih območjih, ki so že naveza-na na enega izmed treh organiziranih vodovodnih siste-mov na območju naše občine, po drugi strani pa s sani-ranjem in okrepitvijo lokalnih vodovodnih sistemov v vi-šinskih naseljih na območju Polhograjskih dolomitov. c) Na področju odvajanja odpadnih voda bomo poleg vzdrževanja obstoječega kanalizacijskega omrežja posebno pozornost posvečali izgradnji novega omrežja, in sicer po eni strani na območjih organizirane gradnje stanovanj in poslovnih objektov, po drugi strani pa na območjih, kjer odplake onesnažujejo oziroma ogrožajo obstoječe vodne kapacitele (podtalne zaloge pitne vode, reka Sava). Zlasti pri zaščiti podtalnice se bcno zavzemali za širšo skrb pri izgradnji kanalizacijskega omrežja oziroma lokalnih či-stilnih naprav ob dejstvu, da se na območju občine Ljub-Ijana-Šiška zaradi geografskih značilnosti Ljubljane naha-jajo obsežni pasovi črpališč pitne vode za celotno mesto. V tem smislu bomo s kanalizacijo opremili naselja v 4. varstvenem pasu vodnih virov na obeh straneh Save (Sta-nežiče, Pimiče, Tacen, Šmartno, Gameljne) in jih navezali na obstoječe kanalizacijske kolektorje. S prevezavo kolek-torja Medvode—Brod na obstoječi kolektor po Celovški cesti bomo razbremenili čistilno napravo na Brodu ter od-pravili onesnaževanje Save, ki ga povzroča tovarna Aero v Medvodah. V Vodicah bomo zgradili lokalno čistilno napravo. Obe-nem bomo proučili možnosti glede načina odprave one-snaževanja s strani organizacij kmetijske proizvodnje na območju Hraš in Vodic. d) Na področju oskrbe z energijo bomo pojačali zmo-gljivosti toplarne v Siški, zagotovili daljinsko ogrevanje na območju Podutika, navezali na daljinsko ogrevanje vse prenovljene in novozgrajene objekte v okviru prenove, na-daljevali z rekonstrukcijo plinskega omrežja ter zgradili novo trafo postajo na območju Stanežič. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo tudi raziskali možnosti da-Ijinskega ogrevanja območij severno od Save ter območ-ja Medvod. e) Na področju urejanja stavbnih zemljišč bo novousta-novljeni sklad za stavbna zemljišča vodil aktivnosti v zvezi s pripravo in urejanjem vseh zemljišč, na katerih bodo potekale aktivnosti v obdobju 1986—1990 in tiste, ki jih bo dolgoročni plan Ijubljanskih občin načrtoval za obdobjo 1991—1995. C. Stanovanjsko gospodarstvo Izhajajoč iz razvojnih možnosti glede slanovanjske grad-nje in dejstva, da je zadovoljevanje potreb po novih sta-novanjih na ožjem območju Ljubljane skupen problem vseh petih Ijubljanskih občin ter iz nujnosti, da z razpoložljivimi sredstvi za stanovanjsko in komunalno gradnjo dosežemo čimvečji učinek, bomo na območju občine organizirano usmerjali stanovanjsko gradnjo v racicnalno število grad-bišč. Pri tem bomo prvenstveno vodili aktivnosti pri dokon-čanju gradenj na že pričetih območjih, pri dopolnilni gradnji na komunatno že opremljenih zemljiščih ter gradnji, kjer se investicije v komunalno opremo novih zemljišč združu-jejo v odpravo perečih lokalnih komunalnih problemov. Prav tako se bomo usmerjali v prenovo in rekonstrukcijo sta-rejših predelov povsod tam, kjer to utemeljujejo učinki z vidika zgajenih novih stanovanj ter z vidika izboljšanja bi-valnih pogojev in sanacije socialne problematike v degra-diranih starih območjih. Težišče stanovanjske novogradnje bo na območju Po-dutika, in sicer v otoku SS 12-2 a, pri čemer se bomo tako v tej kot tudi v vseh drugih soseskah pravočasno organizi-rali za usklajano vodenje vseh aktivnosti tako pri združe-vanju pričakovalcev stanovanj in kasnejšem ustanavljanju skupnosti stanovalcev kot tudi za nemoten potek same gradnje. Na področju zasebne stanovanjsko gradnje bomo samoupravno povezali stanovanjske zadruge v samoupravni stanovanjski skupnosti ter zagotovili njihovo dogovarjanje glede usklajer.ega in enakopravnega usmerjanja članstva stanovanjskih zadrug pri zadovoljevanju njihovih stanovanj-skih potreb. Pri tem bomo stanovanjskim zadrugam zago-tavljali potrebno pomoč na področjih njihove družbene vloge, to je tako pri angažiranju zasebnih sredstev za re-ševanje stanovanjskih problemov, kot tudi pri usmerjanju zasebne pobude skladno s širše dogovorjenim konceptom urbanizacije. Na področju prenove si bomo pri opredeljevanju enotne-ga Ijubljanskega knncepta prizadevali uveljaviti take krite-rije za določitev prioritete objektov in območij za prenovo, M bodo izhajali iz dejstva, da se sredstva za prenovo združujejo iz stanovanjskega dinarja ter da ie pomembna naloga teh sredstev prispevati k razreševanju stanovanj-skih problemov. Prioriteto naj bi v tem smislu imela tista cbmočja, ki so najbolj nujna tako s socialnih vidikov in kjer ie možno doseči čimvečjo kakovostno in količinsko izboljšavo, čeprav tudi kombinirano z iskonstrukcijami in novogradnjami. Težišče prenove na območju občine bo v Stari Siški, Pod hribom, v Šentvidu in v Medvodah. Prav tako bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju proučili možnosti postopne prenove starejših ruralnih naselij. Proučili bomo nadalinje možnosti odprave barakarskih naselij ter stanovanj 6. in 7. kategorije na osnovi vel]avneqa družbenega dogovora. nakar bomo skupaj s pristojnimi dejavniki na osnovi točno opredelienega terminskega pla-na pričeli intenzivneje razreševati to problematiko. V okviru samoupravne stanovanjske skupnosti bomo ustanovili biro za zamenjavo stanovanj, ki bo z omopoča-njem boljše informiranosti tovrstnih interesentov prispe-val k postopni optimalizaciji izrabe obstoječega stanovanj-okeqa sklada. Pospešeno bomo ustanavljali skupnosti stanovalcev, skr-beli za čimvečjo učinkovitost in uspešnost njihovega dela, pri tem pa bomo zagotavljali tako oraaniziranost strokov-nih služb, ki bo s kvaliteto in učinkovitostjo svojega dela v dejansko pomoč stanovanjski samoupravi. 0. Požarna varnost Usposabljali in dograjevali bomo samoupravno požarno skupnost kot mesto dogovarjanja in sporazumevanja vseh delovnih Ijudi in občanov za uresničevanje požarne var-nosti, kar zlasti zahteva nadaljnje poglabljanje in utrjeva-nje delegatskih odnosov, dograjevanje in usposabljanje zbora izvajalcev in uporabnikov ob sodelovanju z vsemi, ki so dolžni sodelovati pri izvajanju srednjeročnega načrta požarnega varstva z istočasnim spreJGmanjem svojih obve-znosti. V sodelovanju z zvezo samoupravnih skupnosti mesta in ostalih občinskih skupnosti bomo organizirali in skrbeli za samoupravno izobraževanje delegatov požarne skupnosti, članov izvršnega odbora, drugih organov skup-nosti in ostalih dejavnikov, odgovornih za požarno var-stvo. Sodelovali borno z občinskimi gasilskimi zvezami in mestno gasilsko zvezo ter Gasilsko brigado Ljubljana pri proučevanju in razvoju prostovoljnega gasilstva, njegove tehnične opremljenosti, strokovnega usposabljanja in siste-ma medsebojnega obveščanja. Skrbeli bomo za operativno sposobnost članov prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev za gašenje, reševanje in lokaliziranje požarov. V sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo bomo izpopol-njevali strokovno-preventivno vzgojo občanov v krajevnih skupnostih, delavcev v manjših delovnih organizacijah, ka- kor tudi v šolah, vrtcih in drugih ustanovah za primere izbruhe požara ali elementarnih nesreč. Prav tako bomo utrjevali sodelovanje z drugimi organi-zacijami in strokovnimi službami, štabom civilne zaščite občine, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi orga-nizacijami. Pripravili bomo programe za gradnjo novih gasilskih domov ter adaptacijo obstoječih, prav tako pa tudi pro-grame za novogradnje gasilskih rezevoarjev-bazenov, črpa-lišč in drugih vodnih virov za oskrbo s požarno vodo. V okviru materialnih možnosti bomo nabavili gasilsko opremo in gasilska sredstva za prostovoljna gasilska dru-štva v občini. Vso skrb bomo posvečali vzdrževanju gasil-skega orodja in opreme. Še naprej bomo aktivno sodelovali pri nadaljevanju in dopolnjevanju projekta »Ogroženost in varstvo pred poža-rom občin in mesta«. IV. ORUŽBENE DEJAVNOSTI Pri pripravi osnutka in predloga družbenega plana obči-ne Ljubljana-Siška za obdobje 1986—1990 s področja družbenih dejavnosti bo potrebno upoštevati naslednja iz-hodišča: 1. Plansko obdobje 1986—1990 je sestavni del dolgoroč-nega plana občine, ki ga bomo morali intenzivno izvajati v skladu z že sprejetim načrtom uresničevanja dolgoroč-nega programa gospodarske stabilizacije, s katerim so ža opredeljeni globalni cilji razvoja po posameznih področ-jih družbenih dejavnosti. 2. Materialna osnova, oblikovana v svobodni menjavi dela za področje družbenih dejavnosti bo tudi v obdobju 1986 dc 1990 oblikovana v zaostrenih pogojih gospodarjenja, pri čemer bo potrebno upoštevati selektivni način obravnave posameznih področij družbenih dejavnosti in predvsem programov znotraj posameznih dejavnosti. Zaradi zaostre-nih gospodarskih pogojev, ki bodo prisotni tudi v novem srednjeročnem obdobju, ne bo možno pričakovati bistve-nega povečanja sredstev za namene skupne porabe. Zato bo nujno stalno prilagajanje programov razpoložljivim sredstvom, pri čemer bodo imeli giede financiranja pred-nost osnovni, z zakonom opredeljeni programi s področja izvajanja varstva in vzgoje predšolskih otrok, osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva in raziskovanja. 3. Dosledno izvajanje programa dolgoročne gospodarske stabilizacije bo zahtevalo usmerjanje naporov v nadaljnje prestrukturiranje družbenih dejavnosti v smislu funkcional-nega povezovanja posameznih družbenih dejavnosti (na-log, kadrov, prostora, delovnega časa, opreme), za kar bo potrebno izdelati že v letu 1985 konkretne operalivne pro-grarr.e za vsako področje družbenih dejavnosti. Na osnovi pozitivnih izkušenj bo potrebno še nadalje pospeševati in razvijati vse tiste oblike integracij OZD in SIS družbenih dejavnosti, v okviru katerih bo možno zagotoviti zmanj-ševanje porabe družbenih sredstev ob hkratnem dvigu kva-litete storitev. 4. Objekti družbenega standarda bodo predstavljali tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju eno od materialnib osnov za izvajanje posameznih programov dejavnosti. Za-radi tega bo potrebno posvečati posebno pozornost vzdr-ževanju navedenih objektov in v tej smeri zaostriti oseb-no odgcvornost poslovodnih organov ter drugih odgovornih delavcev v OZD družbenih dejavnosti. V letu 1985 naj bi bila pripavljena analiza stanja vseh objektov družbenega standarda z vidika prioritetnih vzdrževalnih del, ki jih bo potrebno neodložljivo realizirati v obdobju 1986—1990, da bi se tako izognili nastajanju družbene škode na posame-znih objektih družbenega standarda, ki se vključujejo tudi v dolgoročno obdobje nadaljnjega razvoja družbenih de-javnosti. Vsebinski vidik priprave planskih dokumentov za obdob-je 1986—1990 Izhajajoč iz načrta dolgoročne gospodarske stabilizacije in globalne usmeritve in ocene glede možnosti nadaljnje-ga razvoja družbenih dejavnostj v občini Ljubljana-Siška bo potrebno po posameznih področjih družbenih dejavno-sti v pripravi družbenega piana za naslednje srednjeročno obdobje upoštevati med drugim tudi naslednja določila: 1. Otroško varstvo Otstoječa vzgojnovarstvena mreža s prostorskimi in ka-drovskimi zmogljivostmi bo osnova za izvajanje dogovor-jenega programa družbeno organiziranega varstva in vzgo-je predšolskih otrok. VVO bodo pri izvajanju vseh elemen-tov celotnega programa dejavnosti še nadalje razvijale in dopolnjevale pozitivne izkušnje integracijskih procesov, ki jih bo potrebno utrjevati tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. 2. Vzgoja in izobraževanje Osnovna šola mora še bolj kot doslej postati vzgojno-izobraževalno in kulturno središče v krajevnih skupnostih. Pri tem bo potrebno že v letu 1985 proučiti možnosti, da ce razpoložljive prostorske zmogljivosti namenijo tudi vklju-čevanju mladih za čim bolj smotrno izrabo prostega časa. Osnovne šole se bodo morale vsestransko povezovati s srednjimi šolami usmerjenega tzobraževanja v cilju pra-vočasnega in ustreznega usmerjanja učencev. 3. Raziskovanje V planskih dokurr.antih bo potrebno poudariti kontinuite-to izvajanja trajnih nalog raziskovalne dejavnosti z vidika vloge znanja kot temeljnega produkcijskega elementa, od katerega bo neposredno odvisen nadaljnji gospodarski raz-voj občine. Ob tem bi bilo potrebno razmisliti, ali razisko-valno dejavnost še nadalje prištevamo med družbene de-javnosti, ali pa jo bomo obravnavali kot sestavni del go-spodarskega in družbenega razvoja in jo bodoče evidenti-rali med interesne skupnosti materiatne proizvodnje. 4. Zdravstvo Izpostaviti bo potrebno obveznost TOZD osnovnega zdrav-stvenega varstva šiška po čim bolj racionalnem izkorišča-nju obstoječih prostorov in opreme ter takega razporeja-nja kadrov, ki bo ustrezal pokrivanju dejanskih potreb po izvajanju zdravstvenih storitev na posameznih lokacijah. Poseben poudarek bo potrebno nameniti opredelitvi pri-oritetnih nalog, kot so: razvijanje dispanzerske metode dela, uresničevanje preventivnega programa, zmanjševanje bolniškega staleža idr. 5. Socialno varstvo Izvajanje vseh oblik pomoči socialno prizadetim obča-nom in delovnim Ijudem se bo uresničevalo na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno var-stvenih pravic, ki bo sprejet in dokončno verificiran v letu 1984 in ga je potrebno ustrezno vgraditi v vse planske dokumente SIS in v družbeni plan občine kot temeljni do-kument, s katerim so opredeljeni enotni kriteriji glede izva-janja socialnega varstva. Pri izvajanju konkretnih nalog bosta imela posebno vlogo center za socialno delo in dom starejših občanov. Zaradi tega bo potrebno posebej izpo-staviti pomen delovanja obeh organizacij, katerih dejavnost naj bi bila v naslednjem srednjeročnem obdobju ob so-delovanju z drugimi dejavniki še bolj prisotna pri razre-ševanju najbolj perečih problemov socialnega varstva in skrbstva nasploh. 6. Zaposlovanje V družbenem planu občine moramo posebej poudariti kot trajnc nalogo uresničevanje že sprejetih usmeritev glede zagotavljanja pogojev za produktivno zaposlovanje. Izvajali bomo ustrezno štipendijsko politiko in zagotavljali pogoje za vključevanje absolventov srednjih šol usmerjenega izo-braževanja v redno zaposlitev. Z vidika socialne varnosti pa si bomo prizadevali za nadaljnje intenziviranje uspo-sabljanja in zaposlovanja invalidskih oseb. 7. Kultura in telesna kultura Z družbenim planom občine za naslednje srednjeročno obdobje moramo posebej izpostaviti zagotavljanje pogojev za" izvajanje množičnih kulturnih in telesnokulturnih dejav-nosti, s tem da se oceni možnost realnejše prerazpore-ditve finančnih sredstev med Ijubiteljsko oziroma profe-sionalno kulturno in telesnokulturno dejavnostjo — v ko-rist izvajanja množičnih dejavnosti z navedenih področij. V. SPLOŠNA PORABA Občinska skupščina bo skladno z zakonom, odloki in družbenimi dogovori oblikovala obseg splošne porabe tako, da bodo prihodki zaostajali za rastjo dohodka gospodar-stva. Na področju davčne politike se bomo zavzemali, da bodo stopnje od osnov davkov iz dohodka in osebnega dohod-ka, prometnih davkov in taks enake v vseh Ijubljanskih občinah in usklajene v SR Sloveniji. Nadaljevali bomo oblikovanje enotnih meril za objektiv-nejše oblikovanje porabe med šestimi proračuni v Ljub-Ijani, zlasti na oblikovanju globalne višine sredstev posa-mezne občine v okviru skupne bilance v Ljubljani, deleža občine pri financiranju skupnih nalog mesta, pri financira-nju dejavnosti upravnih organov, pravosodja in krajevnih skupnosti. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za racionalno in kvalitetno delo upravnih organov in temeljnih pravosodnih organov, izvajanje programa dela Ijudske obrambe, teritorialne obrambe, krajevnih skupnosti, druž-benopolitičnih organizacij in drugih organov, organizacij in skupnosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. Za-gotovili bomo sofinanciranje programa cest v Ljubljani, postaje milice in druge občasne potrebe. Zavzemali se bomo za ekonomičnejše trošenje proračun-skih sredstev, nadaljevali bomo z modernizacijo opreme in z izločanjem posameznih odhodov proračuna, ki ne sodijo v splošno porabo. VI. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SA-MOZAŠČITA V prihodnjem srednjeročnem razvoju (1986—1990) bo razvoj splošne Ijudske obambe in družbene samozaščite odvisen od ekonomskih rezultatov gospodarstva v občini. Prizadevati si moramo, da ostane financiranje skupnih na-log SLO in DS v občini vsaj na enaki ravni kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju, pri čemer pa bomo morali bolj smotrno gospodariti z zaupanimi družbenimi sredstvi in zagotoviti kakovosten in kvaliteten razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v občini Ljubljana-Si-ška. Nadaljevali bomo s podružbljanjem SLO in DS ob uskla-jenem delovanju komitejev za SLO in DS, družbenopolitič-nih organizacij ter drugih organov in organizacij in od-pravili vse pomanjkljivosti, ki so se pokazale v prejšnjem obdobju. Posebno skrb bomo posvetili kvaliteti vzgoje in pouka prebivalstva s področja obrambnih priprav, samozaščitnih in varnostnih ukrepov, vključujoč objektivno informiranje in osveščanje delovnih Ijudi in občanov. Še nadalje bomo skrbeli za višji nivo izurjenosti občin-skega štaba in enot taritorialne obrambe, usposabljanje narodne zaščite ter pripravo in izvedbo nalog enot in šta-bov civilne zaščite. Narodni zaščiti kot najvišji obliki zamozaščitnega in sa-moobrambnega delovanja v vseh delovnih in bivalnih okro-gih bomo zagotovili strokovno usposabljanje za naloge ob naravnih, izrednih razmerah ter vojni nevarnosti. Usposabljanje in materialno popolnjenost štabov in enot civilne zaščite bomc v še večji meri prilagodili potrebam občine in njenih specifičnih delovnih in bivalnih okoljih. Za potrebe občine je potrebno dopolnili in izuriti združe-ni odred civilne zaščite, ki predstavlja mobilno jedro pri opravljanju nalog in izvajanju ukrepov civilne zaščite. Skladno s programom graditve javnih zaklonišč mesta Ljubljane je potrebno zagotoviti vsaj enak tempo graditve kot sedaj in organizirati vzdrževanje in uporabo teh pro-storov. Za vse strukture SLO in DS občine moramo v nasled-njih dveh letih zagotoviti sredstva za osebno in kolektivno RKB zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevar-nostmi. Do konca tega srednjeročnega obdobja morajo toiti s temi sredstvi opremljeni vsi delovni Ijudje in občani. Ob upoštevanju vsakoletnih političnovarnostnih ocen v vseh temeljnih okoljih, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih bomo redno dopolnjevali in usklajevali varnost- ne načrte in priprave ter prilagajati spremenjenim razme-ram in potrebam tudi obrambne načrte in priprave. Posebno skrb bomo posvetili varovanju družbenega pre-moženja ter poostrili nadzor subjektov družbene samoza-ščite. Se nadalje bomo izvajali preventivne ukrepe v cestnem prometu in varovanju človekovega okolja z osveščanjem in vzgojo delovnih Ijudi in občanov, pri čemer bomo naj-večjo skrb posvetili mladini. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevno samoupravo in njen delegatski sistem moramo še nadalje dopolnjevati in razv.ijati. Aktivirati moramo samoupravne interesne skupnosti, ki so eden izmed dejavnikov financiranja krajevnih skupno-sti, da bo družbeni dogovor o temeljnih načelih združeva-n;a sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijutii in občanov zaživel. Inštitut krajevnega samoprispevka bo potrebnc še nada-Ije krepiti, zlasti v mestnih krajevnih skupnostih z ozirom na njegov ne le malarialni pomen. V to obliko je potrebno vključevati vse samoupravne interesne skupnosti. Krajovne skupnosti bodo krepile sodelovanjo in povezo-vanje s samoupravnimi interesnimi sknpnostmi in organi-zacijami združenega dela z njihovcga območja. V okviru možnosti bomo še nadalje reševali prostorske probleme krajevnih skupnosti. Ustanovljena delovna skupnost kra;evnih skupnosti obči-ne Ljubljana-šiška zagotavlja samoupravno organiziranost delavcev krajevnih skupnosti jn urosničevanje samouprav-nih pravic in dolžnosti v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Obenem omogoča večjo ažurnost in kvaliteto pri oprav-Ijanju del in nalog za potrebe krajevnih skupnosti, s čimer bo omogočeno pravočasno izpolnjevanje planov in zako-nito opravljanje samoupravno dogovcrjenih obveznosti.