POKOPALIŠČE PRI SV. ELIZABETI V ŠPITALSKI ULICI V LJUBLJANI VIDA STARE Tam, kjer je danes široka in ravna Stritarje- va ulica, ki povezuje Tromostovje z Mestnim trgom pred Magistratom, je bila do leta 1906 i Špitalska ulica (Spitalgasse). Ta je vijugasto j povezovala trg pred Magistratom s spodnjim ali Francovim mostom (od leta 1842). Še prej, v 14., 15^ in poznejših stoletjih pa seje kon- čala ob Špitalskih vratih, ki so bila do leta ' 1786 pred današnjim Tromostovjem. Na prostoru današnje Kresije je do potresa j leta 1895 stalo veliko poslopje nekdanjega! meščanskega špitala, pri katerem je bila do : leta 1831 cerkev sv. Elizabete. Ker je potres poslopje špitala močno poškodoval, da ga ni bilo več vredno popravljati, so se mestni oče- tje odločili, da bodo stavbo porušili in na nje- nem mestu sezidali novo sodobno zgradbo. Ob rušenju in kopanju temeljev za novo zgradbo so naleteli na ostanke starejših tlori- sov in na pokopališče nekdanje cerkve sv. Eli-, zabete. 1 I Zgodovina meščanskega špitala in cerkve sv. Elizabete \ 1343 ali 1345 je bil ustanovljen meščanski] špital (Burgerspital). i Ustanovila naj bi ga ogrska kraljica Elizabeta,] hči poljskega kralja Vlastislava, vdova po ogr- i skem kralju Karlu Robertu Anžuvincu, ko je i potovala skozi Ljubljano v Italijo. ' O ustanoviteljici špitala si zgodovinarji niso* enotni. Tako npr. Milko Kos celo meni, da jei špital ustanovila neka druga oseba, morda j sveta Elizabeta, kateri je bila posvečena cer- \ kev. Tudi ta Elizabeta je bila ogrskega rodu inj hči ogrskega kralja, le živela je sto let prej. | Špital se namreč v nekih zanesljivih virih omenja že 20 let pred prihodom ogrske kralji- ce v Ljubljano. (Kos, 1955,22) 1382 aH 1386 Ves predel špitala skupaj z le- seno cerkvijo je pogorel. O tem je pričala tudi debela plast žganine, ki so jo našH, ko so bila tu v letu 1897/98 arheološka izkopavanja. O tem požaru poročajo že Valvazor, Vrhovec in Kos, ki pa navaja napačno letnico požara, ko navaja Valvazorja - verjetno tiskarska napa- ka. (Kos,1955,23) 1444 Cerkev sv. Elizabete so verjetno ponov- no sezidali že nekaj pred tem letom. V tem letu se namreč omenja dar cesarja Fer- dinanda IV (v funtih dunajskih vinarjev), ki naj bi ga dobil kaplan špitalske cerkve kot plačilo za priboljšek, ker mora obiskovati zelo veliko bolnikov v mestu. V tem letu je v pre- novljeni cerkvi že maša.(Vrhovec, 1898) 1462 Cerkev sv. Elizabete je bila zelo obisko- vana in cenjena. Tu se opravljajo tudi velike maše, ki jih berejo tudi frančiškani, kapucini, avguštinci in bosonogi avguštinci. (Vrhovec, 1898,32) 1465 ali 1469 Plemenitaš Lainitz je prepustil špitalu desetino od svojih v Dragomlju in pri sv.Pavlu v mengeški fari ležečih hub. (Steska 1854,25; Vrhovec 1898,7) 1468 Ljubljanski meščan in vodja špitala Wi- dok (po Kosu Matko Vidic) je dal v cerkvi sv. Elizabete sezidati kapelico. (Tomaschek 1863,88; Vrhovec 1898,29; Kos 1955,23) 1479 Škof Žiga pl. Lamberg je podelil mesto 17 kaplana od magistrata predlaganemu Juriju Mumingerju. Patronat nad špitalom je imel namreč magistrat, ki je zato tudi predlagal ka- plana špitalske cerkve. (Vrhovec 1898,32) 1507 B. Lazarin, deželni davkar za Istro in Kranjsko, je podaril špitalski cerkvi pet kme- tij. Zato naj bi opravili zanj vsako leto toliko maš, kolikor ima funt vinarjev, na dan sv. Eli- zabete pa še slovesno mašo. Takrat naj bi ob- darovali tudi reveže v špitalu. (Steska 1854,25; Vrhovec 1898,32) 1511 V hudem potresu naj bi bila porušena tudi špitalska cerkev, ki so jo po tem letu zgradili na novo v povečani obliki. To meni A. Müllner na podlagi izkopavanja v letu 1897. (Müllner, V/4, 1897,63) 1515 J. Perken je daroval špitalu tretji del de- setine od svojih kmetij v Iški vasi. Zato naj se bere vsako leto po ena maša in naj gori pred oltarjem sv. Katarine v špitalski cerkvi večna luč. (Vrhovec 1898,7) 1518 Kaplan bratovščine rožnega venca J. Slavanč je daroval 100 funtov črnih vinar- jev, eno njivo in travnik za to, da se poje v špi- talski cerkvi vsako soboto, vsak Marijin praz- nik, v postu pa vsak dan Salve Regina. Ob enem še vsako leto šest maš, ena med njimi se mora peti. (Steska 1854,26: Vrhovec 1898,8) 1533 M. Ostergar je daroval 100 ogrskih gol- dinarjev v namen, da se bere vsak petek maša pri oltarju sv. Katarine. (Steska 1854,26; Vr- hovec 1898,89) 1555 Ljubljanski prost R. Kupelnik je poda- ril špitalu desetino od svojih kmetij pri Zalo- gu, predvsem kot prispevek za boljšo hrano revežev. Za to naj se vsako leto opravi sloves- na maša in na ta dan dobi vsak oskrbovanec merico vina. (Steska, 1854,26) 1564 V tem času je v Ljubljani razsajala kuga. Ko se je bolezen pomirila, so plemiči poklicali k cerkvi sv. Elizabete Primoža Tru- barja, ki je potem tu pridigal. Protestantje so cerkev proglasili za svojo in so jo imeli v svo- jih rokah celih 50 let. (Valvasor 1689; Vrho- vec 1898,34) 1575 V cerkvi sv.Elizabete so pokopavali protestanske plemiče. V Spindlerjevi mrliški knjigi za čas 1580-1587 je navedenih 10 po- kopanih protestantov. Verjetno jih je bilo po- kopanih več, saj Dolničar (Thalnitscher) v svojem Cypressus Labacenscis navaja še šest imen. 22.9. t.l. so tu pokopali z velikimi častmi kranjskega deželnega glavarja, vrhovnega po- veljnika Vojne krajine in podpornika prote- stantskega gibanja Herberta VIIL Turjaškega, ki je padel v bojih s Turki pri Budačkem. Ob pogrebu je imel pogrebno pridigo protestant- ski superintendent Krištof Spindler. (Spindler 1575) V cerkvi pokopani plemiči so imeli tudi na- grobne plošče, o katerih poročata Dolničar in Valvasor. Razen nagrobne plošče Jošta Gallenberga, ki je danes vzidana v župni cerkvi uršulinskega samostana v Mekinjah (tja so jo prenesli 24.9.1772), so ostale zaenkrat izgubljene. (Valvasor 1689; Thalnitscher (Dolničar) 1688, Radisc 1862,342; Rutar 1895,261; Müllner V/2-1897,30; L Steklasa 1898,120; Vrhovec 1898,37) 1599 Po prizadevanju Tomaža Hrena je nad- vojvoda Ferdinand izdal 30.10 t.l. ukaz o iz- gonu protestantov »še isti dan«. Ti morajo za- pustiti Ljubljano in v treh dneh tudi deže- lo. (Vrhovec 1898,37) 1600 Škof Hren je nasilno vstopil v cerkev sv. Elizabete, razbil krstni kamen in raztrgal protestantske verske knjige. Cerkev je progla- sil za katoliško. (Vrhovec, 1898,38) 1601 Ko so protestante izgnali, je bil v cerkvi sv. Elizabete zopet kaplan. Cerkev so svečano posvetili in ob tem je bilo tudi slavnostno ko- silo na magistratu. (Vrhovec, 1898,39) 1633 Škof Scarlichi je sporočil papežu v Rim, da se v cerkvi sv. Elizabete mašuje trikrat na teden. (Vrhovec, 1898,45) 1637 Max Wütz je podaril več premoženja, da se vsake kvatre bereta 2 maši v cerkvi in se razdeli hrana med špitalske reveže (100 hle- bov kruha in 100 memic vina). (Steska, 1854,26; Vrhovec, 1898,7) 1650 V cerkvi sv. Elizabete je zopet služba božja ob praznikih. Mašo berejo razni menihi. (Vrhovec, 1898,45) 1455-1719 Živel je G. Thalnitscher (Dolni- čar), ki je še videl nagrobnike pokopanih pro- testantskih plemičev v cerkvi sv.Elizabete. (Thalnitscher 1688) 1666 Mesto špitalskega kaplana je bilo zelo pomembno in iskano. Mesto je podeljeval magistrat. Tega leta je to mesto obljubil M.Sa- jovicu, ki pa ga ni zasedel (morda je umrl). Dobil ga je Lorenc Breskvar. (Vrhovec, 1898,32) To leto je prosil duhovnik Adam Weiss, da bi lahko opravil novo mašo v špitalski cerkvi. To je bila posebna čast, ki so jo zaključili na- vadno s slovesnim kosilom na magistratu. (Vrhovec, 1898,31) 18 Schreiberjev načrt in situacija meščanskega špitala i s cerkvijo sv. Elizabete iz leta 1831, po A. Müllner- i ju,V-3,1897 1 1678 Škofov generalni vikarje opravil sloves- no mašo na dan Sv.Elizabete. (Vrhovec 1898,47) 1707 Ob cerkvenih praznikih so postavili v Špitalski ulici pri cerkvi sv.Elizabete mlaj. Tega leta jih je bilo kar 15! (Vrhovec, 1898,47) 1771 Marija Terezija je izdala ukaz, naj se ubožci preselijo iz cesarskega v meščanki špi- tal. Meščanski špital so morali v ta namen po- praviti in prezidati. Zato so odprodali vso lastnino špitala za 51.250 gld. Stroški prezida- ve so znašali 19.479 gld, h katerim je cesarica iz svojega prispevala 2000 gld. Pri magistratu so odpravili mesto kaplana za špitalsko cer- kev. (Vrhovec, 1898,89,91) 1772 Iz cerkve sv.Elizabete prenesejo nagrob- nik J.Gallenberga v samostan Mekinje. (Stele, 1929,269) Verjetno odstranijo tudi druge spomenike, ki sta jih videla še Valvasor in Thalnitscher. Kje so zdaj, se zaenkrat ne ve. 1773 Končana je bila regulacija in razširitev špitala s priključitvijo sosednjih hiš. Obnav- ljajo tudi sv. Elizabeto. Zidovja niso podrli, notranjščino so le prebelili in počistili. Neko- liko tudi prezidajo. (Vrhovec, 1898,88) Morda so tega leta tudi obnavljali tlak (?). ^ Načrt obnove meščanskega špitala v letu 1831, po Vrhovcu, 1898 1775 V meščanskem špitalu so zdaj združene vse ubožne ustanove. (Vrhovec, 1898,90) 1778 Prezidava in obnova cerkve je končana s posvetitivijo cerkve na belo nedeljo. Obred je opravil škof Herberstein. (Vrhovec, 1898,89) 1786 Podrli so špitalska vrata, ki so se tiščala stavbe na SZ vogalu. (Vrhovec, 1898,88) 1787 Do tega leta so opravljali službo božjo v prezidani cerkvi Sv.Elizabete frančiškani. Ti so učili tudi verouk v slovenskem jeziku, h kateremu so prihajali razen špitalskih tudi otroci iz cesarskega špitala, ki so bili sem pre- seljeni po letu 1771. Ustanovljen je bil glavni ubožni sklad. Oskr- bovanci imajo še prosto stanovanje in hrano in dobe žepnino 6-7 kr. na dan. Špital kot ustanova se ukine. 21.3. je prenehala oskrba v špitalu in do avgusta tega leta so se morali iz- seliti. (Vrhovec, 1898,93) 1831 Dve nadstropji visoko cerkev Sv.Eliza- bete so spremenili v spodnjem delu v proda- jalno, v zgornjem pa v stanovanja. (Vrhovec, 1898,104) Na zunanji fasadi pa je bilo vidno, kje je bila cerkev: 4., 5. in 6. okno so bila vi- šja. 1842 Pomembna za ta del mesta je bila zgra- ditev kamnitega špitalskega mosta. (Vrhovec, 1898,104) 1867 Meščanski špital od zunaj prebelijo in očistijo in takšen je bil do potresa. (Vrhovec, 1898,1059) 1876 Ulica dobi ime Spitalgasse - Špitalska ulica. 19 Veduta meščanskega špitala s cerkvijo sv.Elizabete okoli leta 1660, po Kosu, 1955 1895 Močan potres 14.4. je poškodoval staro poslopje meščanskega špitala. (Müllner, V/3-1897) 1897/1898 Staro poslopje špitala podrejo. Začnejo se arheološka izkopavanja, ki jih je vodil kustos Deželnega muzeja A. Müllner. (Müllner, V/3; V/4; V/5-1897 in VI/;-1898) 1897 26.3. je bil del najdenih predmetov pre- dan od magistrata Deželnemu muzeju. Pred- meti so bili vpisani v knjigo muzejskih prido- bitev (Erwerbungen). Vpisal jih je A. Müllner. Nekaterih predmetov ni več v inventarju mu- zeja. 1906 Špitalsko ulico preimenujejo v Stritarje- vo ulico. Miillnerjeva izkopavanja 1897 in 1898 Rušilni potres 14.4.1895 je močno poško- doval špitalsko poslopje. Stavbo je bilo treba podreti, saj je bila v svojem jedru na tem me- stu že več kot 550 let. Na mestu nekdanjega, že porušenega špitala so imeli tako priložnost izkopavati arheologi pod vodstvom muzejskega kustosa Alfonsa MüUnerja. Izkopavanja je začel nekoliko obremenjen s številnimi zgodovinskimi dej- stvi, vezanimi na ta predel Ljubljane, ki so terjala svojo potrditev. Upal je, da mu bo iz- kopavanje, ki ga je vršil v mesecu marcu Müllnerjev tloris in situacija cerkve sv. Elizabete s pokopališčem, po A. Müllnerju, V-3,1897 1897, prineslo zaželene rezultate. Zato sledi- mo Müllnerju! Ko je špital leta 1787 nehal delovati kot ubožna ustanova, so stavbo počasi spremenili v njenem sprednjem delu v trgovske namene. Pred dokončnim prezidavanjem je tehnični Praktikant Emerich Schreiber narisal leta 1831 plan starega kompleksa špitalskega po- slopja (sl.l), ki je v marsičem pomagal pri iz- kopavanju tega predela. Situacija kaže staro obliko hiše in celotnega predela, ki sta se po prezidavah hiše in regulaciji ceste precej spre- menila. Sprednjo stran špitala in s tem tudi cerkev sv.Elizabete so zaradi regualacije ceste pomaknili nazaj in pri tem odstranili del po- slopja. Pri prezidavah po potresu 1895 so po- rušili celotni kompleks špitala (na načrtu a,b,b,d,f,) in nanj naslonjene hiše na jugov- zhodni strani (g,h,ij,k,l). Porušili in na novo sezidali so tudi hiše na drugi strani ceste (o,m, in deloma n) Pri izkopavanju v Špitalski ulici je veljala prva skrb njenemu vzhodnemu pre- 20 Beilaffe zu^Argo'XrS. 1897. 21 delu, kjer je bilo pričakovati najdbe na nekda- njem predelu cerkve Sv.Elizabete. Na vsem prostoru meščanskega špitala, ka- kor tudi na drugi strani ceste so kopali v glo- bino 3 m, kjer je bil že savski prod. Dalo pa se je razločevati dve vrsti plasti, ki sta bili neka- ko ločeni med seboj do linije L (glej načrt), ki je potekala južno od tlorisa nekdanje cerkve. Severno od te linije so bile plasti: 1. sip (0,8-1,2 m) 2. siva ilovica ali mešanica ilovice in mastne mivke (0,6 m) 3. modro-siva ali siva ilovica (0,5-1,0 m) 4. pesek (0,3 m) 5. prodec (v neznani globini). Južno od te linije in pod današnjo Mačkovo ulico (Lingergasse) pod hišama g in j (glej na- črt) so bile plasti: 1. sip (0,5 m) 2. prepereH usnjeni odpadki in kosti (1,0 m) 3. ilovica, pomešana s kamni, ogljenino in us- njenimi odpadki, ki je tvorila neko šoti po- dobno maso (0,6 m) 4. modrikasta glina (0,5 m) 5. modrikasta glina s peskom (0,5 m) 6. modrikast rečni prod. Na tem delu imamo opraviti s staro odpad- no jamo usnjame, ki je bila tu že izven starega mesta v bližini današnje Mačkove ulice, na prostoru hiše j (glej načrt). Pri zidavi te hiše so našli ostanke kvadratne lesene stavbe, napol- njene s kamni in gnojnico. Narejena je bila iz grobo obdelanih brun z zarezami, v katere so bile vložene deske. Celota je tvorila neke vrste zaboj v velikosti 2 x 2 x 2 m, katerega baza je bila v globini 3 m. Poleg je bilo tudi veHko raznih brun, ki so bila v 2 m debeli kulturni plasti. Pod to plastjo je bil debel sloj žganine in oglja, kar kaže, daje stavba pogorela. Na tem, južnem delu špitalskega kompleksa proti Mestnemu trgu, so tako ugotovili staro usnjarsko delavnico, ki je časovno ni možno ožje opredeliti, ker ni bilo nobenih drugih najdb. Pred obravnavo samega kompleksa špitala moramo še omeniti, da so bili v globini 2,5 - 3 m v grobem rdečem rečnem produ od vode močno zglajeni kosi raznih rimskih opek. Ra- zen teh so tu našli tudi ostanke millefiori ko- zarcev iz 1. stoletja (Müllner, V/3 1897). Ostanki tega rimskega materiala bi se mogoče lahko presojah v luči večjih poplav Ljubljani- ce v letih 972 in 1190. Prva pozornost je veljala ostankom majhne gotske kapele v južnem delu porušene špital- ske stavbe. Tu so namreč naredili prvi izkop do globine 2 m, ker so vkopali jamo za apno, potrebno za novogradnjo. Tloris kapele je bil dolg 7,9 m in širok 4,8 m. Odprtina vrat je merila 3,7 m. Nad tlemi so bili ostanki zidov, debeli 1 m, pod njimi pa 1,4 m, estrih je bil debel 0,4 m. Temelji zidov so bih v globini 2 m na prečno položenih smrekovih hlodih, ki Tloris kapele sv. Elizabete s pokopališčem do sredi- ne 15. stol., risala V. Stare Tloris cerkve sv. Elizabete z grobovi od sredine 15. stol. do 1. 1772/73, risala V. Stare 22 Pogled na Špitalsko ulico pred potresom so ležali v blatnem ilovnatem dnu. Nastavki za rebra obokov so bili tu ohranjeni še do viši- ne 2 m. Kot poroča Vrhovec, so ob kopanju teme- ljev za novogradnjo, se pravi v času Miillner- jevega izkopavanja, na tem mestu naleteli na plast pepela in ogljenine, kar potrjuje domne- vo, da je prvotna kapela pogorela (Vrhovec, 1898,29). Najdeni ostanki so verjetno deli najstarejše kapele iz 14. stoletja. Ko je ta cerkev leta 1382 ali 1386 pogorela, sojo v nekem določe- nem času, a verjetno pred 1444 (Vrhovec, 1898,7) sezidali na novo in njen tloris je tisti, ki so ga odkrili v severozahodnem delu nekda- nje špitalske stavbe. Ker pa je bil špital leta 1831 prezidan, je bil tudi del cerkve sv. Eliza- bete porušen. Del temeljev je ostal pod cestiš- čem in pločnikom in jih je bilo treba na novo odkriti. Pri tem delu je bila v veliko pomoč skica tega prostora, ki jo je leta 1831 narisal Emerik . Schreiber. Iz načrta je razvidno, daje bila cer- kvena stavba 20 m dolga, 10,43 m široka in okoli 18 m visoka. Nenavadno velik je bil pre- zbiterij, kije bil dolg 7,5 m. Ladja je bila raz-, deljena z dvema lokom v tri dele, v preddver- ju pa sta dva stebra podpirala obok. Notranjost cerkvenega tlorisa je bila zapol- ; njena z estrihom, pod katerim je bila peščena i ilovnata plast, v kateri je bilo pokopanih 44 skeletov, nekateri pa so bili pod temelji stav- be. 7 skeletov je ležalo zunaj najdenega tlorisa j stavbe. J V zidovih kapele ali bližnjih stavb in njiho- vi okolici so bili najdeni: 1. odlomek rimske plošče z napisom (v temeljih zakristije) HERC AVG: SA L APPVLE PROCV (danes je vzidan v južnem hodniku pritličja Narodnega muzeja v Ljubljani; Inv.št.64) 23 Pogled na Špitalsko ulico po potresu leta 1895. Na desni je s tramovi podprto poslopje meščanskega špitala, iz fototeke kulturno zgodovinskega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani 2. odlomek rimske nagrobne plošče z napi- som (v temeljih preddverja kapele) D.M L AEL. NIGRI NO. MIL. CL. P CO. (danes je vzidan v južnem hodniku pritličja Narodnega muzeja v Ljubljani; Inv.št. 58) 3. odlomek napisne plošče (v temeljih pred- dverja kapele) N ARCI DI (inv.št.OOO) 4. kamniti koriti (v temeljih pod severnim in južnim stranskim oltarjem); neugotovljeni 5. srednjeveški nagrobni kamen s kelihom in križem (na mestu severnega stranskega ol- tarja nad kamnitim koritom) (danes je vzidan v severnem hodniku pritHčja Narodnega muzeja v Ljubljani) 6. zgornji del korintskega kapitela (na sever- ni zunanji strani cerkvenega tlorisa v višini prehoda v prezbiterij); neugotovljen 7. del gotskega okenskega zatrepa iz zelene- ga peračiškega tufa - ottokerstein' (na severni zunanji strani cerkvenega tlorisa v višini cer- kvenega preddverja); neugotovljen 8. 5 slabo ohranjenih novcev avgustejskega časa (neugotovljeni) 9. balzamarij (danes v depoju arheološkega oddelka Narodnega muzeja; Inv.št. R 2808) 10. fragment millefiori stekla iz 1. stol. (ne- ugotovljen). Vseh skeletov je bilo 51, od tega 44 v notra- njosti cerkvenega tlorisa, 7 zunaj njega. Ker so pričeli izkopavati z vzhodne strani, se pravi z dvorišča, so najprej zadeli na ostan- ke prezbiterija, ladje in nadaljevali proti novi stavbni liniji xy (glej načrt). Za to linijo so pri- šli do preddverja stavbe in grobišča. Najprej so našli skelet 7 ob južni zunanji strani prezbiterija z glavo ob steni kapele. Orientiran je bil skoraj S-J in je bil edini tako usmerjen skelet. Skelet 8 je bil že prej poškodovan in raz- tresen in je ležal zunaj prezbiterija ob severni steni. Skupina skeletov 9 (8) je bila v dveh etažah, prva v globini 2 m, druga v globini 1,5 m v notranjosti prezbiterija. Skeleti 10, 13, 15, 19, 20, 21 in 22 so ležali pod temelji kape- le pretežno zahodnega dela cerkvenega tlori- sa. Skupina skeletov 11 (6) je ležala v srednjem delu notranjosti prezbiterija. 24 špitalska ulica po potresu leta 1895 Med obema stranskima oltarjema so bili skeleti 12 (4) in od njih proti zahodu sku- pina skeletov v 14 (6). Vsi ti skeleti so bili v smeri Z-V s pogledom proti vzhodu. Skeleti 16, 17, 18 so v delu ladje ob za- hodni steni v smeri V-Z, s pogledom proti za- hodu. Skeleti 23 - 29 (7) pred stebroma v preddverju so v smeri Z-V s pogledom proti vzhodu. Zunaj cerkvene ladje, ob prehodu v prezbi- terij, je ležala skupina skeletov 30 (4), usmerjeni Z-V, trije s pogledom proti vzhodu in eden proti zahodu. Skelet 31 je bil v temeljih stavbe ob jugo-zahodnem delu cerkvenega preddverja. Pri skeletih je bilo najdenih le malo ostan- kov lesa krst in nekaj žebljev. Ne moremo pa trditi, da bi bili pokojniki pokopani brez krst, saj je verjetno ilovnata zemlja, v katero so po- kopavali, uničila tako krste kot skoraj vse osteološko gradivo. Ohranilo seje le okoli 10 lobanj, ostalo je pri izkopavanju propadlo. Iz istega razloga ni veliko ohranjenih ostankov oblačil. Le tu in tam so ostali koščki svilene tkanine, fino blago z vzorci, obrobki, pretkani s kovinskimi nitkami, gumbi in podobno. Skeleti so bili večinoma brez pridevkov. Le pri skeletu 16 so bile jagode rožnega ven- ca iz malahita. Pri skeletu 17 je ležal be- nečanski skledast novec s premerom 12 mm. Pri skeletu 25 sta ležala dva zlata prstana. Prvi s premerom 19 mm je tehtal 2,9 gr in je imel vloženo granatno zrno. Drugi istega pre- mera je bil gladek poročni prstan s težo 3,42 gr. Pri nekem skeletu (Müllner ne navaja šte- vilke) so bili gumbi iz pozlačenega srebra. O drugih najdbah Müllner ne poroča.2 Nikjer ni bilo sledov kakšne grobnice, ki jo je bilo pričakovati ob dejstvu, da so tu, poseb- no v 16. stoletju, pokopavali imenitne mešča- ne in plemiče, kakršni so bili npr. Jost (1566) in Poliksena (1568) Gallenberg, grof Anton Thum (1569), grofica Ana Thum von Hoc- henfeld (1570), Herbert Vili Turjaški, ki je bil tu pokopan z velikimi častmi 22.9.1975, grof Wolf Thum (1594) ali Hans Jakob Lamberg (1595). Nagrobnike teh plemičev sta še videla Valvazor in Thalnitscher (Dolničar), ki o njih poroča v Cypresus Labacensis. Ivan Stekla- sa je tudi objavil besedilo napisne plošče Her- berta Turjaškega (Steklasa, 1889,121). Napis- no ploščo Jošta Gallenberga pa so ob prena- vljanju cerkve leta 1772 prenesli pod kor žup- nijske cerkve v Mekinjah, kjer je še danes. Z5 Pogled na prostor, kjer je stal do leta 1897 meščanski špital, iz fototeke kulturno zgodovinskega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani (Stele 1929,269) O drugih pa danes ni več sle- du. Vse kaže, da so tudi tako imenitne osebe \ pokopavali preprosto v zemljo pod tlakom, kakor je bilo to v navadi v marsikateri cerkvi tistega časa. 3 Za časovno opredelitev grobišča je imel Müllner razmeroma malo podatkov, saj pri skeletih skoraj ni bilo predmetov, ki bi bili uporabni za natančnejšo datacijo. Müllner je ' zato uporabil novec, najden pri skeletu 17, ki ga je prisodil dožu ORIU MASTROPIERU s tem, da je AV citai + IO.DVX.DVX in REV. + MARCVS.4 Zato je to starejše grobišče po- stavil v čas 12. ali 13. stol., ko na tem mestu še ni bilo špitalskega poslopja s kapelo sv.Eli- zabete. (Müllner, V/5-1897,98). Ugotovil je tudi, da je bila nova kapela-cerkev sv. Eliza- bete postavljena na to staro grobišče, saj je bilo nekaj skeletov (npr. 10, 13, 20, 24, 25, 27) in celo nagrobnik iz 14. ali 15. stoletja pod temelji stavbe. K temu MüUnerjevemu sklepanju bi mogo- če lahko dodali še nekaj misli ob dejstvu, da so najdeni novec pri skeletu 17 v Numizma- tičnem kabinetu Narodnega muzeja pravilno precitali: AV : + IO DEL DVX s križem v sre- dini in REV : + MAR.CV s križem v sredi- ni in ga opredelili v čas druge polovice 14. stoletja. To pa je tudi čas, ko je na tem mestu gotovo stala že kapela sv. Elizabete pri nekda- njem meščanskem špitalu (ustanovljen leta 1345). Obstaja sicer verjetnost, da so prvo ka- pelo postavili na prostoru v bližini nekdanje cerkvice sv. Nikolaja, ki je stala med ribiškimi kočami. Morda je bilo takrat tu še tudi poko- pališče, lahko celo z neko leseno pokopališko kapelo. Morda je bil prav to povod za gradnjo nove kapele ob zidavi starega špitala v 14. sto- letju. Tudi ta prva kapela je bila delno lesena, saj viri poročajo, daje ob velikem požaru leta 1386 skupaj s špitalom pogorela. Ob Müllner- jevem izkopavanju pa so tu tudi ugotovili pre- cej debelo plast žganine in ostankov pogorišča (Vrhovec, 1898.29). Po lokaciji te kapele ter legi in usmerjenosti skeletov v tistem delu, ki je bil zahodno od stavbe, bi bili upravičeni sklepati, da so gro- bovi, večinoma usmerjeni Z-V s pogledom proti vzhodu (glej načrt 5) tisti, ki so bili po- kopani v času njenega obstoja v prvi in drugi polovici 14. stoletja. Iz tega časa pa je tudi no- vec doža Giovanija Dolfina, najden pri skele- tu 17. To verjetnost kažejo tudi temelji poznejše povečane cerkve sv. Elizabete, zgrajene v prvi 26 Pogled na Stritarjevo ulico s poslopjem Kresije na mestu nekdanjega meščanskega špitala, okoli leta 1912, iz fototeke kulturno zgodov'mskega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani polovici 15. stoletja, ki so bili postavljeni nad j temi skeleti. Cerkev so povečali, prezbiterij je \ ostal približno na istem mestu, ladjo in pred- ' dverje pa so podaljšali proti zahodu in tako : prekrili staro pokopališče. Ali so naredili to ] namenoma, seveda lahko le ugibamo. O ob- ' stoju pokopališča okoli te povečane cerkve ni- : mamo nobenih virov. Zdi pa se neverjeten]' ker vemo, da je bila tu stavba meščanskega špitala, ki se je neprestano večala in širila. V notranjosti cerkve, posebno v prezbiteriju in ladji, je bilo izkopanih več skeletov, ki so bili razvrščeni v štirih vrstah, skrbno položeni j drug ob drugem. Za prvo vrsto ob oltarju v j prebiteriju imamo celo podatek, da je bila ta. skupina skeletov pokopana v dveh višinskih nivojih. Iz risbe (glej načrt 5) pa ni razvidno, koliko jih je bilo v spodnji ali zgornji vrsti. Vsi ti pokojniki so bili pokopani tu gotovo že v času, ko je stala povečana cerkev Sv.Elizabete. ; Pokojnike so pokopavali prosto v zemljo pod j cerkvenim tlakom, ker ni nikjer sledov grob- nic. Za čas 15. in 16. stol. je dovoj zgodovin- skih in arheoloških podatkov, ki dovoljujejo sklepanje o tem načinu pokopavanja. Za lažje razumevanje in boljši pregled sem izdelala po- j skus rekonstrukcije prve in druge faze grobiš- ča in s tem skušala odpraviti nejasnosti o gro- bovih pod cerkvenim tlorisom in znotraj nje- ga, (glej si. 6 in 7) Kam sodi 7 grobov, ki so bili zunaj cerkve- nega tlorisa, pa je težje vprašanje, saj ni nobe- nih materialnih ostankov, ki bi pomagali pri časovni opredelitvi. Menim, da sodijo prej k starejši kot k novejš fazi, ko je bila cerkev v sklopu meščanskega špitala in tako ni bilo več primernega prostora za pokopavanje zunaj nje. Žal je bila pred skoraj 100 leti arheološka metoda izkopavanja omejena le na kopanje in se ni dovolj posvečala posameznim detajlom, ki bi utegnili pojasniti nekatere nejasnosti. Res pa je, da te nejasnosti vidimo mogoče šele danes, ko je preteklo toliko časa! UPORABLJENA LITERATURA Cevc Emiljan (1981), Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom 91,53, op.239. — Kos Mil- ko (1955), Srednjeveška Ljubljana, 22 ss — Ložar Rajko (1939), Staroslovansko in srednjeveško lon- čarstvo v Sloveniji, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, 188, T.X1X sl.l6; T.XX, sl.20 — Meniš Gian Carlo, Richerche archeologiche nella Pieve di Buja (Friuli), Aquileia nostra. Anno LUI (1982), 17 ss — Müllner Alfonz (V/2-1897), Die Ausgrabun- gen in der Spitalgasse in Leibach 1896 und 1897,1, 27 Argo V/2, 29 ss — Müllner Alfonz (v/3-1897). Die Ausgrabungen in der Spitalgasse in Leibach 1896 und 1897, II,Argo V/3, 52 ss in T.l — Müllner Al- fonz (V/4-1897), Die Ausgrabungen in der Spital- gasse in Leibach 1896 und 1897, III, Argo V/4, 63 ss — Müllner Alfonz (V/5-1898), Die Ausgrabun- gen in der Spitalgasse in Leibach 1896 und 1897,IV,Argo V/5,98 ss in T.II — Müllner Alfonz (VI/5-1898), Die Ausgrabungen in der Spitalgasse in Leibach 1896 und 1897,V,Argo Vl/5,104 ss —v. Premerstein Anton (1902), J.G. Thalnitschers An- tiquitates Labacensis, Jahreshefte des oesterreichi- schen Archeologischen Institutes in Wien, Bd.v, Er- stes Heft, Beiblatt 7,32 — P.v. Radisc (1862), Her- bard VIII zu Auersperg (1528-1575) ein kreinischer Held und Staatsmann, poglavje Vili, Das Jahr 1575,316 SS. — Rutar Simon (1895), Meščanska bolnišnica v Ljubljani. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, letnik V, 261 — Spindler Chr.(1575), Ch. Spindler, superintendent über die evange- lischen Prediger in Krain (objavljeno 13.10.1575) — Steklasa Ivan (1898), Herbert Tuqaski (1528.1575), Letopis Matice slovenske za leta 1889, 79-121 — Steklasa Ivan (1898), Ivan Turja- ški, krajiški zapovednik, Letopis slovenske Matice za leto 1898, 130-150 — Steska Johan (1854), Die Bürgerspitalstiftung in Leibach, Mitteilungen des historischen Vereins fur Krain, 25 — Steska Viktor (1901), Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1660, do 1718, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko letnik XI, sešitek 1 in 1,18-32, sešitek 3 in 4,69,98, sešitek 5 in 6, 141-186 — Steska Viktor (1902), J.Z.Thalnitschers Antiquitates Labacenses, Anton v.Premerstein, Izvestja muz. društva za Kranjsko, letnik XII. sešitek 3 in 4, 92-94 — Šribar Vinko, vodnik Blejski otok (brez letnice) — Thalnitscher G. (Dolničar) 1655-1719 (1882), Historia catedra- lia Ecclesiae Labacensis, S. Nicolo v Laib. Diocesi- nesblatt MDCCCLXXXII — Thalnitscher G. (Dolničar) 1693, Antiquitates urbis Labacensis MDCXCIII — Thalnitscher G. (Dolničar) 1688, Cypressus seu Epithapia Labacensis — Tomaschek Ignaz (1863), Urkunden-Regesten zur Geschichte Krains, Mittailungen des historischen Vereins für Krain 88 — Valenčič Vladimir (1980), Ljubljanske uHce, Spitalska ulica — J.V. Valvazor, Slava Vojvo- dine kranjske (1789), knjiga 11 — Vrhovec Ivan (1900), Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Zbornik slovenske Matice III. zv. 176-197 (o sv. Elizabeti na str. 181) OPOMBE 1. Gričevnati svet vzhodno od vasi Zgornji in Spod- nji Otok, okoli Peračice, sestavlja zelen kamen -peračiški tuf To je strjen vulkanski pepel oligo- censke starosti (Müllner ga imenuje Ottokerstein). Za podatke o kamnu se zahvaljujem dr. E.Fanin- gerju iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. — 2. Predmeti so bili veqetno shranjeni na Magistratu, ki si je lastil do njih pravico, ker je bil meščanski špital in s tem tudi zemljišče, v njegovi upravi. Zla- ta prstana nista bila nikoli predana Deželnemu mu- zeju v Ljubljani, ker ju ni na seznamu pridobitev (Erwerbungen) za leto 1897 (26.3.) Navedeni pa so vsi drugi s prostora meščanskega špitala, ki so veči- noma še danes v zbirkah Narodnega muzeja. — 3. Pokopavanje v cerkvi pod tlak v 15. in 16. stol. po- znamo npr. iz cerkve na blejskem otoku, kjer so pri izkopavanju v letih 1960-J964 ugotovili grobove pod tlakom gotske faze (V. Šribar, Blejski otok, oris zgodovine, vodič, založil Zavod za pospeševanje tu- rizma na Bledu, 24), dalje iz cerkve sv. Lovrenca v Buji pri Vidmu (Udine), kjer so bili takšni grobovi tisti iz prve plasti gotskih grobov znotraj romanske- ga presbiterija (J.C. Meniš, Aquileia nostra 1982,17 ss.) ali zgodnjesrednjeveški grobovi pod tlakom v cerkvi sv. Kvirina v Kölnu. — 4. Tako je novec prečital Müllner ali nek drugi strokovnjak v letu iz- kopavanja 1897 in na podlagi tega je potem oprede- lil starejši del grobišča. Pri ponovni reviziji teksta na novcu pa so v Numizmatičnem kabinetu Narod- nega muzeja (Andrej Šemrov) ugotovili, da je bila prejšnja opredeHtev napačna, ker so bili nekateri deli teksta nepravilno prečitani. Zato v tem sestav- ku uporabljam novo opredelitev novca, ki je bolj verietna, glede na ustrezne zgodovinske podatke o dogajanju na tem prostoru. 28