Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse J<»to... $3.00 Ima 10.000Naročnikov :-

list slovenskih delavcev v Ameriki
The only Slovenian da...
in the United States s* ■ ■ ■
Issued every day except jjj Sundays and Holidays:•»
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.		TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND Tj
NO. 184. — ŠTEV. 184.	NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 6, 1915. — PETEK, 6. AVGUSTA, 1915.	- \ %	VOLUME XXin. — LETNIK XXH3.
MESTO VARŠAVA JE V ROKAH ZAVEZNIŠKIH ČET RUSI SO SE UMAKNILI PROTI BREST-LITOVSKU
NEMCI SO 36 UR OBSTRELJEVALI UTRDBE PRED VARŠAVO, POTEM PA OSVOJILI MESTO. — LONDONSKA POROČILA PRAVIJO, DA NISO VJELI V VARŠAVI NITI ENEGA RUSKEGA VOJAKA. — NEMCI SO ODDALJENI SAMO DESET MILJ OD RIGE. — MACKENSEN PRODIRA SEVERNO OD IVANGO-RODA, — RUSI So SE MORALI V KAVKAZU UMAKNITI. — BOLGARSKA BO OSTALA NEVTRALNA.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Kar je vsakdo pričakoval, se je zgodilo. Rusi še sedaj niso zadostno preskrbljeni z municijo, vsled eesar jim ni kazalo drugega, kakor umakniti se za zadnjo obrambno t rto in izprazniti Varšavo. Taktika, ki so se je posluževali Rusi ji* popolnoma pravilna. Mesta niso branili ,vedoe. da bi ga ne mogli obraniti. Nemci so sklenili na vsak naein uničiti oziroma vjeti rusko armado.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 5. avgusta. — Vest, da je danes zjutraj zavihra-la nad Varšavo nemška zastava, je povzročila med prebivalstvom precejšnje razburjenje. Vsi so vedeli, da mora Varšava pasti, vendar jih je ta vest neprijetno dirnila. Časopisi so še vedno polni upanja, nekateri še celo pravijo, da so Rusi veliko pridobili, ker so odšli iz Varšave. Mesto so prepustili sovražniku čisto iz strategičnih ozi-
V severovzhodnem delu Rusko- [rov. Načrt generala Hindenburga
Poljske operira armada generala Uelowa in se približuje Duena-•jorgu. Generalni polkovnik Ei-ehorn prodira s svojo armado proti Vilni. V južnem delu-Poljske o-perirata armadi generalov Ma-ckensena in avstrijskega nadvojvode Josipa Ferdinanda. Ti dve armadi prodirata proti Brest Litovski! in poskušata preprečiti ruskim četam umikanje proti vzhodu. Pri Ostrovu sta razpostavljeni armadi generalov Scholtza in (iallwitza. Ti dve armadi imata nalogo zasesti železniško progo, ki veže Varšavo s Petrogradom. To se Nemcem ne bo posrečilo, ker se bo vnela odločilna bitka prej, preti no bodo stopile-vse nemške armade v akcijo. Rusi bodo ostali toliko časa v defenzivi, dokler ne bodo imeli dovolj vojnega materi-jala. Kakorliitro se bo to zgodilo, bodo z vso silo navalili na Nemce in na Avstrijce. Železniška proga Ivangorod-Lubliii-Cholm je v rokah Nemcev, toda s tem niso veliko dosegli. Rusom preostajata še dve žgleznici. Prva vozi iz Varšave preko Orodna, druga pa mimo Sit'<llir v Petrograd.
Ko je dospelo poročilo o zavzetju Varšave na Dunaj in v Berlin. j<- zavladalo med prebivalstvom velikansko navdušenje. Vladi slepita ljudi, da so vojaki zavzeli glavno mesto Rusko-Poljske z velikanskimi napori in po večdnevnem obstreljevanju.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, Nemčija, 5. avgusta. — Nemški generalni stub je izdal hle-deeo oficijelno izjavo:
Nemške čete pod poveljstvom bavarskega prestolonaslednika Leopoldu so verni j zavzele zunanje 11-trdbe Varšave in so danes zjutraj vkorakale v mesto. Armada generala Scholtza prodira proti Ostrovu. —
V Kurlandiji se je vnela vroča bitka med našo in rusko kaValerijo. V bitki smo bili mi zmagovalci. —
Pri Ivangorodu in severno od te trdnjave se situacija ni nič izpre-111 en ila.
Med Vislo in Bugom zasledujemo umikajočega se sovražnika. Kakorliitro jr izvedel cesar o padcu Varšave, je brzojavno čestital bavnrskejnu prestolonasledniku in bavarskemu kralju.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 5. avgusta. — Ko je dospelo sem poročilo o pad-cu Varšave, je izšlo skoraj vse časopisje v posebnih izdajah. Prebivalstvo je silno navdušeno. Vsak m* čudi junaštvu avstrijskih in nemških čet. Nikdo s: ni mislil, da
bosta ^armadi zavzeli Lvov in Pr-zemysl, vest o padcu Varšave je
bila pa nekaj nepričakovanega. — Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo poročilo, ki se glasi:
Zavzetje Varšave je največji u-speh avstrijskih in nemških čet v sedanji vojni. Ta zmaga je kakor biser v kroni junaštva. Danes zjutraj so vkorakale v mesto nemške
se je popolnoma ponesrečil. General je mislil, tla bo zajel velikansko rusko armado, kar se pa seveda ni zgodilo, ker so se Rusi šc pravočasno umaknili za zadnjo obrambno črto, ki je močno utrjena. Odločilna bitka se bo vršila 11a črti Grodno-Brest Litovsk in Cholm.
Iz poročil, ki so prišla nocoj iz Varšave, je razvidno, da niso Nemci pri zavzetju Varšave vjeli niti enega ruskega vojaka. Rusi so spravili iz mesta vso municijo in sploh vse vojaške potrebščine.
Nemci so po šestintrideseturnem boju zavzeli zunanje zakope.
Petrogradsko poročilo.
Petrograd, Rusija, 5. avgusta. Ruski generalni štab je izdal no-coj sledečo izjavo:
Z ozirom na splošni položaj so dobile naše čete povelje umakniti se za reko Vislo. Nemce smo včeraj na cesti, ki vodi proti Blonie, pognali nazaj.
Pri Ivangorodu so se naši vojaki umaknili na vzhodni breg reke Visle. Vse mostove, ki vodijo pre ko reke smo razstrelili.
Med Vislo in Bugom se nam je posrečilo ustaviti prodiranje nemškega generala Mackensena.
V splošnem je za nas situacija v severnem delu Poljske in v Kurlandiji ugodna.
Prehod preko Visle.
Dunaj, Avstrija, 5. avgusta. — Po dolgotrajnem prizadevanju se je posrečilo avstrijskim četam prekoračiti reko Vislo. Rusi niso o teh pripravah ničesar slutili in so še dva dni prej pošiljali aeroplane na poizvedovanje. Oddelek avstrijskih čet jih je po zvijači izvabil proti severu, nakar si je glavna sila avstrijske armade priborila prehod preko reke.
Knezoškof je odšel iz Rige.
Petrograd, Rusija, 5. avgusta. V katedrali pristaniškega mesta Rige se je danes vršila svečana služba božja. Takoj zatem je zapustil knezoškof s svojim spremstvom mesto in odpotoval proti Moskvi.
Odlikovanje.
Berlin, Nemčija, 5. avgusta. — Ko se je mudil nemški cesar na vzhodni fronti, je imenoval avstrijskega nadvojvoda Josipa Ferdinanda za generalnega feldinar-šala v pruskem generalnem štabu. Kamorkoli je prišel Viljem, ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
Proti Rigi.
London, Anglija. 5. avgusta. — Ljudje so začeli zapuščati Rigo, glavno mesto baltiških provinc. Nemška armada je oddaljena samo deset milj od mesta.
V Moskvi.
Moskva, Rusija, 5. avgusta. — Zadnji teden je dospelo iz Varšave sem več tisoč beguncev. Ljudje so večinoma brez vsakih sredstev in so popolnoma navezani 11a
valcev v Moskvi. V Varšavi je baje ostalo samo 15 odstotkov prebivalcev.
Tudi Turki so veseli.
Carigrad, Turčija, 5. avgusta. — Vest o zavzetju Varšave je povzročila tukaj velikansko navdušenje. Vsa vladna poslopja so v zastavah.
Vojni minister Euver paša je brzojavno čestital nemškemu cesarju.
Položaj v Kavkazu.
Carigrad, Turčija, 5. avgusta. — Turški generalni štab je izdal sledeče poročilo:
V	bližini Hamura, Kavkaz, so napadle naše čete levo krilo sovražnika in zavzele več važnih postojank. Sovražnik se je umaknil v gorovje.
Francoske demonstracije.
Pariz, Francija, 4. avgusta. — Francosko brodovje je te dni demonstriralo pred mestom Sigha-djik, v Mali Aziji. Proti večeru so začele obstreljevati francoske bojne ladije mesto in razdejale carinski urad.
Ruska vest.
Petrograd, Rusija, 5. avgusta. Vojno ministrstvo naznanja : — Turke smo pregnali iz okolice mesta 01 ti. Po večdnevnih bojih smo zavzeli vasi Kara in Ardost.
V	splošnem se situacija ni veliko izpremenila.
Bolgarska bo ostala nevtralna.
Pariz, Francija, 5. avgusta. — Tukajšnjemu '"Matinu" so sporočili iz Carigrada, da se ni ni kdo protivil, ko je odstopila turška vlada Bolgarski del železniške proge, ki vodi proti Dedeagaču. Turčija ne zahteva od Bolgarske ničesar drugega kakor da ostane nevtralna.
Rusija in zavezniki.
Berlin, Nemčija, 5. avgusta. — Ruski polkovnik Šumski, eden najuglednejših vojaških kritikov piše, da so Francozi in Angleži zelo nezadovoljni z Rusijo, ker je prepustila Nemcem skoraj celo Poljsko. Kakorliitro bo Nemčija opravila svoje delo 11a Rusko-Poljskem, bo poslala večino svojih čet na zapadno bojišče.
Ko se bo to zgodilo, bo sklenjen mir. Francija in Anglija sta preslabi, da bi se ustavljali silnemu navalu Nemcev.
Z
Nemci na Lingekopf,
Nemška poročila ^pravijo, da so zavzeli Nemci paf francoskih za-kopov na vrhuncu gore.
-T-
POMEN BOJEV.
Nemci neko pozicijo, a se jih je Nemci ne ko pozicijo, a se jih je zopet pregnalo.
Govorice o miru.
V Berlinu so mnenja, da bodo zavezniki po padcu Varšave popustili ter da mir ni daleč.
Berlin, Nemčija, 5. avgusta. — Padec Varšave se smatra v tukaj finih uradnih krogih za sipnal k skorajšnemu sklepu mini. Visoki uradniki niso nič prikrivali to na-ziranje ter zagotavljali, da bo svetovne vojne še pred nastopom zime konec.
Nemški cesar se bo v nedeljo vrnil v Berlin ter so za prihodnji teden določene važne konference. Danes se je poročalo, da se bo ministrstvo posvetovalo s cesarjem glede korakov, katere bo podvzela zvezna vlada po uspešno završeni kampanji proti Varšavi. O zadevi.se bo sklepalo še predno se bo sestal parlament, ki je sklican na 17. avgusta ter se računa stem, da bo imel sklep dalekose-žen upliv na izid vojne.
Splošno se domneva, da so zavezniki. kljub ponovnim zagotovilom, da ne bodo odnehali, povsem pripravljeni razpravljati o mirovnih pogojih.
Prepričanje Nemčije je. da je Rusija težko poražena, da ne moreta Francija in Anglija upati na noben uspeh, da ni mogoče zav zeti Dardanele s silo in da je situacija na Balkanu zadovoljiva, ker je sklenila Bulgarska, da ostane do konca vojne nevtralna.
čete pod poveljstvom bavarskega milodare. Lahko se reče, da je prestolonaslednika Leopolda. 'sedaj polovica varšavskih prebi-
Eksplozija din&mita.
Eksplozija dinameta. ki se je završila v Mechanicsville, N. Y., je povzročila precejšno škodo.
Pariz, Francija, 5. avgusta. — V svojem današnjem oficijelnem poročilu pravi francosko vojno ministrstvo, da so vprizorili Nemci naskoke 11a Lingekopf ter na francoske pozicijej ob reki Maas. Naskoke ob reki ■ Maas se je z lahkoto odbilo, pri Lingekopf pa se je posrečilo Nemcem zavzeti par francoskih zakopov, nahaja-jočih se na višini bore.
V	popoldne obtivljeneni ofiei jelnem poročilu slede dogodkov na fronti se glasi: — V okolici Souchez se je vršil v pretekli noči precej oster b<B, tekom katerega se je metalo granate in bombe ter je stopila v akcijo tudi ar-tilerija. Nadalje je bila artileri-ja zelo aktivna pri Trazy-le-Val. v okolici Aillv ter v dolini reke Aisne.
V	Argonih so se vršili celo noč boji. Streljalo se je iz zakopov, metalo bombe in na več mestih je posegla vmes tudi artilerija. Na višinah pri Maas se je z lahkoto odbilo neki nemški naskok pri Bois Hant.
V	Vogezih so vzdržali Nemci v pretekli noči neprestano, težko obstreljevanje proti našim pozicijam ob Lingekopf. Včeraj zvečer so izvršile nemške čete izvan-redno oster naskok na francoske pozicije ob teh točkah. Z izjemo par zakopov na višini Lingekopf smo vstrajali v vseh naših pozicijah. —
V	svojem večerno m poročilu poroča vlada o nadaljevanju zmernega artilerijskega ognja na zapadni fronti. V Argonih je prišlo do bojev z bombami in ročnimi granatami ter artilerijskih spopadov, ki pa so postali na nemški strani slabejši.
V	gozdu Apremont je divjal strašen artilerijski ogenj.
O obupnih bojih se poroča iz Vogezov. Na višinah, ki obvladujejo severni dotok reke Feeht, so dosegli ti boji višek, ko so zavzeli Nemci z naskokom eno francosko bločno hišo pri Sehratz-maennele. odkoder pa se jih je takoj zopet pregnalo z vprizor-jenim protinaskokom. Francoski ogenj je prizadel Nemcem težke izgube.
Kratko nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 5. avgusta. — Nemško armadno vodstvo poroča danes z zapadnega bojišča le na kratko, da se je vršil oster boj v Vogezih, na višini Lingekopf.
Izgube enega dne.
London, Anglija, 5. avgusta. — Seznam izgub enega dne vsebuje imena 42 angleških častnikov, med katerimi jih je 13 padlo. — Nadalje se navaja imena 1833 mož, med katerimi jih je 150 mrtvih.
Demeniirane navedbe.
Berlin, Nemčija, 5. avgusta. — Prekmorska agentura izjavlja danes. da so brez vsake stvarne podlage v belgijski sivi knjigi navedene trditve, da je stavila Nemčija štiri mesece pred izbruhom vojne predlog, da si razdeli belgijski Kongo s Francijo ter iz briše Belgijo iz seznama neodvisnih dežel.
SLEPARJI NA DELU.
Mrtvi med razvalinami.
V Erie, Pa. se je identificiralo 20 mrtvih. — Povzročena škoda znaša kakih $9.000,000.
Erie, Pa.. 5. avgusta. — Policija, požarna bramba in prostovoljci so nadaljevali danes s težavnim delom, da iščejo nadaljne mrtvece, pokopane pod razvalinami hiš ob Mill Creek, ki so bile porušene vsled viharja in poplave, ki se je završila v torek. Eno truplo se je našlo tekom noči ter ga prevedlo k ostalim v morgi coro-nerja Hanley-a. Dvajset žrtev katastrofe se je dosedaj identificiralo. Oblasti so mnenja, da je izgubilo najmanj nadaljnih štirideset ljudi življenje. Poklicalo se je pod orožja milico da ojači druge milične čete v prizadetih o-ki *ajih ter zadrži radovedneže od moštva na delu.
Župan Stern je danes izjavil, da mu je ponudilo pomoč veliko mest v Pennsylvania, da pa misli, da si bo moglo mesto samo pomagati, brez pomoči od zunaj. Včeraj ustanovljene javne jedilnice so bile obiskane od številnih ljudi, ki so izgubili domovja in sploh vse. Včerajšna cenitev škode je bila prenizka ter se je danes ugotovilo, da znaša škoda v mestu samem $7.000.000 v okolici pa $2.000.000.
Hanlev ima sedaj seznam 75 oseb. katere se pogreša. Semkaj je dospela državna policija in več možkih, katere se je zalotilo pri plenjenju, je bilo ustreljenih.
Italijani obstreljevali
avstrijski vojaški vlak.
j _
Iz Londona se poroča, da je bilo ubitih in da je zgorelo v razvalinah najmanj 500 vojakov.
Situacija v Mehiki,
Če ne bo šlo drugače, bodo morale Združene države poslati v Mehiko nekaj vojaštva.
RAZDEJAN GRAD.
Avstrijska artilerija je razdejala zgodovinski grad pri Lizzano, kjer je živel pesnik Dante.
Port-au-Prince zaseden.
Ameriške mornariške čete, ki so se izkrcale z bojne ladije "Connecticut", so zasedle mesto.
Zloglasna italijanska kompani-ja, ki je pred par leti osleparila Hrvate in Slovence za $750,000, je zopet na delu. Po slovenskih naselbinah je začela razpošiljati cir-kularje, v katerih vabi ljudi, da naj pošljejo 25 ali 50 centov, za kar bodo dobili razne darove, slike, molitvenike itd., povrhu tega pa Še neki slovenski list.
RojaJd, ne sedite jim na lima-nice. Še vsakdo, kdor se je pečal z1 njimi, je bil osleparjen.
Port-au-Prince, Haiti. 5. avgusta. — Mornariški vojaki, ki so se včeraj zvečer izkreali z bojne ladije "Connecticut" so danes zjutraj izvršili zaseden je mesta. Xalmjajo se tudi v posesti vojašnic v Dessalines. Prebivalci ha-itskega grlavnejra mesta so v splošnem prepričanja, da bo ameriška okupacija precej dolgo trajala. Mornariški vojaki se obnašajo dostojno ter delajo zelo ugoden utis. —
Mesto Kan Havtien je sedaj prosto oboroženih čet revoluci-jonarjev in pričelo se je s formacijo varstvenega komiteja, sesto-ječega iz domačinov. Mornariški častniki zagotavljajo, da se je u-krenilo vse potrebno-, da se čim-preje izroči situacijo v roke domačinov.
Washington, T). C.. 5. avgusta. Oficijelna poročila, ki so dospela danes sein. pravijo, da koraka general Bobe ustaški voditelj 11a Haiti, s precejšno silo proti glavnemu mestu. Nadalje se je danes zaznalo, da se je napotil general Blot, ki je poveljeval četam prej-šne vlade na severu, proti Monte Cristi v dominikanski republiki. Domneva se, da hoče dobiti orožja in ljudi, nakar se bo vrnil v republiko Haiti ter vprizoril ustajo.
Smrt na vešalih. Hartford, Conn.. 5. avgusta. — Bernard Montwid, brivec in urednik nekega litavskega časopisa, je bil danes obešen v jetnišnici v Wethersfield radi vdeležbe pri u-moru katoliškega duhovnika Ze-brisa v New Britain in njegove kuharice Ade Gillman.
Izdelovanje municije na Irskem. London, Anglija, 5. avgusta. — Z izdelovanjem municije in vojnega materijala se bo pričelo na Irskem v istem obsegu kot v Angliji. Zastopnik municijskega ministra se bo nastanil v Dubli-nu, da organizira fabrikacijo municije in vojnega materijala.
Kruppove naprave. Pariz, Francija, 5. avgusta. — Glasom poročila iz Ženeve se je pretečo stavko v Kruppovih napravah preprečilo s tem, da so vojaške oblasti prisilile upravo, da je privolila v zahteve delavcev. —
London, Anglija, 5. avgusta. — Glasom brzojavke iz Ljubljane, ki je dospela danes semkaj, je italijanska artilerija razdejala j dva avstrijska vojaška vlaka. Petsto vojakov je zgorelo v razrušenih vlakih in na drugem vlaku je eksplodiralo šest vozov, naloženih z municijo.
Oba vlaka sta se nahajala na [poti v Roveretto na Borgo-Levico železnici, ko ju je zapazila italijanska artilerija, postavljena na gorah. Pričelo se je obstreljevanje in vlaka nista imela dosti ča-da bi ušla pogubi. ,
Avstrijske vojaške oblasti delajo kljub ognju Italijanov z mrzlično naglico, da se spravi s poti razvaline ter zopet odpre promet.
Rim, Italija, 5. avgusta. — Italijanski glavni stan poroča danes, da so imeli Avstrijci velike izgube pri brezuspešnih naskokih na italijanske pozicije na gori Me-datto, na Koroškem. Na Krasu je potekla noč od torka na sredo primeroma mirno. V sredo zjutraj je otvorila italijanska artilerija ogenj na oddelek avstrijske i'n-fanterije, katerega se je zapazilo v bližini Marcottini ter na infan-terijske čete, ki so korakale na cesti iz Rupe v Dobrdo. Levo krilo Italijanov in centrum sta počasi napredovala, dočim je držalo desno krilo preje zavzete pozicije.
Na gori Seibusi so Avstrijci zastonj skušali zopet osvojiti ozemlje, katero so osvojili Italijani. Odbilo se jih je ter so imeli težke izgube.
V	večernem poročilu pravi italijansko armadno vodstvo, da se je zavzelo močno utrjene avstrijske zakope pri Col di Lana, v dolini Cordevole.
Na Krasu so skušali Avstrijci včeraj popoldne ustaviti prodiranje italijanskega desnega krila. Vprizorili so naskok v bližini Ca ppuccio gozda. Italijani so vzdržali naskok ter vprizorili nato protinaskok, pri čemur so osvojili par zakopov, ki obvladujejo cesto, vodeč o v >San Martino. Na večer so vprizorili Avstrijci na-daljni naskok, ki pa je tudi ostal brezuspešen.
Italija in Turčija.
V	diplomatičnih krogih se z vso gotovostjo trdi. da je vojna med Turčijo in Italijo neizogibna, da pa zavlačuje Italija pričetek sovražnosti, dokler ne zavladajo v Tripolitaniji zopet redne razmere ter se zaduši upor.
Razdejanje zgodovinskega gradu.
Avstrijska artilerija je razdejala zgodovinski grad pri Lizza-no, v bližini Roveretta, v katerem je živel italijanski pesnik Dante za časa svojega pregnanstva. List "Idea Nazionale*\ ki je prinesel tozadevno vest, trdi, da se je zgodilo to namenoma in brez pot robe.
Dante se je nastanil v tem gradu, potem ko je bil leta 1302 pro-gnan iz Florence. Grad leži na levem bregu reke Adiže. med Mori in Roveretto, v ozemlju, kjer se vrše sedaj boji med Italijani in Avstrijci.
Iz Ženeve se poroča, da so Italijani zopet pričeli obstreljevati Gorico in da se je privedlo na lice mesta še več oblegovalnih topov, ki so na merjeni na avstrijske pozieije.
Washington, I). C.. 5. avgusta. Danes se je začela tukaj konferenca med ameriškim državnim tajnikom in zastopniki južnoameriških republik. Konferenca se bo vršila v presledkih in !jo trajala več dni. Zaenkrat se je sklenilo, da se da Mehikancem še nekaj dni odloga, da se spametujejo in prenehajo napadati drug drugega, če pa ne bo v najkrajšem času zavladal mir, bodo poslale Združene države v Mehiko nekaj vojakov.
Na prošnjo državnega depart-menta je odšlo na mehiško mejo veliko vojakov, ki so pod poveljstvom generala Funstona. Združene države so izprevidele. da se tako ne pride nikamor naprej ter da mora zavladati v Mehiki permanenten mir, če se bo res hotelo kaj doseči.-
Poročila, ki prihajajo iz Mehike. so zelo nezanesljiva. Za sedaj se je dognalo samo toliko, da je v glavnem mestu lakota in da ameriška družba Rdečega križa ne more stopiti v akcijo.
Grožnje predsedniku.
^ San Antonio, Tex.. 5. avgusta. F. II. Juergens je bil danes zvečer tukaj aretiran na podlagi ob-dolžbe, da je ogrožal življenje predsednika Wilsona in bivšega predsednika Roosevelta. Zaprlo se
ga je, kf>r ni mogel položiti varščine v znesko $2000. Juergens jo baje pisal pismo na predsednika Wilsona ter ga dal v Austin, Tex., na pošto, kjer so poštni in-, spektorji ustavili pismo. Pisec je. uporabljal pisalni papir nekega znanega trgovca v Austin ter podpisal njegovo ime, vendar pa se ve zagotovo, da ni ta trgovec v nikaki zvezi s komplotom.
A' pismu se sporoča, da pripada pisec zvezi 150 mož, ki ne bodo preje mirovali, dokler ne postanejo Združene države " striktno in nepristranski nevtralne" ter ustavijo izvoz orožja za zaveznike.
Japonski kabinet.
Tokio, Japonska, 5. avgusta.— Iz zanesljivega vira se je zaznalo, da namerava ministrski predsednik Okuma in njegov kabinet od-' stopiti. Medtem pa skušajo najti I člani "sveta starejših" primerne I kandidate za novo ministrstvo. '
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GGRIŠKEM, DALMACIJI in de* loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlji sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom* stic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri se Izplačati.
Gene:
K		K	t
5....	.80	120..»,	19.2]
10____	1.60	130....	20.80
15____	2.40	149,...	22.40
20...,	3.20	150....	24.0C
25____	4J/0	160____	2S.6Q
30...»	+<80 6?40	170....	27.21
35____		180 ...	2b. tO
40....		190....	30.40
45.--	7.20	200____	32.00
50....	8.00	250 ..	4O.00
55....	8 80	3(W ...	48.OO
60....	9.60	350 ..	B6.C0
	10.40		64.00
70....	11.20	4n0____	72.00
75____	12.00	500.•••	go. 00
80____	12. «0	600____	9G.OO
85,...	13.60	"00....	112.00
90 ...	14.40	800____	128.00
100.**.	16.00	900____	144.00
110 ..	17.60	1000____	160.0 D
Ker se cene sedaj Jako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas.
TVRDKA FRANK 8AXSER, 82 Cortlandt St, Xftn York, & &
GLAS NAfoODAr 6. AVGUSTA, 191t>.
r
U* NARODA'9
Daflyc)
•t -»«1 p.jioiished by t>» ^ott^u Publishing Co.
^uriAtfftuoo ) -Ah f R Pr^deot w	S BEN EPIK, Treasurer. t
V -»f Business of the corporation and
•-Idrenses of above officers : . Tmr.dc Street, Borough of Man-W tan New York City, N. Y.
f<i oe'o letr	list «a Ameriko in
Oma-J.	...... ...........$3.00
p* let*. .	.............1.60
* ""torti. -ito New York........ 4.00
r rv«1 i; m^sto New York ... 2.00
* •■"••-.«.« -»e leto -..........4.60
jo Seta.............2.55
f*. ** *{etrcl«»ta ........... 1.70
*rL * ° N A HODA" izhaja vsak dan itvt.r-snši nadeij in praznikov.
' .1 AS NARODA-
' .. t> jf the People"* t -	jr c i ;ept San<hyi
rf 9U<J»yp.	*,
on yearly $3.00.V
uvedlo obvezno vojaško službova- žarela na desni nepregledna rav- nasuto cesto. Vsa bela se vije pod, "Bog ve, ali je to samo fanta nje v armadi in mornarici.	'nina, migljal je zrak nad njo, ka- robom, ob straneh obrobljena z zija, ali je prorokovanje. pesni-1
Roosevelt in drugi so že pred- kor bi plesali po njem milijoni nizkim bujnim zelenjem, izza o- ška vsevidnost v bodočnost?" f lagali, naj se uvede tukaj Švicar- drobnih, komaj vidnih mušic. Vse vinkov se svetleča, v daljavi iz-' "Naj bo, kar lioee'\ odgovori ski vojaški sistem. To pa bi bil za je kazalo, da bo vroč, soparen dan ginjajoča. ..	jPetruša. "To vem; da je lepo in
Združene države precej nevaren tu doli. A na severu je bilo nebo j ''Dobri prijatelji smo s sosedi, da je prišlo iz globočine duše, 'eksperiment. Švicarski vojak ima zamolklo temno, nekam težko, ka- v zvezi sino z njimi... in vendar'
♦^▼•»Tut-tiieri« 0t tgreetn«
- ! . »a ia osohr.osti ne ne
jjejo
V pošiljati f<j — ■ 1 v Orck-r.	*
kraj« naročnikov pro-la Q»m tudi prcjanj«. *liš£e nacnani, da hitrej« *:<.ieri>o naslovnika
•• is p- ^iljatvam naredite ta jwlotf? " * Aj* N ARODA" v
ifciifU Si-. New York City.
T k- *". -3 V:87 -Cort'
tfHBS
Militarizem y Združenih državah.
11.
V prejšnem članku smo pokazali, da bi bila ustanovitev redne armado 500,000 mož velikansko br. ine za Združene države. S tako ojačeno armado pa se vojne fcfranke ne zadovoljujejo. Zagovorniki večjega oboroževanja pravijo, — in 7. ozirom na zemljepisni položaj dežele povsem opravičeno, — da je glavno obrambno orožje mornarica. To je treba povečati, da bo vsaj taka kot an-jrlcšUa, ki je obstajala pred vojno i/ -(J dreadnoughtov in vsega »Irugega, kar spada zraven in ki bo imela sedaj po dovršitvi novih skupaj 40 takih velikanov na iimrju. Ker imajo Združene države K- 11 dreadnoughtov, si je lahko misliti, koliko je še treba izpolniti. Sedanji predlog vlade je prava igrača proti temu.
1'nitrd States Navy League, plavna agitatoriea za pomnožitev mornarice, seveda noče, da bi se ^to bojne ladije naenkrat zgrudilo, ker bi bila za kaj takega eelo neizmerna sredstva Združenih dr->.!V premajhna. Zahteva pa, da se 1 kuj prične. V ta namen je izrodila maja meseca tega leta pred-*' ' i Wilsoim prošnjo, naj iz-3 či kongresu, katerega naj bi se s', lica hi takoj, vladno predlogo, v l-.atepi se določa izdajo 500 milijonov dolarjev v obrestonosnih ob' it?;u'ijali, da se pospeši grajenje bojnih ladij. Ta polovica mili-.l.ird.' bi seveda kmalu pošla ter l-i tvorila le začetek.
S polovico ali celo milijardo posojila pii bi stvar še ne bila kon-e;iii;i. C lavno breme bi bilo opa-y.:ri >, !.» v letnih izdatnih za vzdr-i.mje in neprestano izpopolnjevanj'! tako velikanskega brodovja. To jo razvidno iz mornariških izdatkov različnih drugih držav. lAi).sflija je izdala leta 1914 za svoje vedno množeče so veliko bro-dovje 230 milijonov dolarjev. •Nemčija s svojim brodovjem 17 dreadnoughtov celih 114 milijonov in Združene države skoro 140 milijonov. Če bi se spravilo ame-Tiško brodovje na višino angleškega, potem bi poskočili izdatki ma približno 400 milijonov dolarjev, čo bi ostale dosedanje plače, katere dobivajo častniki in moštvo. Tudi v tem slučaju bo služila primera v pojasnilo. V Združenih državah stane "prostak," Tia leto $180, v Angliji	in v
Franciji $20. Pri častnikih ni razlika med Anglijo 111 Združenimi državami tako velika, pač pa v primeri s Francijo, kjer so plače častnikov zelo nizke.
Iz vsega tega je razvidno, da Tbo treba prenehati s sistemom nabiranja prostovoljcev, če se hočejo v?aj deloma izpolniti želje pri-Btašev vojne stranke. Velikanski pi r<"ski bi bili celo za to bogato *L-želo previsoki. Razmere bodo Ju orale privgsji do tega, da se ho
namreč po završenem izvežbanju kor bi se hotelo odpočiti na trd-!te ceste, te nove ceste tod, čemu, svojo vojaško puško doma.	jnih ramenih starih velikanov, ob- Tone?" pravi Petruša in se zagle-
Sploh pa bi splošna vojaška ob- mejnih gora. •	da po dolgi svetleči se kači, po
veznost ravno v Združenih drža-j "Tam čez dežuje", pravi Tone. novi beli cesti. "Za naše skromne vah naletela na največje težkoČe. "Predno bo večer, bomo tudi mi potrebe jih ne delajo, zadovoljni "Tradicije o prostosti", katere se imeli dež. Potreben bi bil."	j smo s svojimi starimi stezami. In
tako rauo navaja, pustimo na I
^slovenske pesniške duše..."
(Dalje prihodnjič.)
Seja Slovenske Lige.
Včeraj je bila v Brooklynu seja ne\vyorške podružnice Sloven-Drugod ga imajo preveč, pri na vsak korak srečaš blesteče vo- ske Lige. Navzočih je bilo prime-stran. Ameriški delavci bi se pa'nas ga ni nikdar dovolj", meni'j ašk o spremstvo, trčiš na koraka- roma malo članov, vendar toliko, manj upirali uvedbi splošne voja-^Peter.	I joče vojaške oddelke. .. Čemu vse'da se je zamoglo glasovati o pred-
ške obveznosti kot bi se angleški. | Vedno strmeje se vzpenja pot,'to, Tone?"	..	^logih.
Je pa neka druga težkoča in to moža slečeta jopiče, da zableščel "Čemu? Ne razumem, čemu",j Predlogi od štv. 1. do 4. so bili
so številni inozemci, ki se nahajajo v deželi.
rokavi
njiju belih prazniških j odgovori Tone. Ali se bo tudi te'srajc. Ogrneta jih čez levo ramo
ih odgovori Tone. "Avstrija je po- sprejeti, trije z motivacijo, da naj j o, trebna Italijanu kot ribi voda,'se pošlje denar v prave roke in
nim.
Kljub vsem tem težkočam pa hitro jadramo proti militarizmu. Sedanja vojna v Evropi je napravila svoje in javno mnenje se vedno bolj nagiba v to smer. Celo listi in politiki, ki niso hoteli preje ničesar vedeti ali slišati o tem, so postali sedaj goreči zagovorniki li defenzivne sile" kot se imenuje militarizem z milejšim izrazom.
Ko je prišel 11a krmilo Wilson, o katerem se mora reči, da je prijatelj miru, je rekel v svoji poslanici na kongres: "Mi ne bomo iz-premenili Amerike v vojaško taborišče." Seditj pa je storil prvi korak, ki vodi v svojih posledicah direktno v vojaški tabor.
Kapitalizem in militarizem sta nerazdružljivo spojena.
N. Y. V. Z.
Dopis.
Black Diamond, Wash. — Tem-potoni se poziva člane in članice Slovenske Lige, da se udeleže seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. avgusta v dvorani rojaka J. Po-renta. Začetek ob 2. uri popoldne. Pridite vsi, ako vam je mogoče. Pri tej priliki se bo glasovalo za predloge, katere je stavil glavni blagajnik Slovensko Lige glede denarja v blagajni. Nasvidenje! Pridite vsi 1 Ne zamudite te prilike ! — J. Porenta, tajnik.
Soseda.
Črtica z goriško-italijanske meje. Spisal Josip Starilia.
(Nadaljevanje.)
II
Vrh hriba pri fari je vabilo k maši. Daleč čez nizke griče je plul glas drobnega zvona in se izgubljal v daljavi. Bilo je še zgodaj zjutraj, ura komaj šest. Prvi žarki jutranjega solnea so padali v jarek na potok, svetila se je v njih srebrna rosa po drevju in grmovju, po njivah in travnikih. Gori na vrhu pa je bil že davno velik ! dan, solnce je bilo že popilo svetle j bisere raz liste in bilke, zakaj bilo je poleti in zadnja nedelja v ju liju lanskega leta.
Petruša, močan mlad mož zago-trelega okroglega obraza, črnih, 'gostih, na kratko ostriženih las iin prav takšnih brk pod topim nalabko zakrivljenim nosom, ži I vahnih rjavih oči, je stopil pred iliišo na vrt. Ob ograji je nastavil i roke v obliki lija na usta in glasno zaklical čez potok:
' • llolioj, Čebaj !. . . Tone !. . . las je, na poti počakam."
Cez hipec se odzove z one strani Čebaj:
"Takoj, Peter, kar pojdi po easi..."
Tn že čez nekoliko minut se za-ziblje na brunu vitka možka postava. skoro enake rasti kakor Petruša. Človek bi ju kmalu zamenjal, tako sta si bila podobna v vsem, v boji, v gibanju rok. v govorjenju in celo po obrazu. Rodila ju je pač ena gruda, vzgojila ju in jima dala radodarno vsega, kar je imela sam.a, ne da bi ju ločila. Ni jima bila mačeha, dasi je morala služiti dvema gospodarje-! ma. Z enako mero, z enako lju-, beznijo je delila obema, vajena že od nekdaj, od onih davnih časov, ki se ne \rnejo nikdar več. Dvojen obraz je kazala, a srce je bilo eno, eno samo in veliko...
Na križpoti sta trčila skupaj.
"Dobro jutro, Peter!" 1 11 Bog i tebi, Tone!"
Polagoma se je vila pot v reber, rjava, ob straneh rosna in spolzka pot. Skozi vejevje so se lovili solnčni žarki ter plesali in se zibali
po razoranem kolovozu. Skozi presledke grmovja in drevja je
bolj domače, vse lepše, se mi zdi, da je Bog bližje kakor na oni naši strani."
"To je v tebi od starih časov, Tone, — ostanek hrepenenja tvojih dedov. Se se dobro spominjam, kako je govoril tvoj ded nedolgo
Petruša je dvignil glavo, zdelo'pevec Rudolf Trošt hvaležno od-1 se mu je, kakor bi bila hušnila klanja vso podporo, češ, da si bo
"Kar nikdar se ne morem pri-j gradi in popravlja, hkrati torej se ni glasovalo, ker je član Mr. vaditi, da bi hodil k maši v do-1 na obeh. Čudne reči to... in ven-i Slavo Trošt še pred glasovanjem inačo cerkev, kjer sem bil (dar smo prijatelji in zavezniki." j pojasnil, da njegov brat operni krščen", izpregovori čez nekoliko časa Tone. "Tu gori se mi zdi vse
med njiju temna senca. Od strani na druge načine zaslužil zadostno je pogledal Toneta, starega prija- svoto, s katero bo skušal poravua-telja, najboljšega prijatelja, iskal ti stroške za potovanje po Ame-njegovega očeta. Toda Tone je' riki. gledal sedaj v tla in Petni se je za hipec zazdelo, kakor bi stopal poleg njega popolnoma nepoznan, pred svojo smrtjo nama, ki sva I popolnoma tuj človek. Silno je . -Akcijska družba za usnjarsko bila tedaj še otroka. Čepel sem pri j zamahnil z roko preko čela, ka- j m<iustrijo v Novem Bidžovu, liek-vas, igrala sva se tedaj pod ereš-jkor bi hotel odpoditi besnega sr-i^'J finna Bergmaim, je že več let njo na vašem dvorišču v peskiijšena, žaganjajočega se v njegovo a v takih dolgovih, da je bilo
Janez Terček, tajnik. Vojna — rešilka.
kakor kure. On pa je sedel pred hišo in pletel iz vrbovine jerbas. Drobne vitke šibice so se opletale njegovih rok in kolen kakor rumene kačice, pretikale se. vozlale in se razvozlavale. O, znal je plc-sti jerbase in jerbaščke, vsi, kar jih je bilo pri hiši, so se bili naredili pod njegovo roko. Dandanes tudi že pri nas ni več takšnih lastnih izdelkov, vse se je poizgu-bilo, tuje šege so zašle celo v ta oddaljeni kot... , Sedel je torej pred hišo in pripovedoval nama je lepe pravljice iz časov, ki jih midva nisva poznala. Bolj je pripovedoval samemu sebi nego nama, ki nisva znala še ceniti njegovih spominov, ki sva se brezskrbno smejala, kadar sva mogla posebno visoko zagnati pergišče peska v zrak. da se je razkadil kakor rjav dim in nama pršel na lase, v obraz in v oči. O, bili so lepi časi tistikrat, Tone!... In ded se je hipoma zamislil nekam daleč, njegove napol ugasle oči so strmele navzdol proti potoku, kjer se še danes dviga teman čr-nožolt steber. Ko je tisti hip stopila tvoja stara mati na prag, je dvignil oči proti njej. pokazal s prsti na steber 111 dejal mehko, otožno: "Ali še veš, mati, kedaj so postavljali 0110-le znamenje? Ko so metali prst iz jame, ko so tolkli in zabijali, tedaj se mi je zdelo, da pribijejo nekoga na križ, da se čuje stokanje in ječanje... Tedaj so nas raztelesili, mati... in od takrat nismo več zdravi... suha veja smo, ki jo je odkrhnil vihar od oživljajočega debla." Tako je govoril in v njegovem glasu je bilo nekaj tako žalostnega, tako globokočutnega, da sem za hipec pozabil na pesek 111 11a lepe njegove oblačke... In tako ti povem, Tone, tista žalost, tista globokočutnost in še marsikaj drugega se jc preselilo od deda v tebe in tli v tebi in bo tlelo do konca dni... Ostanek hrepenenja tvojih dedov, Tone..."
V vrhu san^otne stare smreke se je nekaj zganilo, pripognila se je veja, zgrizen, oluščen češarek je cepnil na pot.
"Veverica..." je dejal Tone. "Ta ne pozna meje, danes je tukaj in jutri zjutraj bo za mojo hišo. I11 njen zarod se izprehaja brezskrbno tu in tam..."
Bila sta že precej visoko nad vasjo, stiskajoča se v majhnem žlebu pod slemenom. Postala sta. Do njiju je prihajal precej razločen šum človeških glasov... zdelo se je, nenavadno razburjenih, nenavadno gostih, preglasnih . . .
"Kaj imajo danes?" vpraša Peter. "Zdi se, da je shod. semenj tam gori... In vendar ne more biti, nikdar še ni bil na ta dan."
"Zrak je gostejši danes in čistejši, pa udarjajo glasovi kakor plat zvona", odgovori Tone.
I11 zopet gresta molče dalje do bližnjega ovinka. Tu pa se Peter nenadoma ustavi in reče:
"Čudno, Tone, vso pot se mi vsiljujejo sami spomini, spomini nazaj, v detinstvo, na stariše, tvoje in moje, na tovariše, na vse, ki so bili kedaj z menoj v dotiki... In s kakšno silo! Nenavaden dan je danes, Peter."
"Človek ni vedno enako razpoložen", de Tone.
Prišla sta s poti na cesto, na či-
glavo. Sršen — blazna misel, BogiVsak čas pričakovati konkurza. ve odkod tako naglo se poro-1 Tet?aJ Pa Je "bruhnila vojna — in divša.	jto Je podjetje rešilo. Podjetje
"Tukaj sva... postojva za hi- Je Pla^alo vse svoje dolgove in pec", pravi Tone. "Ni ga lepšega j delničarjem dalo še 6 odstotno di-razgleda zame ed tega..."	|videndo. \se to od začetka avgu-
In obstaneta, zroča v daljavo. \St*d°	^ptembra pr. leta.
Tam daleč, kjer se polagoma . ° dobičkih, ki jih napravi pod-ožijo brda, kjer se vidijo samo «e'jetje v tekotem letu> se bo "vede-kot velike rjave krtine, v solnč-nih žarkih se kopajoče, v soparu migljajoče in kolikor dlje, toliko niže se pogrezajoče, tam daleč sc vije širok zelenkastobel, ob robu posinel pas, se svetlika, podrhtava, kipi in gine na obzorju.
Tone pokaže z desnico tja preko nizkega sedla zadnjega vrha in vzklikne:
"Kako je lepa!" "Res je, lepa je", pritrdi Petruša in se zamakne nemo tja doli.
"Kako že pravi Gregorčič, Petruša?"
Petruša se zgane, jopic mu zdrkne v obcestno travo, oko 11111 zablišči.
"Oh, vsak otrok jo zna pri nas, vsak otrok, in tudi jaz... "
I11 obrne se tja doli proti svetlečemu pasu in iz njegovih prsi kipi glas za glasom, dvigajoč se, padajoč, nežen, razburjen, viharen. . . Gregorčičeva pesem "Soči" vre iz njegovega grla, iz njegove duše. Izprva zamolklo, rahlo, a vedno strastneje, vedno bolj v živo meso reza je.. .
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF I'ETERXEL, Box 9"», Willoek, Ta.
I.	podpredsednik: KAIIOL Z ALAR. Bos 547, Forest City. Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 290, N. Cor. ^rd St., Rock Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Fa. II. tajnik: JOHN OSOLIX, Box 492, Forest City, I'a. Blagajnik: MARTIN SIUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JUSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MAIITIN IVEC, 900 Cbicajro St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IONA C PODVASN1K, 4734 Hatfield St., PilLslmrgli, Pa.
I.	nadzornik: JOI1N TORINČ, Box (5J-J. Forest City, Pa.
II.	nadzornik : FRANK PA VIA) VČf C'. Box 703, Conemaiisb. Pa.
III.	nadzornik: ANDR15J SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBRRŽAN. Bos 72, East Mineral, Kans.
I.	porotnik: MARTIN STE F ANO I C\ Box 78. Franklin. Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPOlČ, 5^S Davson Ave., It. F. lJ. 1. Green-
field, Detroit, Mieh
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, II. F. 1». No 2, Box 11 'Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Brougbton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL <»BREGAIt, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Tvlban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "G L A S NAROD A."
sto novo, še z debelim gramozom vajo.
Pa, oh, siroti tebi žuga Vihar grozan, vihar strašan; Prihrumel z gorkega bo juga, Divjal čez plodno bo ravan, Ki tvoja jo napaja struga — Gorja, tla daleč ni ta dan!
Čebaj je pocenil v travo, pesti stiskaje 11a oei, z glavo sklonjeno 11a kolena.
Čez nekaj časa se dvigne 111 zopet vro iz njegovih ust pesnikove besede:
Nad tabo jasen bo oblok, Krog tebe pa svinčena toča, Tn dež krvav in solz potok, ,ln blisk in grom — oh, bitva vroča ! Tod sekla bridka bodo jekla, T11 ti mi boš krvava tekla: Kri naša te pojila bo, Sovražna te kalila bo!
Petruša dvigne roke, da se vidi. kakor bi segale do neba, kakor bi prosile 111 zahtevale usmiljenja. I11 njegov glas šumi kakor vihar po gozdu, ki tare veje, lomi iji ruje debla:
Takrat se spomni, bistra Soča . Kar gorko ti srce naroča: Kar bode ohranjenih voda V oblakih tvojega neba, Kar votle v tvojih bo planinah, Kar bode v cvetnih jo ravninah, Tačas prodrvi vse na dan, Xarasti. vskipi v tok strašan! Ne stiskaj v meje se bregov, Srdita čez branove stopi, Ter tujce, zemlje lačne, vtopi Na dno razpenjenih valov!...
Petruševe roke omahnejo, trd, otopel stoji nekoliko hipov... Nato se obrne, potreplje Čebaja po rami ter veli: Poj diva. Tone!" Cebaj se težko dvigne, njegove oči so rdeče, njegove podrhta-
Obljuba.
, Visokošolee vstane po prekro-lo sele prihodnje leto, a brez dvo- kaui lloži z velikanskim mačkom, ma bodo velikanski.	»Gospodinja mu gedrnjaje prine-
lako kakor temu podjetju, se se za jutrek. godi tudi vsem drugim te stroke, f _ 'Pol šestili je že bilo, ko ste Zaslužki so na sebi velikanski, po- prišli domu.
veča jih pa še to, da so industri-; = Zgodilo se je zadnjikrat.
jalci cene neusmiljeno zvišali. Us- Sklenil sem trdno, da začnem no- ___________________________
nje je danes strašno drago. Spri-;vo življenje. Nocoj sem se pošlo- Ely, M inn. i* okolica: Ivan eo tega, da bo vojna gotovo še vil od krokarije. Svoio lahkomi- ^ ^ Kapsch. Jos. J. Peshei ln precej časa trajala, je pač potreb-1 senost sem Vrgel od sebe.	Perušek.
110, da se začne avstr. vlada bavi-j Da, da, na stopnicah jc leti z vprašanjem o cenah gotovih ži še vse polno, industrijskih izdelkov, kajti dra-'
• Detroit, Mich, hi okolica; j otepa
OIAPIČ.
Msnistique, Mlcli. la «koUc»: B.
Kotzian.
So. Range, Mich, ia oLclieai: «&. u.
Llkorie. f
*> wr»r>&. Min«.: Josip t Turin«.
Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jakob I'efrlcli in Frank Žagar.
Doluth, Minn.: Joseph Sharatxm.
GonA«,
Lout J
Iščem svojo sestro KATARINO
C velet h, Min.: Jurij Koriw. Gilbert, Minn, in okolica: L. Ve»eL Hibbing, Minn.: Ivan Pooie. Kitzvllle, Minn, in okolico: Joe
GORŠE. Doma je iz Škrilga.'Adamich-
y	,	, Na^hwank, Minn.: Geo. Maurln.
ooeina Zelimlje. Pred ennn le-,
torn me je iskala v listu "Glas:
Naroda7' iz Barbertona. Ohio.
o neti,
slov, da ga mi javi, ali naj se ! :^409 N. 5th Ave.
pa sama oglasi svojemu bratu:! Brooklyn, N. Alojzij ČeSarek N John Gor.se, Box 39S. Ely. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Minn.	Cleveland, Ohio: Frank Snkser, J.
in Jakob
Virginia, Minn.: Frank Hrovatlct St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Prosim, če kdo ve za njen na- Grrat Falls, Mont.: Math.
zenje tako, da mora izsesati vse revnejše ali od določnih dohodkov! živeče ljudi, kar bi znalo imeti' naj žalost ne j še gospodarske in so-i cijalne posledice.
Odlikovani Foincare.
"Agence Ilavas7' poroča iz Pa-! riza z dne 13. julija :
Tittoni je izi-očil te dni z obi-j
čajnimi ceremonijami Poineareju'	---------' AaarinCi5, Chas. Karllcger
verižico z redom sv. Annunzate, !Kj(1 ®ta	TRT TE 111 JANEZ Heanlk.
ZUPANČIČ? Pred-dvema leto- Barberion, 0. In okolica: Alola Ba-ma sWi bila v White, 111., in se-Uant.
daj ne vem, kje se nahajata. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Prosim c. rojake, če kdo ve za Collin wood. O.: Math. Slapntk. njiju naslov, da mi naznani, ali! Lorain, Ohio in okolica: John Ituia-
naj se pa sama oglasita, ker po- 1735 E- ^ st
katerega mu je podelil italijanski f kralj ob priliki narodnega praznika. Tittoni je zvajal, da ima to odlikovanje poseben pomen v tre-notku, ko združuje krvava vojna oba naroda, ki se borita za skupne ideale. Poincare se je zahvalil ter želel ponovno zmago skupni stvari. —
LISTNICA UREDNIŠTVA.
P., South Norwalk, Conn. Sko-raj boljše, da ne. Nekaj bi bilo treba popraviti in nekaj izpustiti, potem bi pa izgubilo prvoten pomen. Mogoče imate še kaj drugega. Pozdrav!
rocati jima imam nekaj važnega. — Frank Mejaš, Box 11, Clear Creek, Utah. (5-7—S)
Zaslužite SJo do $.10 na teden s prodajo naših posesti v Patersonu in dru&od v bližini New Yorka. Pišite ali se oglasite.
Chylin, 30 Church St., Room 512, New York.
POZOR ROJAKI, NEVARNOST !
Vsak človek pri zdravi pameti mora priznati, da ee je človek izučen mizar in potem še več let čevljarski trgovec, ako kar naenkrat ugledate istega mizarja v lekarni, kjer vam hoče prodajati zdravila, o katerih se ničesar ne razume. Torej nevarnost za vsakega, ki kupi, pa ne ve, kaj se prodaja. — Jaz prodajam samo dve stvari: Zavarovalnino proti ognju in hiše, in v teh dveh stvareh imam že večletno skušnjo, torej niste v nobeni nevarnosti, če kupite od mene. Vprašajte onega, ki je že od mene kupil, on vam pove. Se priporočam
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central §494 R.
EDINI SLOVENSKI KRO ! JAČ V PITTSBURGH-U,
PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno KROJAČNICO,
v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke.
S spoštovanjem
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St., Pittsburgh, Pa. i
NAll ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino ca "Glas Naroda" ln knjige, ka kor tudi za vse druge v našo stroke »padajoče posle:
Jennj Liad, Ark. ln okolica: Mlct>aei Clrar.
Saa Francisco, CaL: Jakob Lovšin
Denver, Colo.: Frank Sbrabec.
LudviUe, Colo.: Jerry Jamnlt
Pueblo. Colo.: Peter Cullg, J. M Bojtz, Frank J&nesb in Jobn Germ.
S&lida, Colo, in okolica: LouJn Co stello (The Bank Saloon).
Walsenbnrjr, Colo,; Ant. Saftlcb Is Frank Blatnik.
Clin too, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolia. bid.: Alois Rodman
Woodward, Ia. in okolico: Lukas Podbrejrar.
Aurora, HI.: Jernej B. VerblC, 630 Aurora Ave.
Oglesby, EL: Math. Hrlbernlk.
Chicago, 111.: Frank Jurjovec.
I>epue, III.: I>au. BadovLimc.
L* Salle. IlL: Mat. Komp.
i«uneston, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Fa. In okolica: M. Cla
rlcn.
Bessemer, Pa.: Loals Hribar. Braddork, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. In okolica: Jobn Ker-ilšnik.
Conemaugh. Ta.: Ivan Pajk. tTaridgc, Pa.: Antqn Jerlna. Canonsburg. Pa.: Jobn Koklicb. Broagliton. Pa. in okolica: A. L>em-imx.
Dasragh, Pa.: Oragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. In okolica: Jobn Proator. Forest City. Pa.: Karl Zalar In Fr.
I Leben.
FareS. Pa.: Aetna Valentin«!! Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. la »kotira: Frank Dea-br.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
Madiama, Pa.: F. Gottlieher. Meadow Lands, Pa.: Georg Sob a 11«. Moncsscn, Pa: Math. Kikel. Moon Bun, Pa. okolica: Frank' Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Pod varal*. Jgnas Magister, Z. Jakde In B. B. ja-koblch.
Unity Sta^ Pa.: Joseph Skprlj. West Newton, Pa. in okolica: Joclp J o van.
Willoek, Pa.: Frank Seme la Joseph TetemeL Toele, Utah: Anton PalCIl. Wlnterquartera, Utah: Louis Bia-•icb.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Kavensdale, Wash.; Jakob Bcm
tak.
Uavia, W. V a. In okolica: Jobn Bro
Joliet, HI.: Frank Lanrlch, John Za sich. letel ln Frank Bambich.	j Thomaa, W. ta okolica: Frank
Mineral. Kans.: John Stale.	; Kocijan ln A. Korenchan.
Waukegan. IlL: Frank Petkovšek In | Grafton, Wis.: jofin StampfeL Math. Ogrtn.	j Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir.
So. Chicago, m.: Frank Čern* to | Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, Bndol£ Požek.	[John Vodovnik ln Frank Meh.
Springfield. IIJ-s Matija Barborič j Sheboygan, Wis.: Frank Sepich In Frontenae, Kana. ia okolica: Frank !Hcronim Svetlin. Kernc-	I West Allls, Wis.: Frank Skok b*
Malhery, Kana. Ia okolica: Martit Louis LonCarlS.
Ko<l	Bock Sprinn. Wyo.: A Joitla 1»
Gatanet, Mich, la okol'ca: Pavtf YaL StaUch.
Sh^to lo M. Fs Kobfe _ _ _	' SfiBBsrer.	IsHe MotolL


GLAS NARODA, 6. AVGUSTA, 1915.
Svetovni jezik.
Sestavil K. A.
Vprašanje svetovnega jezika je zla*ti v zadnjih desetletjih po čelna kulturnem svetu na dnevnem redu in mednarodna komisija 'Delegation pour 1' adoption d'ime langue auxiiiaire international' se peča z definitivno rešitvijo tega vprašanja. Zato menimo, da ne bo odveč, če na krat ko razložimo potrebnost in možnost mednarodnega jezika ter si končno ogledamo v glavnih potezah tozadevne poizkuse.
te se ozremo na znanstveno polje, takoj uvidimo, kako zelo je potreben v znanosti, enoti, \ u-kotnu dostopen in razumljiv jezik. Kdor namreč hoče biti deležen znanstvenih rezultatov, kdor ž«-]i zasledovati razvoj idej pri vseh kulturnih narodih, le prekmalu spozna, da je to docela nemogoče. Kajti število znanstveno delujočih narodov vedno narašča in ker je pri njih narodni čut in ponos zelo razvit, smatrajo za svojo narodno čast in dolžnost, pridobiti svojemu jeziku veljavo in ugled tudi v znanstvu. In vsled tega imamo danes, kakor se toplo izraža Herman Diels, vseučiliški profesor v Berlinu, pravo "babilonsko zmešnjavo''.
"Sploh se ne da izračunati", toži imenovani profesor, "kako velika duševna izguba nastane za človeštvo vsled nacionalnih 'ma-rot' majhnih, a nadarjenih in znanstveno delavnih kulturnih narodov, ker pišejo v svojem domačem, tesno omejenem jeziku znanstvene razprave, katerih pač ni mogoče vseh prevesti." Sicer pa tudi s prevodi ni mnogo pomagano, ker nikakor ne prevajamo vsega v glavne jezike, kar izide zanimivega na celem svetu, še celo prevajali \ svetovni jezik, oziroma pisali naravnost v svetovnem jeziku, bi petim ali šestim prevajaveem prihranili delo in spis bi bil takoj dostopen eelemu internacionalnemu občinstvu, razboritemu uče lijaku in preprostemu delavcu. — Enoten, splošen, vsem razumljiv svetovni jezik bi bil torej vsekakor ogromnega, nepreglednega pomena za znanstvo. Zato po pravici piavi znani dr \Y. Ostwald, profesor fizikalne kemije na lipski u-
"Ker je med vsemi človeškimi ipravami znanost najbolj med-' irodna, zato vsakega znanstveni-ii zanima v prvi vrsti vprašanje, »ko velik je krog, do katerega se >raea, da bi s? poučil ali da bi ga »učjl."
Se bolj se kaže potreba splošne-i mednarodnega jezika v trgovi-i in industriji, zlasti pa pri pro-etu in ustnem občevanju. V do-i. ko para iu elektrika okrajšuje-i, oziroma odstranjujeta daljave. ■ popolnoma naravno vedno in-nzivnejše in ekstenzivnejše raz-ijajo trgovski in industrijski od-maji med vsemi narodi. Da se pri m vedno bolj kaže skupnost idej i interesov, ki pomnožujejo med-
•	rod no solidarnost, je jasno. Jas-i je pa tudi, da temu nasprotuje ijvečja in morebiti edina ovira:
i/.lika jezikov. Prav govori tir. L. initurat, vs«>ueilški profesor v Tu-i/u : "Sredstva za duševno obče-uije so nečastno zaostala za o-imi materialnega prometa." E-iko toži de Beaufront, predsed-
'Soeiete ponr la propagation
•	I Esperanto: "Zbližali so sa-o telesa, ničesar pa niso storili
zbližan je duhov." Pomen enotnega jezika za elo-■stvo je že pojmoval zadnji uni-•rzalni veleum, Leibniz: "< e bi bil le en jezik na svetu, človeštvo pridobilo tretjyio živ-'•uja. ki se porabi za jezike." Da se učenjak ni motil, doka-i.je filozof in kemik svetovnega lena, univ. jirofesor dr. W. Ost-
"<e preiskujemo učne načrte iših srednjih šol. gimnazij, real-h gmnazij in realk, vidimo, da porabi pri prvih 50%, pri zad-jih pa nad 60% vsega šolskega i-a za učenje jezikov. Umljivo je, i bi potemtakem učenci skoraj v dovieo krajšem času dobili isto obrazbo, ako bi se mesto več raznih jezikov učili le enega, ki bi I splošen in mednaroden. Iz navedenih razlogov je pač izvidno, kolikega pomena in ka-> velike koristi bi bilo za znan-vo. trgovino in promet, ako bi se •s izobraženi svet posluževal upnega jezika. Samoposebi je u-evno, da bi tak skupni, pomožni, ednarodni jezik nikakor ne bil tudi ne sm/1 biti v škodo narodni idiomom. Narodni jeziki se kJo govorili brezdvomno toliko sa, dokler bodo živeli narodi, ki h govore. Gre potemtakem le za
pomožni jezk, ki naj bi bil vsako-mu "drugi ter isti jezik", kar tvori problem svetovnega jezika. Tukaj nastane vprašanje: Ali je pa tak resnično potrebni jezik tudi mogoč? Odgovori na to vprašanje so bili in so se različni. Nekateri nacionalni Angleži, posebno pa tisti Nemei, ki sanjajo o "Weltlierr-sehaft', upajo, tla bo angleščina, oziroma nemščina igrala vlogo svetovnega jezika; mnogi poizkušajo oživiti in dvigniti mrtvo latinščino, največ jih pa pričakuje u-speha v umetnih jezikih, katerih je že lepo številee in se še vedno množe.
Angleščina je res že nekak svetovni jezik. V Ameriki n. pr. se ga poslužuje vsaka narodnost, ker se vrši ves promet v angleščini. Boli tore^ angleščina mednarodni jezik in to tem preje, ker je milijonar Carnegie obljubil izdatno podporo za reformiranje angleškega pravopisa? Mnogo se je razpravljalo o tem vprašanju in se je dognalo, da je absolutno nemogoče sprejeti sploh kak živi jezik za mednarodni jezik. In to v prvi vrsti j sled narodnih ozirov. Kakor namreč ni pričakovati, da bi se Slovani navdušili za kak germanski jezik, tako niti od daleč ni misliti, da bi germansko pleme na primer ruščino priznalo za mednarodni jezik. Kajti narodni jezik je kakor pravi univ. prof. Coutu-rat. " inkarnacija narodovega duha. simbol narodne enote, nezavis-nosti in gospodstva", zato ni priča kovat i. tla bi narodi enemu narodnemu jeziku priznali hegemonijo. To tem manj. ker pridejo pri tem v poštev moralni in gmotni o ziri. Narod, čigar jezik bi bil ofiei-jelno svetovni jezik, bi imel o-gromne prednosti pred drugimi narodi. V literarnih, umetniških in svetovnih vprašanjih bi imel prvo besedo iu odločilni vpliv, kajti 'jezik narodov je nositelj narodovih idej, narodovega vpliva iu izdelkov, tla eelo njegovih običajev'. Tak jezik ne bi varoval narodnih itliomov pred tujimi vplivi, ampak bi jim naravnost škodoval.
Sieer pa med sedanjimi kulturnimi jeziki ni prav nobenega takega, ki bi se mogel ponašati s svojo idealno preprostostjo, pravilnostjo in popolnostjo. Vsak izmed njih ima več ali manj težkoč. nepravilnosti in posebnosti, vsled katerih se mu ne bi mogel vsak narod priučiti z enako lahkoto. Tako n. pr. zdihuje že večkrat imenovani Ostvald, da je ruščina "eine greulieh sclnvere Sprache" prav tako je pa tudi umevno, tla bi se mogel Slovan še le po mnogem trudu za silo sporazumeti s ponosnim John Bullom. Ker se torej tem potom ne tla rešiti problem svetovnega jezika, je pač popolna nevtralnost nujna in neobhodna lastnost bodočega enotnega obee-valnega jezika. Kolikor možno nevtralni jezik ne zahteva od posameznih narodov nobenih žrtev gle tie gmotnih in moralnih interesov, ampak napravi med narodnim patriotizmom in narodnimi interesi zlato srednjo pot, na kateri edino se tla doseči rešitev. Tak jezik namreč pravi L. tie Beaufront, "ni sovražnik, ampak najboljši prijatelj narodnih jezikov."
Potmtakem se naj bi odločili za grščino ali pa latinščino. Obe sta popolnoma nevtralni, iz obeh smo si že izposodili mnogo tehničnih izrazov, razen tega je latinščina že bila splošen in enoten jezik v srednjem veku. Da, eelo učenjaki osemnajstega stoletja (Linne) in devetnajstega stoletja (Gausz) so se je posluževali v znanstvenih spisih. A ne samo to: Herman Diels, profesor klasične filologije na berlinski univerzi in stalni tajnik "Kraljevske pruske znanstvene akademije", je že večkrat javno nastopil za latinščino, ki naj bi kot učenjaški jezik vladala v znanstvu. Vprašanje latinščine kot splošnega jezika je temeljito in kritično obdelal že imenovani L. tie Beaufront. Pr tem je prišel do zaključka tla bi morali latinsko slovnico in besednjak bistveno predelati, s čimer bi pa blesteči Ciceronov idiom vandalsko pokvarili. Ce bi sprejeli latinščino kolikor mogoče neizpremenjeno, je pa nesposobna za splošni jezik vsled težke slovnice in komplicirane sintakse. "Vsak", pravi Kno-bel. "kdor se je moral učiti Vergil ijevega ali Oiceronovega jezika, ne bo nikdar pozabil, kako težak je bil in kako bore malo koristi je prejel po končanih dolgoletnih mukah." Splošni jezik pa mora biti tako lahek in tako preprost, da se mu lahko priuči vsakdo brez učitelja. Kajti mi "rabimo jezik", pravi doktor Ostwald. "katerega ne govori samo učenjak, ampak tudi delavec v tovarni in postres-ček na cesti; v Belgradu hočemo kupiti od prodajalke ovratnik in
na Norveškem vprašati poljedelca
j za pot — vsak naj razume splošni jezik, ki ne sme biti težji nego mala in velika naštevanka." Kar velja o latinščini, velja še bolj upra-' , vičeno o grščini; vendar pa moramo priznati, da je treba ta dva je-! zika v prvi vrsti upoštevati, ako hočemo imeti zaželeni splošni jezik.
j Preostajajo nam le še umetni jeziki, t. j. poizkusi, umetno ustvariti splošni, svetovni jezik. Zgo-j dovino, teh poiskusov sta napisala vseučiliška profesorja doktor L. Couturat in dr. L. Lean v obširni knjigi. Psatelja ločita tri siste-' me.
| "Systemes a priori" imenujeta tiste poizkuse, ki se nič ne ozirajo pri tvoritvi jezika na naravne, že obstoječe jezike. Med temi poizkusi so nekateri silno duhoviti in bistroumni, a preveč — originalni in vsled tega nepraktični.
Druge vrste poizkusi se naslanjajo v prvi vrsti na naravne jezike, pred vsem na evropske: — "Systemes a posteriori". Med temi poizkusi je najbolj razširjen esperanto, o katerem še podrobnejše izpregovorimo. Med obema skupinama je "mešani sistem" — "svsteme mixte". — ki upošteva oba pricipa in je vsled tega meša-niea prejšnih dveh. Med poizkusi te vrste je bil najbolj razširjen vo-lapuek.
Preden se podrobneje pečamo z volapuekoni iu esperantom, izpregovorimo nekoliko splošnega o u-metnili jezikih. Na prvi pogled bi se marsikateremu zdelo, da tudi od umetnih jezikov ni pričakovati kaj dobrega in vsprejemljivega. ker navadno mislimo, tla so živi narodni jeziki spontani plodovi ljudskega duha, ki se tedaj nikakor ne tlajo ustvariti pri zeleni mizi in ob petrolejevi svetilki. Toda filologi zastopajo temu popolnoma nasprotno naziranje. Dobro znani avstrijski filolog profesor Hugo Schuehardt je izjavil, tla "jezik ni organizem, ampak le funkcija organizma." Enako mnenje zastopa doktor W. Ostwald: "Jezik ni samorasel in samostojen organizem, ampak orodje, ki so si ga napravili ljudje v gotove namene". ter zatrjuje, da pri "vprašanju splošnega umetnega jezika ne gre za tlapnje, ampak za znan-stveno-tehnično nalogo, katere rešitev bo odvzela delavnemu človeštvu brezplodne napore". Tudi veliki filolog Max Mueller je prepričan, da je "misel umetnega jezika gotovo izvedljiva s pomočjo narodnih narečij", ter dostavlja, tla bo "ta umetni jezik mnogo popolnejši. pravilnejši in mnogo lažje učljiv nego sploh kateri izmeti modernih jezikov." V potrdilo te ga mnenja navedenih strokovnjakov naj dodamo še besede Fr Nietzschejeve:
" .... V neki daljni bodočnosti bo za vse nov jezik, najprej trgovski jezik, potem jezik duševnega občevanja sploli.... Čemu naj je tudi jezikoslovje celo stoletje proučevalo jezikoslovne zakone in presojalo to, kar je nujno, vredno in posrečeno?!"
Ivan Martin Seli lever, izumitelj "volpueka" in papežev tajni ko-mornik, je menil, da se je Nietz-schejevo "prorokovanje" izpolnilo na njegovem "volapueku". In to po pravici. Od leta 1880. naprej tlo leta 1889. se je volapuek čudovito hitro razširjal. Bilo je že 283 volapueških klubov razstresenih po vsem svetu in število volapue-koveev so cenili na 1 milijon. Časopisov posvečenih volapueku je bilo 25 in vendar je leta 1889. — razpal. Iz njegovih razvalin je počasi vstajal nov umetni jezik — "idiom neutral", ki se zelo približuje esperantu.
Zakaj je razpal volapuek? V prvi vrsti radi lastnih napak in slabosti : preveč je bil umeten in njegov besedni zaklad premalo mednaroden. Kdo bi na primer mislil, da je beseda volapuek sestavljena iz angleških besedi world in speak, kar poinenja svetovni jezik? Brez koristi pa volapuek le ni bil; pokazal je, kako globoko se narodi zavedajo potrebe skupnega jezika in zanj povsod zbudil mnogo zanimanja ter tako pripravil ugodno pot svojemu nasledniku — esperantu.
Esperanto je izumil ruski zdravnik dr. L. L. Samenhof, rojen leta 1859. v Bielostoku. okraj Grodno. Njegov umetni jezik temelji bistveno na dveh pricipih. Kolikor možna mednarodnost besednih ko-renik in neizpremenljivost leksi-koloških elementov s stalnim pomenom. Z ozirom na prvi princip J je Samenhof (ker ima esperanto i fonetično pisavo, pišejo esperan-tisti me svojega "mojstra" Za-menhof) vzel v slovar svojega je zika vse besede, ki so že sedaj in tei ■nacioVialne, kakor atom, aksiom
bark, form itd.; dalje besede, ki' so vsaj trem ali dveni velikim jezikom skupne n. pr. flam, marš,' flor, trink itd. V drugih slučajih si je pa izposodil besede ali iz latinščine in grščine (kaj, sed. ta-men. —) ali pa iz slovanskih in drugih jezikov (prav, ne, svat.
bulk. šelk. nur, "nun____). Drugi
princip, leksikološki elementi, afiksi in sufiksi, pa daje esperantu izredno bogastvo in čudovito gibčnost, tako da človeka koj na prvi pogled očara in pridobi zase. Zato se ni čuditi, če je Sehle-ver svaril prijatelja — volapue-kovca: "Nikar se ne učite espe-ranta, sicer vas bo zapeljal!" In nedavno umrli eksfordski filolog Max Mueller je rekel: "Vsekakor moram esperantu priznati prvo mesto med njegovimi tekmeci!" Podobno se izraža Lev Tolstoj.
Esperanto se posebno v zadnjih letih silno razširja po vseh delih sveta. Celo Japonci so se ga z uspehom poprijeli. Literatura je že dokaj obširna ter obsega filozofska, znanstvena, leposlovna in celo pesniška dela. Časopisov šteje že o-krog 30: izmed slovanskih espe-rantistov imajo Rusi. Poljaki. Čehi in Bolgari vsak svoj list. Na-imenitnejši list je "Intemaeia Seienca Revno" v Parizu, ki izhaja pod patronanco največjih av-ktoritet. izmed katerih navajamo le sledeče:
Zamenhof, Baudouin de Courte-nay, Foerster. H. Poincare. Ramsay, general Sebert i. dr. Navdušeni esperanti so nemški filozof dr. W. Ostwald, E. Boirae. rektor di-jonske univerze, in L. Giambene. profesor orientaliskih jezikov na Gregorijanski univerzi v Rimu Višek esperantovskega navdušenja se je pa pojavil na drugem esperanto vskem kongresu, ko je predsednik pastor Schneeberger sporočil, da je papež Pij X. podelil apostolski blagoslov abbe Peltieru. profesorju in uredniku lista "E spero Katolika", za njegov trud.
Iz teh razlogov je razvidno, kako veliko zanimanje vzbuja vprašanje svetovnega jezika. Dosedaj so že napravili v tem ozirti nad 150 poizkusov. Da bi pa to vprašanje uspešnejše rešili, so ustanovili leta 3900. "Delegation pour 1' adoption d"une langue auxiiiaire internat ioiiale", ki zastopa nad 30C znanstvenih društev iz vseg sveta in poudarja med drugim sledeče:
3. Želeti je. da se uvede mednarodni pomožni jezik, ki bi bil sposoben za pismeno in ustmono občevanje med osebami različnega materinskega jezika, ne da bi hotel izpodriniti narodne jezike \ notranjem življenju posameznih narodov.
2. Tak pomožni jezik mora ustrezati sledečim pogojem:
a)	mora biti sposoben služiti potrebam vsakdanjega življenja in trgovskim in prometnim smotrom, končno pa tudi znanstvenim zahtevani.
b)	Mora biti lahko učljiv za vse osebe z elementarno splošno izobrazbo. zlasti za prebivalce evropskega kulturnega sveta.
e) Ne sme biti noben izmed živih narodnih jezikov.
Ko bo imenovana komisija definitivno rešila vprašanje mednarodnega pomožnega jezika, bo ta >dlok nov napredek v huinaniteti. skoraj enak iznajdbi pisave in tiska, kakor trdi rektor L. Boirae. •Je-li to mogoče? Zakaj ne! Saj živimo v dobi splošnega napredka.
Kar dva!
AT Budimpešti so zaprli dva vojna liferanta, Evgena Drechslerja in Hajnalko Fenvveša, ki sta z drugimi, že prej pod ključ spravljenimi somišljeniki, preskrbovala armado s suknom. Koliko je ta družba prigoljufala, še ni dogna-no. a so morale biti znatne svote. Fenvveševe hčere so namreč ob-dolžene, tla so pri hišni preiskavi, pri kateri se je dobilo polno denarja, izmaknile 200.000 kron, Dreehslerjeva žena pa je priznala, da je iz jeze zaradi hišne preiskave več kupov bankovcev vrgla v ogenj.
Skrivnost kupčije z živino.
Advokat dr. Fuehs v Plzni je pisal mesarju Ludviku Dillinger-ju v Gniglu pri Solnogradu sledeče pismo:
"Vi ste dne 28. maja t. 1. na sejmu v Solnogradu prodali mojemu klijentu Otonu Tanzerju sedem glav govedi za 7200 K. a pre-jemši plačilo, niste hoteli živine izročiti pooblaščenki kupca, nego ste jo drugemu prodali. S tem je prišel Tanzer ob zaslužek 3000 kron. kateri znesek bi bil zaslužil, če bi
bil govedi na dunajskem trgu prodal." Torej pri sedmih glavah živine bi bil prekupee zaslužil celih 3000 kron ! Potem seveda ni čuda, tla je meso tako drago. Sicer pa ni treba misliti, da kmetje sami ne znajo skrbeti za dobre cene. To pričajo različne sodne obravnave. Kmetovalec Grabenwever je lani kupil par volov za S00 kron, zdaj jih je pa prodal za 2296 K. Sodišče pa je poseglo vmes in ga obsodilo na en teden zapora in na zaplembo volov. Drugi kmet je za 1000 kron kupljen par volov prodal za 30(34 kron. Tudi ta je dobil en teden zapora, vole pa so mu vzeli. Takih slučajev se je več zgodilo. Kranjska je pa še vedno eldorado prekupcev.
Ministrstvo zunanjih del na Dunaju
ima svoj sedež na velikem, a tihem trgu, imenovanem "Ball-platz", ki so ga slovenski študentje svoj čas podomačili v 'balovž'. Blizu tega trga valovi in šumi ve-likomestno življenje, na balovžu je pa tiho, kakor malokje na Dunaju. Te dni praznuje poslopje ministrstva in obenem jako znamenito zgodovinsko stoletnico. Poslopje se je namreč začelo graditi leta 1715. in je bilo leta 1717. dozidano, leta 1815. pa je imel v tej palači svoje seje evropski kongres, ki je razdelil dedšeino Napoleona I. iu čigar sklepi so pomenili velik triumf avstrijske politike. V tej palači je uradoval knez Kannitz. minister Marije Terezije. tu je gospodoval knez Met-ternich, tu Andrassv, čigar politika je dala prvi povod, tla je pri šlo med Avstrijo in Rusijo do nasprotja, tu je vladal nesrečnega spomina grof Aehrental iu tu zdaj gospodari baron Burian. Dvajset jih je bilo teli kancelarjev, odkar je zgrajeno to poslopje.
Župnik Kneipp in Rotschild
Znani župnik Kneipp se ni odlikoval, kakor znano, samo s pri prostim, navadnim živjenjeni, mar-je tudi zelo priprosto občeval z ljudmi. A' tem oziru pripovedova-jo o njem mnogo dogodb. o katerih objavljamo eno, ki je posebno značilna. Nekoč je prišel v \Yoe-rishofen pariški Rotschild. kjer je hotel ostati par tednov, da se zdravi v Kneippovem zdravilišču. — Rotschild, navajen na poklone in časti za svojo visoko osebo, se ni malo začudil, ko ga je sprejel župnik Kneipp. ki ga 111 nič odlikoval, tudi ga ni posebej sprejel, marveč z mnogimi drugimi, večinoma revnimni in plebejskimi pacienti. "Gospod župnik me najbrže ne pozna", je končno pripomnil Rot-schild z užaljenim glasom, "sem Rotschild iz Pariza". — "Tem i slabše za vas", je odgovoril kratko župnik Kneipp. "kajti siromaki imajo pri meni prednost". In v resnici ni v šestih tednih zdravljenj župnik Kneipp posvetil Roth-schildu prav nobene posebne pozornosti. In ko se. je Rothschild poslovil, tudi ni več od njega vzel. kakor od siromaka, za šest nedelj — dve marki.
Nune in kirasir.
V	decembru 1914 je šlo iz Rove-ja večje število nun v Nesle. Nemški vojaki so med nunami našli tudi — francoskega kirasirja v nemški retlovniški obleki. Nemško vojno sodišče je dognalo, da se je več ranjenih francoskih vojakov skril o v ženskem samostanu v Ko-ve in dasi je vojaško zapovedni-štvo tudi na vrata tega samostana lis bilo poziv, da se morajo vsi moški prebivalci in zlasti vojaki oglasiti, tega omenjeni kirasir ni storil. Ta vojak je oblekel redov-niško obleko, nuna pa se je oblekla kot služkinja — tako so hotele redovnice vojaka spraviti iz nemškega območja. Nemško vojno sodišče je redovnice obsodilo na daljši zapor.
Ogrski sleparski vojni dobavate-
Iji.
V	Budimpešti je policija aretirala agenta Emerika Schieferja in pa 18 čevljarskih mojstrov ki so izdelali več nego 20.000 parov čevljev s papirnatimi podplati ter jih oddali vojaštvu. V Kološu so pa aretirali graščinskega upravitelja Moriea Kepesa. njegovega pastorka Julija Guina in J. Loe-wingerja. ki so nastavijenci kolo-škega velepodjetnika Morica pl. Tisehlerja. Ta je imel po pogodbi z vojnim ministrstvom dobaviti različnim vojaškim proviantnim postajam vole. Voli so bili na krajih. kamor so bili namenjeni, stehtani in plačani. Zdaj je pa vojaška oblast dobila anonimno o-vadbo, da so po prevzetju že stehtane ali plačane vole zamenjali z lažjimi. Samo na eni postaji so dognali, da je bil vojaški erar na ta način oškodovan za več tisoč kron.
IpH-= IBE=f
F Za smeh in kratek čas. I
M
DOBER ODGOVOR.
—	Ali veste gospod, zakaj sem prej jokala
—	Hm, ne vem. Mogoče je moral iti vaš fant k vojakom ali vas pa čevlji tišče!
Znamenje.
—	("uješ. deklica, kje pa so tvoj oče.
—	Pri kravah so na paši.
—	Hm, veš. jaz tvojega očeta ne poznam....
= Saj jih boste lahko razločili; slamnik imajo na glavi.
Res.
—	Naj bo že kakorkoli, vsak "iovek prizna, tla je doživel dan, ki j.- bil najlepši v njegovem življenju.
—	Blagor tistemu, ki more re-či, da je ta dan bil noč.
PRED TRGOVINO.
— Nikar se vendar ne ustavljaj pred vsako trgovin« — Saj bi se ne, če bi ne bilo v izložbi klobukov.
Poštenost.
Diurnist Flika stopi pred svo-
Dober stražnik.
Xa letovišču mudeč sc gospod
jega uradnega predstojnika in pride zv« čer z izleta v gostilno, prosi petdeset kron predujma. : kjer se je nastanil. V krčmi je
= Kaj — celih petdeset kron ; ravno nastal pretep, hočete predujma. Kaj pa če bi Gospo«! : — Kaj pa naj to pome-jutri umrli?	ni. Ali mar nimate nobenega po
— Gospod predstojnik! Opro-{licaja, da bi napravil red.
stite. jaz sem sicer reven, a — pošten!
Krčinar: — Policija že imamo, ampak ta se ravno sam pretepa.
V GOS TILNI.
^	V IT H^V-*^-	"i
—	Koliko vrčkov piva si upate spiti na dan?
—	Dvakrat več, kot imate vi desetič v žepu.
GLAS NARODA, 6. AVGUSTA, 1915.
B—	—
Jugoslovanska
S	:

Katol. Jsdnota
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOns KOSTELIC, Box 583,iSalida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Cliieago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZTNICJI, 421—7th St.. Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Sto v. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely Minn.
JOHN GRAIIEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči so uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnejra. odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
V se proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Bela vrana.
Slika i v. narave. — Spisal Milan Pugelj.
Pravili so. <la širi tisti jrozd silno daleč. Do tujih krajev in tajili mej da s«' vleče neprenehoma dalje in tuintam je kdo celo trdil, da se razprostira v vedno nepretrgani črti prav do morja. Ta silna gozdova obsežnost je bila vzrok, da se jo pojavila včasih v hudi zimi nenadoma divjačina v takem kraju, kjer jc bila že čisto iztrebljcna iti so se spominjali na volkove in Medvode in jelene komaj starci in starke, ki jim jc trkala že smrt na duri. Kako leto, ko jc bila zima nenavadno ostra, ko jc zapadel sneg'meter visoko, se jc razširila semtertja p« koliei vest. da so videli tuintn medvedko z mladiči, ali morda troje, četvero volkov, ki so se kla-1ili sestradani in divji na plen ob polnočnem časti po bližini posameznih vasi. Včasih je bila vse prazna govorica, a kako leto je bila tudi rsenica. Po brezmejni žaane/.cni hosti je tavala gladna zver. iskala plena na levo in desno, šla za njim dalje in dalje in dospela tako po širnem gozdu v kraje, kjer je vzbujala nenavadno pozornost in kjer jo je doletela povečini tudi smrt.
V istem kraju se je vil gozd v polkrogu gor proti holmu, tam se je okrenil v položnem loku zopet nazaj v dolino, zavil v skoro ostrem kot ti na desno, kjer ga je pretrgala nenadoma široka cesarska cesta in za njo njive in polja. A gore so bile zelo blizu in po njih se je širil gozd po kratkem presledku dalje, se vzpenjal na jihove visoke grebene in se izgubljal na njih v nedogledu. Na holmu zgoraj so rastle večinoma smreke in bori. Kadar se je budil na spomiad prvi jug. tedaj je oznanjal v naprej samega sebe med tistimi smrekami in bori. Vstalo je silno šumenje in bu-čanje, ki se je razlegalo daleč po vsi dolini. In v vasi, ki je stala sredi nje, so so vaščanje nekako prebudili in preporodili. živahnejše so hodili mimo koč in hlevov. ozirali se v tiste težke južne oblake, ki so se valili preko neba kakor valovi črnega in zlobnega morja, v nekakšni hvaležni plutij ji so meli roke in v besedi
neizraženo veselje je objelo njihovo notranjost.
Tuintam je rastel sredi smrek in borov visok, star in silno mo-'•en hrast. Po teh hrastih so gnezdilo vrane, sive vrane, črne poljske vrane, tuintam kavke in včasih tudi srake in šoje. Na hrastu, 'd jo stal ob robu gozda na desni strani, je spletalo svoje gnezdo leto za letom dvoje črnili poljskih vran. valilo potem, re-lilo mladiče in jih izrodilo. Visoko v vrhu je stalo leto za letom gnezdo uprav tam, kjer so se razraščale na strani tri za palec močne veje in napravljale z deblom. ki je bilo na tistem mestu /e ozko. široko odprt kot. Poleti je varovalo gnezdo pred dežjem in solnčnimi žarki gosto listje vršnih vej in vejic, a pozimi je to odpadlo. gnezdo je zapadel sneg. kadar jo bil visok in težak, ga je čisto razrušil, a kakor ni bila zima ostra in so bili zapadi neznatni, takrat je gnezdo dočakalo nove pomladi. No, mrazi, prevelika močevina in vedna vlaga so ga poškodovali vedno toliko, da ga jo dvojica gnezdečili poljskih vran razkljuvala in spletla nove-ga iz svežih prožnih vejic, iz suhih trav in travic in si napravila tako po svojem ukusu svoje domače ognjišče.
Samica je bila nekoliko manjša od samca, zamolklo temne barve je bila. ki ni prehajala v nobeno lepšo in svetlejšo. Oči je i-mela nekako ernosive, neprijazne, nikomur zaupajoče in plašne, kljun črn in dolg in zgornji del na koncu nekoliko prikrivljen nad spodnjim delom, njene noge so bile svetločrne in kakor pokrite z luskami in na levi ji je manjkal na nazaj obrnjenem prstu črni krempelj. Izgubila ga je bila nekoč pred leti v silno hudi zimi. Zapletla se je bila v zanjke, nastavljene med grmovjem in ob-sute s hrano, prišel je grdogled in kuštrav fant, razmotaval jo, a jo pritem tako neprevidno držal. da mu je izpoznila iz rok. V istem hipu je zagrabil po njej, vjel jo je baš za krempelj na levi nogi in ji ga odlomil. Od takrat je bila brez njega, a zanjke je poznala zato in se jim ni nikoli več bližala. In ljudi se je bala od takrat še bolj. Če je obstal človek j sredi pota in gledal morda od daleč na njivo, kjer je sedela, se je dvignila nemudoma od tal visoko v zrak m odletela v daljo, odko-
der ni bilo več videti človeka. — Tudi pozimi, ko je vladala lakota, se ni bližala nikoli vasi. Njen drug, samee, je šel, najedel se je tam sam in tudi njej je prinesel. . In kadar je šel v mrazu in snegu na tako pot. je vselej prej nekako nemirno in nervozno pole-tavala krog njega, kakor bi se bala zanj. Sedala je na njegovo desno in levo, poravnala s kljunom njegovo perje v perutih, potem ono v repu, prav kakor bi se hotela uveriti, če mu bo mogoče u-teči morda preteči nevarnosti. In ko je odletel, je sedela kje na najvišjem drevesu ob robu gozda in gledala za njim. In tako je sedela dolgo, dolgo, strmela enakomerno s svojimi nezaupljivimi in plašnimi očmi proti vasi, da bi že videla sanica, kako loti s hrano v kljunu proti njej. In spoznala ga je vselej že iz velike daljave. Po letu ga je poznala, po mahanju peruti, pozdravila ga je z veselim krokanjem, zatrepala enkrat, dvakrat veselo s svojimi krili in mu jadrno letela nasproti.
Samec jo bil večji od nje. oči je imel temnejše in svetle, njegovo perje se je spreminjalo v svetlo-modro kovinsko barvo. Njegov kljun je bil čisto raven, noge črne in nepoškodovane, a krila dolga in močna. V pogledu njegovih oči je odsevalo nekaj drznega, prešernega, zlobnega in nagajivega obenem. Njega še ni nihče ujel, on je hodil pozimi varno mod zanjkami in pobral počasi, brez nevarnosti vso lirano. Ljudi se ni bal. Dokler ni prišel človek tako blizu do njega, da bi ga lahko dosegel s palico, ni odletel. Če je bil ob taki priliki na njivi, je iskal nemoteno hrane, če je bil v jeseni v koruzi, je obiral popolnoma brezbrižno svoj strok. Nekoč ko so poli mogočno naglas zvonovi kakor redkokdaj pojo, in jo bila prišla v deželo baš pomlad, je zletol pri odprtem oknu v prazno vaško hišo, vzel zmize kos pisanega kruha, ki je imel med rjavimi okroglimi progami silno slad ko in sočne jagode, in z njim v kljunu odletel.
Samica se mu je smilila takrat, ko je imela na nogi rano. V tistih časih je odstranjeval s kljunom prsti in prah. ki sta se oprijemala bolnega in krvavega prsta, hranil samico in ostal odtistilidob vedno pri njej. Na spomlad je poni a pral spletati gnezdo, ko je samica sedela na jajcih in valila, je stal vse noči tik njo na veji in jo varoval, podnevi je hodil iskat hrane in ji jo prinašal in včasih je sedel za par ur tudi sam v jrnezdu in valil mesto njo. Poleti je pital mladice, učil jih letati, vodil jih po gozdu, kazal, kako je treba iskati živeža, in kako se je treba varovati pred gozdnimi živalmi.
Tudi to pomlad je pletol gnezdo. Od vseh strani je prinašal drobne prožne vejice, zatikal drugo pod drugo in jih tako prepletal. Samica je pričela nesti jajea. sedela je v gnezdu noč in dan in glodala mirno in nekako vdano in plašnohvaležno v lepi spomladanski čas. ki je prerodil in navdahnil z novim življenjem vso široko in lepo naravo Ves gozd se je oživil, nad njo in pod njo je že zelenelo hrastovo listje, spodaj v nižjih vejah so gnezdili majhni pihani ptički in poli od jutra do mraka.
Prišel je čas, izvalili so se mladiči, in na veliko čudo je ležalo med desetimi črnimi telesi eno, ki je bilo čisto bele. rožnate barve. Samica se je čudila molče, sta-a v gnezdu in gledala podse, a samec je od presenečenja zakra-kal. S kljunom je rahlo obrnil čudnega mladiča in se tako prepričal. da je tudi spodaj popolnoma iste rožnate barve.
Beli mladič je istodobno z drugimi rastel in dobival svetlobelo perje. Njegov kljun je bil medlo-rdeee barve, istotake so bile noge, a oči so bile rdeče. Ko je do-rastlo devetero njegovih bratov in sester in se pričelo razgubljati po gozdu, je hotel z njimi tudi sam. Ali zasovražili so ga nenadoma — preko ene same noči. — Zjutraj, ko se je hotel dvigniti z njimi v zeleno polje, so ga pričeli kljuvati vsi po vrsti; vsi so se zaletavali vanj in mu pulili z dolgimi črnimi kljuni belo perje. Bežal je od drevesa do drevesa, a jata deveterih bratov in sester se je drvila z glasnim krokanjem za njim. In spotoma so se ji pridružile tudi druge tuje vrane, ki so vse glasno kričale in ga podile po hosti semintja. Od takrat, ko je stalo solnee še visoko, in prav do večera se je vršilo divje in sovražno preganjanje. Ko je > zašlo
mračiti, so se vrane kričaje razletele na vse strani in se izgubile po visokih drevesnih vrhih.
CKonec prihodnjič.)
Poezija.
Ferdo Plemič.
Tilho je bil zopet p*-av slabe volje ter pričel zmerjati čez poezijo. Tilho je sploh zmerjal čez poezijo, če mu je šlo kaj navskriž. Te slabe navade mu nisem mogel nikdar pregnati, zato pa me je on pregnal vsakikrat iz sobe, kadar je pričel svojo kritiko. Kritiziral pa je žeuijalno, drugače pri njem sploh ni bilo pričakovati i»i škoda je le, da ga ni angažiral kak naših, leposlovnih listov — veliko manj ljulike bi bilo zrastlo na slovenskem literarnem polju. Pa saj vemo, da štiri petine vseh ]ju<t\i ne izvršuje pravega svojega poklica. Jaz n. pr. bi bil imeniten potovalni agent, kor kakor vidite mi zgovornosti ne primanjkuje.
Ali vrnimo se zopet k Tilhu in poeziji
Pomlad jo sijala polna in gorica v najino podstrešno sobico in rada bi šla oba tja ven v eter in pozdravila boginjo Majo. ali — penezov nisva imela, brez penezov pa ni govora o krčmi, brez krčme pa ni navdušenja za lopo in blago stare umetniške šole. Zato jo klel moj Tilho poezijo
—	Vidiš to imaš od poezije, crknil boš pri njej kakor mačka za dimnikom.
Da je imel on od slikarstva ravno toliko, to je pozabil dostaviti.
—- Ce bi bil ti sedaj n. pr. čevljarski pomočnik, pa bi lahko u-daril ob stegno brez bojazni, da pokneš po sami kosti, pa bi šla vun k "rumeni hiši*' in bi uživala pomlad in morske rake in . . . To imaš od poezije!
Jaz. drugače strasten zagovornik poezije, sem le molčal pri tem anatemiranju, saj sem vedel, da bi niti ranjki Lessing ne bil mojemu Tilhu kos. če je ta imel svoj materialističen dan. Tudi ženski spol. katerega je obožaval Tilho iz dna duše. ni imel v takih hipih upliva nanj. I)obro se spominjam sledečih besed, ki so jih ulovila moja ušesa o priliki, ko se je šetal naš junak s svojo sentimentalno Elviro ob morskem obrežju.
—	Ah Tilho. kakšno poezijo čutim v svojih prsih!
Pazite gospica, da vam ne zdrkne v želodec. —
Nadaljeval je tedaj Tilho:
—	Kaj ima narod, kaj ima pošten kristjan o poeziji? To te vprašam.
Vprašati je, Tilho res mnogo znal.
—	Narodu koristi poezija ravno toliko, kolikor mu koristijo sanjske bukve, kjer stoji pod rubriko R "rudečo krvavico videti: 7. 25, 83." — pod rubriko K pa "krvavico rudečo videti: 16. 49.
0... Poštenemu kristjanu jia ho koristi nič.
—	Hm. hm. umetnost pa korist.
—	Molči, ko nimaš niti satno-stal no sodbe. Jaz bi že pokazal vsem poetom, kaj se pravi človeka za norca imeti, posebno pa o-nemu. ki je spel "vandrovca". To ti je bil pravi čuk.
—	Vandrovca?
—	Seveda, saj ti je menda znana pesoif o vandroveu, ki se je vrnil v domačijo nepoznan, dokler ga ni zagledala njegova mati. V vseh Ijudskošolskih berilih, t. j. nemških, je ta budalost ponatisnjena.
—	Budalost. Tilho! Pesen je eminentno . . .
—	Neslana. Sklep bi ji moral vsekakor biti drugačen, potem bi se znal tudi jaz drugače obnašati, ko sem se vrnil po šestih letih domov. Sploh bi ne bil šel domov.
—	To sem pa radoveden, kako bi ti spremenil to pesen.
—	Nič lažjega. Sprva bi srečanje "vandrovca" s "čolnarjem" modificiral po modernih nazorih v srečanje vandrovca s fina ličarjem. V drugič bi to srečanje kar opustil.
—	Zakaj pa ?
—	Glej ga no! Kako bi tudi mogel financar spoznati vandrovca in naj mu je bil najboljši prijatelj. ko mu mora po službenem reglem-u gledati na žepe in v torbo, ne pa v obraz.
—	To je res.
—	Potem oni prizor z ljubico. Ila. ha, dotični poet žensk res ni pozna1. Babe . . .
—	Ženske.
—	... babe dandanašnji in sploh vedno so bile take. Da se pa van-
—	Tedaj to bi tudi črtal?
—	Seveda.	i
—	Potem ostane le še mati. a srečanje vandrovca s to je že sklop pesni in mislim, da si so zgražal prej uprav nad sklopom.
—	Seveda. Mater bi tudi opustil, ker se stvar sama po sebi! razume, zato bi pa prikrojil sklep j po lastni svoji skušnji.
—	Ej kako neki ?
—	Pravil sem ti uže, da sem se povrnil po šestih letih v domačo I vas. Medtem som bil postal bolj j dolg. bolj suh in bolj rumen. No-jben liudir me ni poznal več. niti
sosed Jaka. ki me je nekdaj zalotil pri svojih črešnjah ter me pošteno naklestil. Zato pa nisem bil kar nič žalosten in jedina moja želja jo bila priti do vaško krč me. domače sem bil namreč mimogrede žo pozdravil. Ravno stopicam prek luž sredi vaškega trga. kar ti prikreše kakor hudournik nek človek za menoj. Hoj. hoj. hoj! upije žo od daleč, a ko pride do mene. udari s smolasto roko po moji rami in reče v jedili sapi: Ej to je lepo. Kompanjev Tillio. da si se spomnil name. Nu sedaj mi pa kar daj one tri kroni-ee. ki sem jih pošteno zaslužil ob tvojih kvedrastih čevljih par dnij prodno si odšel v mesto.
—	Tedaj?
—	Tedaj ... in kolikor solnee me jo osmodilo, — je upnikovo oko me le zasledilo.
—	Mora, mera, Tilho!
—	Kaj mera, kaj rima — fak-tum je.--
Preiskava glede "Eastlanda."
Chicago, 111., 5. avgusta. — Župan Thompson je dobil diines od predsednika Wilsona pismeno obvestilo. da smatra predsednik za svojo dolžnost, da skrbi za preiskavo "Eastland" katastrofe, ki
I
bo popolnoma zadovoljila občinstvo. Thompson je poslal predsedniku Wilsonu kopijo resolucij, katere je sprejel komitej čikaške-ga mestnega sveta in v katerih se zahteva temeljito preiskavo od strani vlade.
kremi,
.Vložil Zvonimir.
Radost plove čez pustinje, čez viharje, čez življenje — zdrava radost — oj nevesta moja!
Ni bolesti, ni trpljenja;
rože krijejo mi pota,
vsa v smehljaju--nevesta moja!
Daj, zapojva tisto pesem — sladko pesem o življenju — •Oj majolka — oj nevestka moja !
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Peaa sylvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal naš potovalni ta stopnik	. j
Mr. ZVOXKO JAKSHB,
ki je pooblaščen pobirati aaroi nino in izdajati tozadevna potr dila.
Sedaj se mudi t Pittsburgh, Pa., in okolici.
Upravništvo "Glaa Naroda"
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois ii Wisconsin naznanjamo, da jih bo de obiskal naš zastopnik
- i .drovec joče radi tega je naravnost solnee in. se je pričelo po gozdu smešno. _	__ _
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravuištvo 'Glas Naroda*.
iCENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO,
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, If. Y.
ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK. V ZDR. DRŽAVAH,
MOLITVENIKI: ,
Duhovni boj	—.60
Evangelijska zakladnica	—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	—.50.
Jezus in Marija	—.40
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	—.60'
Skrbi za dušo	—*60j
Vrtec nebeški	—.40 j
...	• I
POUČNE KNJIGE:	1
Abecednik slovenski, vezan	—.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Berilo tretje, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 •litri računar, vezano	—.40 Katekizem vez. veliki	"—.40 Ivatekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 E'oljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov neraško-slovenski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.201 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovni-
* ca, vez.	$1.00
Spisovnik ljubavnih pisem	—.40
Spretna kuharica, brošir,	—.80
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50
Zirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	--.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	—-.25 Cerkvica na skali	—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, JJ3 zvezkov $5.00 Cvetke	—.20 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Evstaliija dobra hči	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—.10 Grof Radecky	—.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hlapec Jernej	—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izlet v Carigrad	—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lažnjivi Kljukee	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovič	—.20
Na divjem zapadu, vez.	—.00
Na indijskih otokih	—.30
Najdenček	—.20
Na jutrovem	—.35
Na krivih potih	—.30
Na različnih potih .	—.20 Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	—.20
Naseljenci	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Nezgoda na Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
O j etiki	—.15
Odkritje Amerike, vez.	—.80
Prihajae	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prst božji	—.20
Randevouz	—.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	—.15
Simon Gregorčiča poezije	—.45
Stanley v Afriki	._.20
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika	—.30
Štiri povesti	—.20
Tegetthof	—.25
Turki pred Dunajem	—.30
Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85
Zlate jagode, vez.	—.30 Življenjepis Simon Gregor-
čiča	—.50
Življenja trnjeva pot	—.50
Znamenje štirih	—.30
Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meverlingu)	—
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv. Maron, krščanski deček
4. zv. Praški judek
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	z v. Rdeča in bela vrt-	■ niea	—.30
12.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	—.30
16.	z v. Zlatokopi	—.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
ID. zv. Mlada mornarja	—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	—.25
Cigani	—.40
Dobro došli	—.20
Pri puŠčavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Zupanova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:	,
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	—.25 Z slikami mesta New Yorka
po	—.25 Album mesta New Yorka
krasnimi slikami, mali	—.35
veliki \ - ,	—.75
-./o
—.20
—.Zo —.20


ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
—.15 —.15 —.25 —.15 —.50 $1.50
—.25
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračtuiaiias -j
CrLAS NARODA, 6. AVGUSTA, 1915.
Clovcnska liqn
©	® Wam®\
JF
♦ jgmjmuijM*^
IZVBŠEVALNI ODBOR:
Frank Sakser, predsednik, S2 Cortlandt St., Now Tork, N. Y. Kdvtard Kalish, tajnik, C119 St. Cluir Ave., Cleveland, Ohio. Kudolf Trošt, tajnik, 303 W. Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 51M1 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	j Velike noči iskal zdravja pri u-
Posredovalnica za goriške be- smiljenih bratih v Gradcu, a ni
unce v Ljubljani. Vsled vojnih =a ®as,e.L .. - ,
, . »•• , • .. . Strožje policijske odredbe. Sta-
i>L"'dkuv ob italijanski meji je . . . J * -1 - i vi 1 luralo začasno mnogo goriških Jerskl »^mestnik je odredil, da
eyi-lanov zapustiti domovje ter m0™ odsleJ vsak hls1m ^spodar kati zavetja na Kranjskem in v VSak?^ tu^a> POtnika, ali tudi
iiih deželah. Veliko število f°™dnika, ki prenoči v njegovi ■eguneev je država sprejela takoj po dohodu naznaniti m
, i!- r po njegovem odhodu ouznaniti na rbo ter pni nakazala bivali- v ,J. ° x	... .
deželi županstvu, v mestih Maribor, Celje in Ptuj pa okrajnemu glavarstvu.
Vojaška cenzura. Vse zasebne poštne pošiljatve iz političnih o-krajev Celje, Konjice, Maribor, Ptuj, Brežice in Slov. Gradec ter mest Celje, Maribor in Ptuj in v navedene politične okraje in v navedena mesta so podvržene vojaški cenzuri (uradnemu pregleda-nju); v to svrho so se ustanovili
1. Drugi pa, iu med temi tudi, imajo zadostna sredstva, da se »rajo sami preživljati, so večat v zadregi, kam bi se obrnili1 kje bi se nastanili. Za vse se je Ljubljani osnovala posredoval-•11, katera ima "namen: 1. držati evidenci bivališča beguncev, isti iz slovenskega dela goriške žele ter posredovati stik med imi: imeti pregled o stano-(
an) 1I1, ki so na razpolago v Ljub , . .	.
, • , •	, .. vojaški cenzurni uradi v Maribo-
ja 111. na Kranjskem in v sosednih ( J t,
lezelah; 3. posr
tlelo za oegune nu; 4. dajati beguncem po možno-sti informacije in nasvete tudi v drugih potrebah. Odbor posredovalnice tvorijo sedaj sledeči: Dr. J. K. Krek, državni in deželni po-
k!;iti
edovati poljsko'1?'	iu	^ z^eli po-
t ,	clnrati dnn S tu I no \Tn	70
kmetijskega sta
slovati dne 8. julija. Na vseh za sebnih poštnih pošiljatvah (pismih in dopisnicah), oddanih v tem okolišu, mora biti natančno označeno ime in bivališče odpošilate-ljevo. Poštne pošiljatve (pisma in l'c; dr. E. Lampe, deželni od- dopiwice), ki nimajo teh označb, lik; dr. K. Triller, ljubljanski oziroma ki imajo pomanjkljive a,pan in deželni odbornik; Iv. om^be (ce manjka natančno ime .-en. ravnatelj Zadružne zve- ln, bivališče odposilatelja), se ne Ivan Jovan, "ravnatelj Gospo- odpovejo. Zelo strogo je prepo-ke zveze; prof. Ivan Berbuč, yedano pisati o vojaških zadevah. Isednik Centralno posojilnice L'e*n™v bJ blle dozdevno nedolžne
iz Coriee; Svetoslav Premru, rav-	»' Prihod
natelj Goriške zveze iz Gorice; dr. »»od častnikov, vojaštva itd. Vsa Rudolf Gnmtar, odvetnik iz Tol- ^na denarna pisma se morajo mina; dr. Frančišek Pavletič, od- odPrta	postnemu nradu m
vetnik iz O o rice. Ta odbor so po,lle, sme	pndjanih me pisme-
pot.ebi lahko dopolni.	PorQC!L Na odrezkih postnih
_	. , ,	, . 'nakaznic 111 spremnic ne sme biti
Ranjen je bil v hudem boju v, ^^ imena m ,bivali36a odpoši.
naskoku na severnem bojišču de- ]jatelja nobcno drug0 pismeno setniK Danilo Cerar iz Ljubljane>|obvcstilo Tudi zasebuim poštuim sin režiserja m igralca Danila. |zayojem se ne gme pridjati nobe.
Zdravstveno stanje Ljubljane. nih pisraenih poročil. Vsi prestop-V easu od 27. junija do 3. julija ki ZOpcr te predpise se kaznujejo, je bil,, v Ljubljani 25 novorojen-1 Tudi iinaj0 })0stni uradniki, ki cev. 3 mrtvorojenei, umrlo pa je sprejemajo od srnak poštne zavo-54 oseb. Od teh je bilo 14 domain 40
8 vojakov, za jetiko 10
cinov uinrlo
teii je DUO li uoma- je pravico, zahtevati od strank, iijeev. Za logarjem je da se jjm odprejo poštni zavoji iu
se nato zopet zaprejo.
sel), med temi < tujcev, vsled mr-| Odlikovanje. Načelnik eeljske-t v < 1 u d a 1 oseba, vsled nezgod 7 „a "Orla" Josip Pišek je bil od-osel, in za različnimi boleznimi 2S Hkovan s srebrno hrabrostno sve oseb. Za inlVkeijoniziiimi bolezni-j tinj0 Qdlikovanec je nastopil vo mi je obolelo v tem času: za škr- ja^ko siužbo pri havbicah v jeseni latieo 1 vojak, za legarjem 11 o-!luin leta u,r -e od zime naprej na se!,, nu d temi 10 vojakov, za ko- S(,vernem bojišču, zdaj pri armadi
lero 3 tujci-vojaki in za difterijo
1 oseba.
Italijanski ujetniki. Dne 8. julija dopoldne so pripeljali v Ljubljano zopet transport italijanskih ujetnikov ter jih peljali skozi mesto 11a grad.
Odlikovanje. Lovrenc Grohan, delavec v tovarni za sukno tvrd-ke M. Pire v Kranju, je dobil častno kolajno za 40letno zvesto službovanje.
Težka nezgoda vsled splašenih kenj. V Brdu pri Dvor ju so se splašili konji nekega voznika, prevrnili voz, pri čemer je dobil voznik težko poškodbe. — Dirjajoči konji so podrli 11a Glincah Antona Cankarja, ki je dobil težke poškodbe. — Oba so morali prepeljati v bolnišnico.
Na semenj v Ljubljani so 7. julija prignali 445 glav, in sicer 104 konje. 51 volov, 67 krav, 3 teleta in 220 prašičev za rejo.
ŠTAJERSKO.
Duhovniške vesti. 251etnico mašništva je dne 4. julija obhajal štajerski rojak iz Sv. Barbare v Halozah vpokojeni mornarični superior Karol Kokolj, ki deluje ta-čas v rezervni bolnišnici v obrtni šoli v Ljubljani. — Sekovški knezoškof dr. Schuster je obhajal 9. julija 501etnico duhovništva. — A'id Janžekovič, župnik v Svečini je imenovan za soprovizorja pri Gornji Sv. Kungoti in kaplan Martin Kožar za provizorja pri Št. 11 ju pri Turjaku.
Smrtna kosa. Dne 7. julija je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu umrl kanonik Jakob Kavčič. Rajni je bil rojen 14. maja 1SH2 v župniji sv. Petra pri Radgoni. V duhovnika je bil posvečen dne 18. julija 1885, za kanonika je bil imenovan dne 31. julija 1909. Zadnja leta je Kavčič močno bolehal. Kakor že poprej
Povodom zavzetja Lvova po avstrijski armadi je izdal konte Dandini, cesarski komisar iu občinski upravitelj v Gorici, toplo pisan oklic na prebivalstvo, naj
komad 20—24 v, turšična moka VABILO NA VESELICO, 1 kg po 60 v, druge moke sploh	ki jo priredi
ni dobiti; sladkor se prodaja 1 kg društvo "Pomočnik" št. 2 SDPZ. po K 1.04, krompir 1 kg po 16 v;j	v Johnstown, Pa.,
kruha sploh ni dobiti, če ga hoče j v soboto 14. avgusta 1915 razobesi zastave. Meščanstvo seje kdo doma napraviti, mu manjkal v dvorani društva "Triglav", odzvalo vabilu in z mnogih hiš so feee'ki se v Gorici že par te-j Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop-plapolale cesarske, mestne in de- dnov ne dobi več. Riža ni nikjer; nina za možke $1, dame so vstop-želne zastave, vihrale pa so po-'s°ft tudi ne, meso se more le iz-nosno tudi slovenske, tako s hiše jemno dobiti in še tedaj po takih Goriške ljudske posojilnice v Go- cenah, da je za navadne družine sposki ulici, z Narodne tiskarne popolnoma nedosegljivo. Življe-in s hiše Centralne posojilnice na "je v mestu pa tudi drugod po-Korzu. Slovenci bi bili razobesili staja od dne do dne silno težko, mnogo zastav, pa jih nimajo, se-'Je sicer komisija za aprovizaeijo veda, ker doslej je bila slovenska mesta, toda tiste oblasti, ki bi se
Pflanzer-Baltin. — Cesar je podelil srebrni križec s krono na traku hrabrostne svetinje Francu Ivaniču, štabnemu naredniku pri dom. p. št. 26, doma iz Stare-nove vasi. župnija Sv. Križ pri Ljutomeru. Ivanič si je to odlikovanje zaslužil radi hrabrega zadržanja pred sovražnikom na severnem bojišču.
Vojaški konji in vozovi na razpolago pri spravljanju žetve. Vo jaško poveljstvo v Gradcu je odredilo. da se naj konji in vozovi trenskih oddelkov v občinah, kjer primanjkuje vozne živine, dajo na razpolago posestnikom za spravljanje letošnje žetve. Vojaška u-prava ne zahteva nikake odškodnine.
Vcjairi na skednjih.. Ponekod, n. pr. na Murskem polju, so se utaborili vojaki tudi po skednjih, drugod so postavili konje pod kozolec, kar bo oviralo spravljanje pri letošnji žetvi. Ljudje se zelo hudujejo in pritožujejo.
KOROŠKO.
Patriotizem koroških Slovencev.
Mariborska "Straža" piše o potovanju deželnega predsednika po Zilski dolini: Povsod se je mogel deželni predsednik prepričati o sainozaupauju prebivalstva, ki je z veseljem pripravljeno, ustreči vsem zahtevam v dolini se nalia-jajočih čet in ki neustrašeno in v zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti doprinaša neobhodno potrebne žrtve, ki jih zahteva seda nji položaj. Koroški Slovenci se veselijo, da se jim je od te pristojne strani priznalo ono domoljubno čustvo, katero so jim svoj Čas zlovoljni ljudje hoteli odrekati. Dokazi so prišli na dan.
zastava v Gorici prepovedana. — Velik boj je bil za slovensko zastavo v goriškem mestu, _ obilno interpelacij in spomenic, odgovora nanje ni bilo do vojne, sedaj je odgovorila vojna in molče dovolila slovensko zastavo v Gorici.
Žrtev vojne. V Gorici je umrl Ivan Sineič, praporščak v črno-vojniškem bataljonu in medicine. Umrli je bil rodom iz Gorice in torej počiva v domači zemlji. Sinčič je bil član slov. akademičnega društva "Danica" ter se je pred odhodom na bojišče več časa vež-bal v Mariboru.
Kako je italijanska artilerija škodljiva. Avstrijski artilerijski narednik je pripovedoval, da Italijani ravnajo z municijo nečuye-110 potratno, da jim ni primere. Dne 23. junija so oddali iz 200 topov okrog 10.000 strelov na eno samo postojanko pri Doberdobu, ven dar je bilo to italijansko streljanje 23. junija le takorekoč predigra grozovite kanonade 24. junija. Na vsako posamezno višino pri Gorici so oddali Italijani do 2000 granat in moštvo je pripovedovalo, da so našteli 1078 granat, ki so padle 11a samo eno skalo. Vsled tega peklenskega obstreljevanja je zrak takorekoč poln koscev od skal, ki odletijo, kadar trešči ob skalovje italijanska granata. Ti odleteli koščeki skalovja zahtevajo več človeških žrtev, kakor pa granati in «rap-ncli. In dejstvo je, da je ranjenih največ naših vojakov od koscev skal in take rane so navadno mnogo hujše, kakor pa rane puškinih krogel. Tudi so take rane navadno zelo obsežne in velike, raztrgajo meso in kosti in povzročajo grozne bolečine. Druga zla posledica groznega pokanja topov so živčne bolezni, ki so zelo pogoste. Groznemu in neprestanemu pokanju topov se človeško truplo ne more trajno in uspešno upirati in marsikateri naš hraber bojevnik mora zapustiti svoj strelski jarek. Sicer okreva navadno v 5—8 dnevih. a vendar se vrne oslabljen 11a bojno črto. Vrhu tega se poslužujejo Italijani neke vrste novega, dosedaj nepoznanega orožja, tako-zvanili "žoltih bomb", narejenih iz volne. Te Čudne bombe se zažge j o i 11 se vržejo goreče v avstrijske vrste. Kamor padejo, se razstrelijo in goreči kosci zažgejo vse v okolici. Povzročajo tudi hude opekline in izvanredno hude bolečine, tako da je vojak vsled takih opeklin za več tednov nesposoben za boj.
Italijani mečejo mrtva trupla v Soče. Očividec, goriški domačin, pripoveduje: Ljudje, ki se vračajo z bojne črte pri Gorici, pripovedujejo, kako grozoviti in naravnost strašni so boji ob Soči. Ker ni časa za pokopavauje mrli-čev in ker tudi mnogokrat primanjkuje prostora za grobove, mečejo Italijani mrtva trupla padlih vojakov kar v Sočo, katera jih nese dalje v Adrijo kot živež za ribe. Na mnogih krajih leži toliko mrličev v reki. da kar štrlijo iz globoke struge. Le s težavo jih valovi spravijo dalje.
Gorico zapuščajo. "Novi Čas" piše: Dogodki zadnjih dni so na Gorico tako vplivali, da jo mnogi zapuščajo, ki prej 11a to niti mislili niso. Odkar so bili Italijani po svojem velikanskem bombardiranju dne 25. junija v bližini našega mesta vrženi nazaj, pa pričenjajo divjati. Sovražni streli so prišli v ulice naše Gorice. In to je ljudi preplašilo, da so mnogi izgubili pogum, še nadalje ostati y mestu. Ampak po našem prepričanju pravega, zadostnega povoda k temu res nimajo. Zato se o-brača načelnik mestne uprave Dandini na prebivalstvo s pozivom, naj še nadalje ostane mirno.
Draginja v Gorici. Tekom zadnjih tednov je postala v Gorici draginja silno občutna. Nekateri predmeti so poleg tega tudi popolnoma zmanjkali, dasi so za vsakdanje življenje nujno potrebni. Masfi se ne dobi več, zadnja se je prodajala 1 kg po 6 K. Slanine ni nikjer; manjka petroleja in olje, kar ga je. je neznansko
morala v prvi vrsti brigati za deželo, ni in je noče biti. Pač bi vlada še morda lahko deželnemu odboru namignila, naj pride z Dunaja v Goriško nazaj. Tu naj skrbi, tu naj dela, za to ga naše bedno ljudstvo s svojimi žulji vzdržuje!
Trgovine v Gorici. V Gorici je tedaj že precej trgovin zaprtih, ker nimajo prometa. Zapreti pa so morali vse trgovine in obrti, katerih lastniki so italijanski podaniki.
Kmetje na Goriškem. Gorico zalagajo sedaj z živili, kolikor je pač mogoče, kmetje iz Štandreža, ki so zaradi svoje hladnokrvnosti zares občudovanja vredni. Tol-minci se nahajajo med obema frontama, zato ni čudno, da mirno obdelavajo svojo zemljo, ne da bi se brigali za grozo, ki šviga visoko preko njih sem in tja. Toda štandreški kmet zna več, sredi toče . šrapnelov mirno okopa va krompir, bere zgodnji fižol v stročju in včasih prekolne Lahe. In čudno, v •Gorici je bilo že o-krog 50 ljudi ubitih, 32 jih leži v bolnišnici, mnogo lažje ranjenih v zasebni oskrbi; štandreških kmetov ni mnogo med ranjenimi in ubitimi.
Cesarski namestnik hvali Slovence. Tržaški namestnik je te dni prepotoval tolminski okraj, kjer je nastalo za civilno prebivalstvo veliko pomanjkanje živil. Namestnik je obljubil, da bo prišla pomoč. Nato je navdušeno hvalil nad vse požrtvovalno, zanesljivo in domoljubno slovensko prebivalstvo ter obljubil, da bo o tem poročal tudi cesarju.
DALMACIJA.
Hrvatske manifestacije. Dne 1.
julija je slavilo tudi dalmatinsko glavno mesto Zadar zavzetje Lvova. Pri tem se je dogodil intere-santen dogodek: Župan Ziliotto je stopil na balkon rotovža in nagovoril zbrane manifestante v italijanskem jeziku. Toda množica mu 111 dala govoriti ter je zahtevala hrvatski nagovor. Splošni želji je ustregel neki častnik, ki je pozval manifestante, naj zapo-jejo hrvatsko cesarsko himno in ''l/cpo našo domovino". Tako je hrvatska pesem prvič orila po ulicah mesta Zadra.
nine proste.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin, da nas v obilnem številu posetiti blagovolijo. Za vsestransko postrežbo bode izborilo preskrbljeno. Fini prigrizek bodemo imeli, sveže pivo, pa tudi "pop" bodemo pili, cigarete in cigare kadili, povrh pa še plesali. No vidite, da bode nekaj 111 za vse to skrbi za to izvoljeni odbor.
Veselica se napravi v korist društvene blagajne, to pa za v pokritje stroškov delegata, ki bode šel na izvanredno, oziroma združitveno konvencijo.
Nadalje je bilo sklenjeno 11a redni mesečni seji dne 1. avgusta, da član, kateri se ne udeleži veselice, plača 1 dolar, to je vstopnica v društveno blagajno; to velja tudi za oddaljene člane iu bolnike, ker tukaj se gre za dobrobit društva, da vsi enako prispevamo.
Torej na svidenje 14. avgusta! Josip Budna, tajnik. (6-9—8)
Dobra kupčija to jesen
Pripravite pot za dobro jesensko prodajo s tem, da se domenite sedaj glede električnega znaka Veste, koliko dobrih trgovcev jih je nabavilo. Ali ste že videli, da bi se kak znak snelo? Vprašajte za vse posameznosti
The New York Edison Company
At Your Scrvice
General Offices: Irvine P5acc and '5th Street Telephone: Siuyvcaant 5600 Branch Officc Shov.- Rooms for tW Convenience of the ruMie 424 Broadway	Srrins tS'H) I »12» W St	Hrvant
126 Dclancey St Orchard 19<.S	»151 E 86t'i Si	l.enox
10 Irvum PI Stuyvcsant 5400 I »27 E 12rth St	Haiicm 4023
*362 E 141th St Melrose 3310 fOpen Until Midnieht Night and Emercency Ca.'.: Madison Square (.001
POZOR
naročniki v Conemaugh, Pa.!
Obveščeni smo, da je pričela ta-j mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NE-j MU DOM A NAZNANIJO NA-1 TANČNE NASLOVE SVOJIH j STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako po-1 šti omogočiti, da bode list našim; naročnikom redno dostavljala na dom.
Upravništvo "Glas Naroda".
Iščem svojega prijatelja FRANA PUNTAR. Doma je iz Rakeka na Notranjskem. Pred enim letom sva bila skupaj na Jamison No. 3. Cul sem, da se je nahajal pred par meseci v "West Virgi-niji in od tam zopet ne vem kam odšel. Prosim, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — Joseph Madic, Box 587, Greensburg, Pa.	(4-6—8)

dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen, lista je organizirano in spada v strokovne unije.

L3.000! — Vse osobje

Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca ANDREJA KAPEL. Doma je iz Nove Sušice pri St. Petru na Notranjskem. Pred 6. leti je bival v Montani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Sporut, Box 132, Douglas, Alaska.	(6-9—8)
PRIMORSKO.
Slovenske zastave v Gorici. Kf nečno so vendar svobodno vihrale drago; maslo se prodaja 1 kg po £yOkrat, tako je tudi sedaj že od slovenske zastave tudi v gorici. 9 K, mleko liter 5fi—§0 v, j^jca
Rad bi izvedel, kje je PETER OMAN. Pred nekaj časom je bival v Superior, Wyo. Prosim, ako kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker mu imam nekaj važnega poročati. — Anton Triller, Box 354, Roek Springs, Wyo.
(31-7—6-8)
PROŠNJA.
Rojaki mi ne smejo zameriti, če se zopet obračam s prošnjo nanje. Sam, pohabljen in do smrti nezmožen za delo, z bolno ženo in s kopico bolehnih nepreskrbljenih otrok, nimam v tej deželi razen usmiljenih rojakov nikogar, na katerega bi se obrnil v veliki bedi in nesreči. Veliko ste mi že pomagali, kljub temu pa še vedno upam, da mi tudi sedaj v najtežji dobi mojega življenja ne boste odrekli svoje pomoči. Stanarino moram plačati v najkrajšem času, pa ni pri hiši niti enega beliča. Že .več tednov se preživljamo samo z mlekom in solato. Vsak lahko izprevidi, da pri taki hrani ne moremo dolgo obstajati. Cela druži
Rada bi izvedela za naslov JANEZA GAŠPERČIČ, podoma Kosov iz Prema na Notranjskem. Pred enim letom je bival v Barbertonu, Ohio. Prosim cenjene rojake, če* kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. Jaz sem rojena Ivana Sercel in sedaj omo-žena Ivana Klemp, 232 Center St., Barberton, O. (4-6—S)
Rad bi izvedel za naslov svoje se-strično MARIJE FRANTAR. Lansko leto je bila v New Yor-ku pri gospej Mariji Drgančič. Prosim onega, ki ve, da mi naznani, ali naj se sama javi. — Frank Podgoršek, P. O. Box 67, Yucca, N. Dak.	(4-6—S)
P O Z O S 1
Citateljem in naročnikom nazna-ajamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915.
Namesto Koledarja, dobi vsak aov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig.
Uredništvo Glas Naroda.
iti? m.
HARMONIKI
JMalltr«. T KinTl pottj«, ktr mmm te \ m yoal« It MtaJ 1 »o»xmT«fc vi 4rnao kun 9*	k&korta« kM ad-
vvnCui
JOHN WENZEL
ML It fn«v«l*nd. Okla
A A A .V. J. /f. a^A A jBtA
y	V V V
i slovensko-hnraški koloniji.
Ako Selite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika Be vam nad; v Blovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že gesto leto ter je v njej kupilo farme že 160 slovenskih in hrvafikin družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu člove-
ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to na prosi na kolenih usmiljene ro- * majhnim denarjem. Pišite po naš list * 1	1 "Good's Colonist", kjer lahko podrob-
jake pomoči. Vsak najmanjši dar bo sprejet z največjo hvaležnostjo. Darove, ki bodo priobčeni v "Glasu Naroda", je pošilpati na tvrdko Frank Sakser, 82 Oort-laudt St., New York Cits'.
Družina John Zupanova
t Grove City, Pfc
neje čitate o teh kolonijah. Pošljemo
Et vsakemu zastonj, brez razlike, ako li kupiti farmo ali ne. Naslovite:
TIN James W. Good Company
54 Ashland, Wis.
Kadar je kaka cira3:vo oamecjeno kaplti bandercx, a. tavo, /cgai-e godbe as inštrumente, fcape itd., ali p* kadar potrebujete uro, Teriiico, priv?-j> . pr taa itd., n« kupite piej nikjer, da tudi mene saceno vpraiatc C7prii*n> Ves stane le 2c pa si bodste prihranili dolarje.
Cenike več vrst pciiljam brezplačro. PiSlt« poaj
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa Box 328
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL Sottner
"Doli z orožjem!"
Lev NikolajeviČ Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga aelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla mailanm Stael ni bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote izmisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sem v nekem gozda pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom :'Doll z orožjem !" Prebiral 8em jo dva dneva neprenehoma In sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih gpi-flall ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne ter. slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nuaU. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli žnjo križemsvet in uCill vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
t^ "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V BT ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN JI

GLAS NARODA, 6. AVGUSTA, 19,
V žaru juga.
Novela. — Spisala Lea Fatur.
(Nadaljevanje).
Mlad mornar se je plazil z debelo vošeenieo okoli oltarja. V smrtni uevarnoM jo je bil obljubil Morski zvezdi .Solze so tekle v curkih j>o zagorelem lieu, ko je položil svečo na žrtvenik. Romarji so o-gledovali pa maši slike na stenah. Večina jili je naslikana z nerodno roko, vaka pa kaže vero, ki je iskala in našla pomoči pri Mariji. Tam se lomi jambor, šviga blisk.. Jadra se trgajo v silnem pišu, valovi odnašajo blago raz krov. Kr milo je zlomljeno, ladija hiti proti čeri — v pogubo.... Kapitan z mirnarji kliče Mursko zvezdo. To laž be polna se prikaže v oblakih.
Anica je čakala težko, da se spusti mama na kolena. Mornar joka. mama je solzna.... Tudi Anica je iztisnila solzico iz očka, ko je položila svoje srce poleg mornarjeve sveče.
patru Avguštinu je vprašala Lijana. "Se vam li mudi. mi-lostljiva? Sprejeli so ravno tujega gospoda. Morda izvolite pozneje.. Ako ne — pokličem takoj!"
Lijana je videla, da je prijaznemu bratu težko motiti patra. CJotovo ljub obisk. Anica je šepetala : "Pozneje, mama". Njo je zanimala krama pred cerkvijo bolj kakor pater Avguštin. Mama je dala deset kron, da nakupi spominkov. Vsakemu posivi je hotela prinesti kontesina nekaj. Prodajalke so se veselile "zlate minje" in hitro je bila torbica polna, moš-njiček prazen.
Lijana je bila prenemirna, da bi čakala v cerkvi. Vleklo jo je v stolp starega gradu. Pogled z višine ti razširi srce. majhen si pred seboj in nepomenljiva postane tvoja bolest. Ilodila je med debelo-deblimi grmi rožmarina, stopila je Čez podrti steber, skozi lesena vrata. S svetim strahom je gledala Anica po debelih zidovih. Otrok je čutil, da veje duh minljivosti iz njih. Na zapuščenem prostoru nekdanjega vrta so šepetala drevesa, pripovedovala je trava: "Bilo je...."
Anica se je spustila po divje na-geljcc po vrtu, Lijana se je vzpela na stolp, zrla okoli seb", na morje;
Bili sov Vladali so okolici. Z železno verigo so zatuli pristan, v varnem zavetju so čakali brodi na Rečini. Straža se je ozirala s stolpa, naznanjala njih zastave. Drzen je bil. ki si jc postavil dom ob robu prepada. Podrtine nosijo šc pečat, da je ljubil njih gospodar moč in lepoto. Ves Trsat spominja ponosnih Frankopanov. Bila je moč. družila se ji jc slava. Svetni in duhovni mogotci so izniknili iz slavnega rodu. Martin in Peter sta zidala cerkve, Ivan in Peter se borila s Turki in Benečani, in poslednji — Fran Krst....
Anica je skakala po visoki travi nekdanjega vrta. "Mama, si še tu? kliči me, veš!"
Lijana se je zdrznila. Kakor Katarina Ivanova je hotela v mislih za svojo ljubeznijo — pa ona ni
smela, ni smela---- Katarinina
ljubezen je bila junaštvo, čednost — njena: sramota, greli.... Glej kako hiti parnik po morju — postaja manjši, izginja drobna pika 1"» ozki poti med otoki.. Tam se odpira široko morje. Tja pohiti Lijana — hite jadra, lete galebi, plavajo ribe. Vse beži od kopnega, od sužnosti....
So'nce je pripekalo. Veter se ni več voigraval z Lijaninim pajčo-lanom, močan duh je prihajal od trave na vrtu. Globoko pod Trsa tom se je vil črni dim iz kartere, vrtovi Rečice so zeleneli, blesteče, belo se je širilo mesto. Ura je bila.... Se en pogled v nižino — še hip svobode v višavi....
Hotela je po stopnicah, pa sc je stresla, zastala. Plameni so pre livali nežno polt, se zibali pred očmi. Kaj biješ tako naglo, tako besno, ti nespametno srce?
Slišal se je nagel, elastičen korak, svež moški glas. Tisti korak je spremljal drsajočega starega človeka, svežemu glasu je odgovarjal drhteč, postaren. Prišleca sta se ustavila v vnetem pogovoru j od stolpom.
Zlatolaso glavico je potisnila med bršljanove veje, skrita za zelenim zastorom je poslušala, tre
petala----Kača je dvignila glavo
iz razpoke zidu. martinček je prilezel do bele roke....
Menila je, da hodi po mestu, ponosnih ram, glavo v oblakih. Slamnik v zatilniku, lase v čelu. obraz razgret od vročine in vnetega pogovora, stoji tu pod stolpom. To je bil tedaj obisk, ki je bil patru Avguštinu tako ljub. Radost seva
patru iz nagubanega lica, iz črnega očesa. V rjavi halji stoji skromen zraven nekoliko večjega, elegantnega sina sveta, pa v njego vem zadržanju, v kretnji rok, v sivih laseh, ki se kradejo le redki izpod čepice; v izrazu obraza, ki spominja starih slik svetnikov, je nekaj, kar obuja spoštovanje in zaupanje. Ostro črtane obrvi, pro-direu pogled, ponosni, ravni nos. mehka usta, izdajajo patra Avguština veliko dušo, krepko voljo, ljubeče srce. Navdušen delavec je bil stopil mlad v vinograd Gospodov. hiteča leta so zabeležila svoje število na blago lice. potlačila krepko postavo, pa niso ohladila ognjevitega duha. Tak. kakor stoji pred Pavlom, stoji pater na prižniei. tako govori s prvaki sveta. tako govori z revežem.
"Štirinajst let je, prijatelj, kar sva hodila po Frankopanovih ku-lah. ... Vi ste bili vitek mladenič, jaz krepak mož. Zdaj ste vi junak
—	jaz starček
Senca je preletela Pavlov razgreti obraz.
"Postarali ste se telesno, preča-stiti — jaz dušno. Kje so vzori mladosti? Postal sem praktičen. Občudujem vas, prečastiti.... Saj doživi ravno za svoj poklic vneti duhovnik mnogo prevar — vendar ste ostali zvesti mladostnim vzorom."
Na tožno izgovorjene Pa v low? besede je odgovoril živahno pater :
"Kako bi živel duhovnik brez vzorov? Sam vnet, vnema druge. In prevare.... Treba je umeti ljudsko srce, odpuščati.... Treba nam je ljubiti, verovati, Pavel...." "Ah prečastiti — veroval sem,
upal____"
Pavlovo obličje se je stemnilo, bol in srd sta zVenela iz glasu, ko je nadaljeval:
"Vse je utonilo.... Pobožni mladenič je postal verski indife-rentist. Gorel sem za narod, hotel zastaviti vse sile življenja zanj. Vi pravite, prečastiti. da je duša sila našega naroda neizčrpna, da si postavi naš narod, četudi je majhen, lahko zgradbo umetnosti, pred katero se ustavi tujec in začudi, ker je delo tako malega naroda, potočka med silnimi rekami.... To so utopije, prečastiti. Vsakemu narodu je sojeno, da izgine sčasoma. Kakor posameznik — pride, odide. V vseh narodih se najdejo razgrete glave, ki mislijo, da je poklican njihov narod, da vlada drugim.... Velike ribe pa požro male. Kaj kasne Slovencu kulturni boj z mogočnimi sosedi? Prazno delo! Zato pijem rajši pivo in se redim v tujini."
"In pivo je krivo, da so vaše misli tako težke, kriva je tega mrzla tujina. Pa zdaj ste na jugu. Rdeča kastavščina vam razgreje kri in vi oživite zopet za mladeni-ške vzore. Pridite na Šmaren sem! Opazovali bodete vero ljudstva, ki se zbira v trumah v naše svetisče. Iz te romantične skale se vam odpre drug pogled v svet. Vi se vrnete, Pavel____"
Pater je položil desnico na Pavlovo ramo. njegov pogled je izražal prepričanje.
"Da se vrnem!" je vzdihnil mladi mož. "Zaprt je raj mladosti
—	kako nazaj? Življenje pa tako1 vsakdanje. Suhoparno je moje u-{ čenje. toplote iščem v sebi, da bi je podal svojim učencem, pa je ni____"	»
"Ker podajate tujec tujim o-trokom svoje misli v tujem jeziku. Vrnite se domov, Pavel. Skrivnostna je moč domače govorice, rodne dežele. Z nevidnimi koreninami smo porastli k njej. Tu ima kore-i
nino tvoja moč____"	j
Kakor človek, katerega tihe misli si izgovoril, je segel Pavel hlastno patru v besedo :	| "In žena. prečastiti? Otroci nemške matere?" | "Otrok je nežna veja. Žena, ki ljubi moža, pozna le njegovo vo-' ljo."
Pavel se je glasno nasmejal. "Pozna le njegovo voljo? Ravno narobe je. prečastiti! Žena ima vedno prav. Obrne me na svojo stran — sam ne vem kdaj — kako. Zakon je vojska, v kateri je mož vedno premagan. Solze, molk, so orožje žena.... "
Zamahnil je z roko. Pater se je nasmehnil, zavil na stopnice. Po njih se je zakotljal kamenček. Sprožila ga je prestrašena noga. Moža sta-naredila par korakov in
zastala---- V solnčnem sijaju je
slonela ob robu stolpa zračna prikazen; lasje so žareli kot zlato, pajčolan jo je ovijal kakor oblak. Pater se je nasmehnil, Pavla je spreletelo nekaj sladkega — vendar sc mu je zatemnil obraz. Povsod ta tujka---- Pozdravil jo
hladno....
Vila Frankopanka, ki žaluje na
podrtinali?" je pozdravil pater grofico, ki jc stala pred njima v globoki zadregi, nevede kam bi se dela. Negotovega koraka je stopila patru naproti, se sklonila nad velo roko. Osupel jo je motril pater. Njena roka in ustnice drhte, njen obraz je zardel. .. . Kaj ji je. sicer tako samozavestni dami? Kdo je kriv njene zadrege? Kaj se zrcali v Pavlovi temni zenei. ko gleda, visok in močan, na nožno grofico? Nekaj je med njima.... Poznata se. Nič čudnega, saj prideta oba iz Opatije. Toda to ni zadrega dveh tujcev, ki sta se slučajno srečala. Tako se gledata dve duši, ki se sestaneta črez mnogo let.... Patrove misli so hitele v preteklost, odgrinjale zastor.... Trnovce in okolico jo poznal dobro. Rad stopi Trnovee na Trsat in obišče patra Avguština. V dušnih in telesnih stiskah išče sveta pri izkušenem možu. Tudi Lijana
je prihajala----- Takrat je nosila
preprosto obleko, dve dolgi kiti sta ji viseli po hrbtu, oči spominčice pa so zrle hrepeneče kakor danes, kakor vedno.... Na porti je ihtela, tožila, da ji ni mogoče prenašati samote in revščine.... Da prelomi mlademu pisatelju dano obljubo in vzame grofa — star ca i —
"Maščevala se bo mladost", jo je svaril takrat. Tisti pisatelj je bil Pavel----Zdaj ju je pripeljala v isti kraj tajna roka, ki beleži in kaznuje o svojem času vse naše prestopke.... Zdaj se bližajo viharji.. . Pavel je lep, grof star, oduren. Nekdanje čuvtsvo se zbudi z podvojeno močjo.... U-bogo, šibko bitje! Kdo reši pogube tvoj čoln? Priporočam te Morski zvezdi.___Usmiljenje je polnilo lice in oko starega dušeslovca, ko se je obrnil z navidezno vese-lostjo k grofici 111 nagovoril molčečo vdrugič: '
"Vi grofica, ste ona dama, ki me jo iskala? Na razpolago sem vam."
"Hvala, prečastiti", je iztisnila Lijana iz prcblcdelih ustuie. Prijelo je je, da bi bežala bogvekam iz bližine tistega, po katerem je hrepenela vedno. Pa stala je kot uko-pana.
(Pride še.)
NAZNANILO.	r,i
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost )e 21 pri 28 palcih.
i_jp Cena 15 centov.	i *
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani [Zjedili jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri
nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih dižav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nat
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
r
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽ1TE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako * ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na iih HASSAN PRF.MIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Fremfom Dept. 490 Broome St., New York, M. T. (Te ponudbe upašne 31. decembre 1915.)
cTxririnrTF^r^iriri'
'.ti 1
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA"
Uvrftoje vsakovrstne tiskovin« po nizkih.ctmafc.
Delo okvso- lzrrhp« pvvvodt f drtfi UnQsko orsanlztrmn« Posebnost m triftveaa pretila. *rt*B)ct,;

Tea naročila polljitBag
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York. N. Y.
r
Veliki vojni atlas
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Narode".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"TU Bnrean of Indnstri* u4 Ivmigratiom" za državo New York varuje lm pomaga priseljsm-eem, ki po bili oeleparjeei, oropani eli ■ katerimi se je slabo *»v-aalo.
Brezplačno se daje nasvete pri leljencem, kateri so bili oslepar-jeml od bankirjev, odvetnikov, tr *o-reeT z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, »premijeval eev, kažipotov ln posestnikov gostiln.
Daje se informacij* v natnrall-i&aijikih aadev&h: keko postati irierljae, kjer se oglasiti se tr žavljaaike listine.
Sorodniki naj bi se sestali s prijel j eaei na Ellis Islands ali pri Barge Office.
DKŽAVNI DELAVKI) DEPARTMENT
(Btate Department of LaKofJ
BUREAU OF INDUSTRU* AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: M Bast 29th St., odprt vsaki dam od t. are s jutra j do i. popeldmt in v sredo rrežer od B. do lt. lii
POZOR ROJAKI!
N sjbolj n-•pešno mazilo za* ieii-ske in moške _ lase. kakor tu- j di za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v B tednih krasni, čcosti in dolsri lasje. kakor tudi moškim krame brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in (jxinte. potna noge, kurje oči. bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi mojn zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB VAHČIČ, Ittt K. (4 th St, Cleveland, Ohl«.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.	»
?ojskojočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega I A iruznih zemljevidov.
nn ZOtih straneh in vaaV.a gtran je 10i pri 13i palca velika. Cena tiarno 25 centov.
Manjši vojni alias
obsege devet raznih zemljevidov i 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov*
▼■1 aemljevidi bo narejeni v raznih barvah, dase ritk Inhko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 26c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov fn mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjes edjemu damo popust;
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
® ® ® 9)
NAJBOLJŠA
® ® ®

SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA?
Prirejena za slovenski narod, s so- J delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe (j ista v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. Li
jjipagnie generale frasaiianllp
t Francoska parobrodna družba.} |
Direktni trti do Havre, Pariza, Svite, Isomesta le Ljubljane
J*	MU
»AJMtOVCNC«
M dr* vilah«
HLA f AVOT«« In in v Jm\m
'k a Loin Altai
nAlfKAXa laatMrifrrUaka
"Chicago", "La Tonrame", "Jtochambeaa" b "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
eoraer Pearl St., Vkesebronfh Bnfldinf. parniki odplnjejo vedns sb sredab kt
if, m. a.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiijatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiijatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
W