/• v I. X 'V,'- " v . ' f ■ ■ ti ■ / I / \ v f' \ DIXIiOc Vr mirb wic bab beutfdje aubgefprodjcn. 6 . ®a§ lj mirb am ©nbe cineb 933orteS mie l aitbgefprodjen; 3 . 23. kralj, ber ftbnig; učitelj, ber 8 cfjrcr; tefe: kral, učitel. 7. nj muji iucid& ttitb mit bem j uerfcfjino^ett, mie bas itatieiii* fdje gn attbgefprodpn merben ; 3 . 93 . konj, iPfcvb; dinja, lUletoiie. 8 . s cntfprirfjt bem bcutfdjen fd)arf.m 11 ; 3 . 23. sad, §rud)t; kosa, ©ettfe; fpric£) : ssad, kossa. 9. 53ab š [autet mie ba§ bcutd^c sch; 3 . 23. hiša, |)aub; šiba, fRutfje: fpridj : hischa, schiba. 10 . £)aS v mirb iit ber Sftegcl mie bab beittfcbe w meid) ciitSgefprodjeit. 11 . SDa§ z l)at bcit 8 ant bed ge* linbctt bcutfdjen s, mie in bnt 2 Bor* tern Wiese, Riese; 3 . 23. koza, bie 3 iege; zob, 3 qljn; [prid): kosa, sob. 12 . Dci§ ž mufj meidjer alb ba§ beutfdje sch, mie bab franjofifdje j. iit jour aubgcfpcodjen merbert; 3 . 23. žila, Slber; žena, 9Beib. 13. jjfiir bie frembett Saute ph, q, w, x, y, braudjt ber ©[ocene f, k, v, ks, i, atb : Ksenofon, £eno= fon; Jork, g)orf. — 9 — Osservazioni preliminari. Nella lingua slovena non ci sono dittonghi. La sillaba radicale o i' d i n a r i a m e n t e pro- nunciasi coli’ accento tonico ; nelle parole polisillabe 1’ accento cade di solito suita pe- miltiroa sillaba; p. e; grajati , biasimare; ne~ srčča, disgrazia. In riguardo alla or- tografia si osserva : 1. Nella lingua slo¬ vena si sorivono tante lettere, quante si pro- nunciano. 2. Le parole slove- ne cominciano ordina- riamente con lettera minuscola; ia lettera majuscola si adopera soltanto : a) nel principio del discorso e dei versi; b) nelle parole che seguono al punto, e di solito al punto ammi- rativo ed tnterrogativo, se con queste inter- punzioni termina la 3. SJor&cmevFmifleu. ®ie ffoucnifc^e Sprale fjat feinc $> op p e lla ut e. 4. Ter joit ruf)t gemeb niglidj ciuf ber @tamm» filbe ; iit indfifil&igeit Sbortan faltt er geroiiftt« lici) auf bte »orlefcte ©ib be; af§ : grajati, tabela; nesreča, Unglilcf. 5. tpinjtdftlidj ber Recht- schreibung gelte §ob genbež : 1. ^nt ©lommifdjen fdjreibt man mir fo otrle 93uc6ftabett, al§ man au$» |prid)t. 2. 'T)ie flooenifdjen SBbrter lucvbeit gomolju* (id) mit fIciiien 2lnfang§* budtftabeit gcfcbrickn ; groge ©udjftabcn ftcljeit mir: a) .3« Slufang jeber Dfebe unb jebeS SBerfeS; b) bet alleu ©orterit nacff eiucm ©djtngpimb te, uttb gemoljulid} nad) eiitem 'žluSn-tf* imb j^ra* gegeidjen, menit mit bie= fen Untcrfcbeibitttgdjddjeit Uvodne opazke. V slovenščini ni dvo¬ glasnikov. Navadno se naglasa korenski zlog; na več - zložnih besedah pada naglas (povdarek) po navadi na predzadnji zlog, n. pr. grajati , nesreča. Za pravopisje so glavna vodila: 1. Piši le toliko pis¬ menk (črk), kolikor jih izgovarjaš. 2. Slovenske besede se pišejo v obče z ma¬ limi črkami ; velike črke se rabijo le : a) v začetku govo¬ ra in vsake vrstice v pesmih; b ) pri besedah za piko, pa za klicajem in vprašajem, ako se ž njima stavek končuje; tudi za dvopičjem, ka¬ dar svoje besede ali — 10 - proposizione; nonche ber ®afj fd&liejjt; aud) besede koga drugega nelle parole seguenti nacij einem !5>op)p>ctpnmfte, neizpremenjene piše- ai due punti, se la pro- ntetm bie SSlorte uncet= mo ; posizione scrivesi im- anbert angefiifjrt icerbcn; nautata ; c) nei nomi propri; e) bet ben ©gemtamett; c) pri lastnih imenik; d) ,nel nome Bog, d) iBeim Sffiovte Bog, d) pri besedi 'Bog Iddio ; e negli epiteti ©ott itnb beffett (£p>i?f>e* in njenih pristavkih di Dio : Gospod Bog, ten: Gospod Bog, $jeiT ali namestnicah: Go- Signor Iddio; Bog Oče, ©ott; Bog Oče, ©ott spod Bog; Bog Oče, Dio Padre ecc. 2$ater u. f. lt>. in tako dalje. Parti del discorso. La lingua slovena ha nove parti del di¬ scorso, cioe : 1. il sostantivo ; 2. 1’aggettivo ; 3. 1’ aggettivo nu - merale; 4. il pronome ; 5. il verbo; 6. 1’ avverbio ; 7. la proposizione; 8 la congiunzione ; 9. 1' interiezione. Annotazione. L ’ articolo manca, come nella lingua la- tina. Di queste 9 parti del discorso i nomi (cioč: il sostantivo, 1’ agget¬ tivo, gli aggettivi nu- merali, i pronomi) ed i 6 . iHe&ctljcifc. SDie flooentfdje ©pradje jaljU neun Wortarten (iittbctljetlc), ttnb gmar: 1. Da« .jpauptmort; 2. Da§ ©ciroort; 3. Da« 3af)toort; 4. Da§ giinnort; 5. Da« ^eitoort; 6. Da« ilicbemuovt; 7. Da« SSonuort ; 8. Da« 53inberoort; 9. Da« Gmpfiubungšk mort. 7 . 'Jlituieiluitfl. Dev Artikel fcl)(t utic im 2atcinijc£)en. 33oit bicfcit 9 93orL artcn bilbctt bie 9žcmn tcbrter (b. t.: bab £)attpL 33ci*3 a l)G u. guinuort) itnb bie .geittcbvter ben Besedna plemena. V slovenskem jeziku je devet besednih ple¬ men, namreč : 1. samostalnik ; 2. pridevnik ; 3. številnik; 4. zaimek; 5. glagol; 6. prislov ; 7. predlog ; 8. veznik ; 9. medmet. Opazka. Slovenščina nima člena ali spolnika, ka¬ kor ga nima ludi la¬ tinščina. , Izmed teh 9terih besednih plemen so imena (t j.: samostal¬ nik, pridevnik, števil¬ nik in zaimek) in gla- 11 verbi sono le parti prin- cipali della proposizio- ne. Tali parole vanno soggette a variazioni, che determinano il ge¬ nere, il numero, la per- sona ed il tempo, Nomi e loro declinazione. A. Il sostantivo. 11 genere e triplice : maschile, femminile e neutro. A. Di genere maschile (rnascolino) sono : a ) tutti i sostantivi, che significano un uo- rao o un maschio fra le bestie; p. e. brat, il fratello; cesar, l’im- peratore; medved, 1’or- so. b ) la maggior parte dei sostantivi che ter- minano con consonan- te ; p. e. travnik, il prato ; trn, lo spino. c) i nomi delle let- tere delTalfabeto; p. e. glasnik A, la vocale A; zategnjen o. I’ o lar- go ; mali e, 1’ e minu- scolo. mefenttic§cn 83cftnnbtl)eil ciitcS ©atjeS; fie erletbeit eiue SBeranbentng ber gvrm jur Soegeidjmtng beS @efd)led)te§, ber $at)t, ber perjem «nb ber $tc 'Jiriiuloiivtci' mtb iljvc ?l6niiDmutnš(ivt> A. OnnVtluovt 8 . ®ab @efd)(ed)t ift brci= fadj: mčimitidj, mritdid) uub fdctjlid;. 9. A. SRdnulidjen © e = fd)lcd)teS fitib: a) s Mc ^nitptiobrtcr, iccldie eiueu Ukanit he* beuten ober cin Ukanit* djeit im jUjietreic&e: j. 23. brat, ber 23ntber; cesar, ber Sinifcr ; medved, ber 23dr.. b) S3ie meiften jpaitpt- mbrter, bic anf cine« Ukitlcmt aužgetjeu, alb: travnik, bte 333icfe; trn, ber jTorit . c) 5Die Uiamen ber 23udjftaku im SUpfjabet, ati? : glasnik A, ber ©elbfitaut A; zategnjen o, bas ejebeljnte o; mali e, bab flciuc o. goli bistveni deli v stavku; ti se spremi¬ njajo v obliki, da zna- čijo spol, število, osebo in čas. Imena in njih sklanjava. A. Samostalnik. Spol je trojen : mo¬ ški, ženski in srednji. A. Moškega spola so ; «) vsa imena mo¬ ških oseb in imena samcev : v živalstvu, na primer brat, cesai - , medved. b) večji del samo¬ stalnikov, ki konča- vajo s soglasnikom, n, pr. travnik, trn. c) imena posamnih črk v alfabetu, n. pr. glasnik A, zategnjen o, mali e. — 12 JB. Di genere fem- minile sono : a) tutti i sostantivi, che significano una femmina od un ani- male femminile p. e. mati, la madre; košu/a, la cerva. b ) il caratteristico dei sostantivi femmi- nili e la fina'e a j p. e. miza, la tavola ; tiča, 1’ uccello. c) i sostantivi pol- lisilabi clio tcrminano in ad, ast, e*t, isf, ost, ust, azen, ezen e ev, p. e. mladost , la gio- ventu ; oblast, 1’ auto- rita; molitev, la pre- ghiera d) molti sostantivi, per la maggior parte monosilabi, che si ap- prendono coli’ eserci- zio, p. e. čast, 1’onore; gnjat , il prosciutto ; gos, l’oca ; jed, il cibo; kad, il tino ; klel, la cantina; klop, la pan- ca; kopel j, il bagno ; kost, 1’osso; laž, la bu- gia ; lov, la caccia; luč, il lume ; misel, ii pensiero; moč, la tor¬ za ; nit, il filo ; pesem, la canzonetta; noč, la notte ; past, la trap- pola j pec, la stufa, (il forno) ; peč, la rupe ; piščal, il tubo d’ or- 10. JB) 93Jei6(icf)eit ®e* f d) (c d) t c § jtrtb : a) 2(Ue .^auptmortcr, bic eiit 3Bci6 bebeutcn, ober etn SBeibdjett im Sdjierreidje, alb : mati, bic 3}futter; košuta, bie ,pir]d'f'u[), b) ^jai-tptmerf* mat be§ mcibltdjeu ®e» jd)lcd)tc3 ift bcr C£nb= felbftlaut a, alb: miza, bet' 3Ti[d): tiča, bcr 23ogel. c) UNc incf)tft(bigen ^auptiobrlcr mit beut 2lu3gaitg ad, ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen, itttb ev (va), alb: mladost, bic ^jugettb; oblast, bie @cmaU; mo¬ litev, bab ®cbct. d) 93icfc meift ciitfif- btge ^auptiubrter, bie aber aub bcr llctmug cr* ternt merbcn mitffen, alb: čast, bic ®f)rc: gnjat, bcr ©djiufcu: gos, bie ®entb; jed, bic Spcife; kad, cine grojje Jžufe (©ottidj); klet, bcr SČcb (cr; klop, bic ©ant; ko- pelj, bab ©ab; kost, bas ©cin; laž, bie Siige; lov, bie 3jagb; luč, bab Sict)t; misel, bcr ®e* banfe; moč, bie ©tdrfe; nit, bcr ^aben ; pesem, bab Sicb; noč, bic ©ad)t; past, bic $a(le ; peč, bcr Dfctt; peč, $e(fctt» toaitb ; piščal, bie Dr* JB. Ženskega spola so : a) vsa imena žen¬ skih oseb in imena sa¬ mic v živalstvu, n. pr. mati, košuta. b) glavno znamenje ženskega spola je kon¬ čnica a, n. pr. miza, tiča. c) večzložni samo¬ stalniki s končnico ad, ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen, in ev, ka¬ kor: mladost, oblast, molitev. d) mnogi večinoma jednozložni samostal¬ niki, ki se pa le z vajo vtisnejo v spomin, n. pr. čast, gnjat, gos, jed, kad, klet, klop, kopelj, kost, laž, lov, luč, misel, moč, nit, pesem, noč, past, peč, peč (pečina), piščal, pomlad, pomoč, po- sterv, povodenj, prst (zemlja), vas, reč, rž (rež), senožet, skrb, smet, strast, vez, vrv, zibelj, zver, žival in drngi. 13 ga no ; pomlad, la pri- niavera; pomoč, l’ain- to ; pošlem, la trota; povode!j, 1’innondaz, io¬ ne; prsi, la terra; vas, il villaggio; reč, hi co- sa; rž (rež), la segala; senožel, il prato; skrb, la cura; smet, la spaz- zatura; strast,, la pas- sione; vez, il legaceio; vrv, la corda; zibel.j, la cul la ; zver, la fie- ra; žival, 1’animale; e altri. C.. l)i, genere neutro sono tutti i sostantivi col la finale e ovvero o, p. e. dete, il bambino; solnce, il sole; telo , il coipo Il genere dei so¬ stantivi usati soltanto nel numero plurale si discerne dal hi vocale finale : la desidenza i indica il genere ma- sehile, e il femminile, ed a il neutro ; p. e. možgani, il cervello ; toplice, il bagno caldo; drva, le legna. 11 numero e triplice, come nel greco: sin- golare, duale e plu¬ rale. gcfpfeifs; pomlad, ber ^vuljting; pomoč, bic «pi(fc; posterv, bic ||i)» rede; povodenj, bic Ue= bev|cfm)euinuiug. ; prst, bic iDammerbe: vas, bab 3>otf; reč, bic (godje; rž (rež', ber Dloggcn ; senožet,,bic ©iefe; skrb bic ©orge; smet, bob 9(iibfeiji'idjt ; strast, bic Sdbeufdjaft ; vez, bnS 93anb ; vrv, bab ©dl; zibelj, bic SJMcge; zver, milbctf STfjier ; žival. ;alp nn $£[)iev, mib anberc. H. C. S a d) t i d; c n 03 e » f d) t e d) t e s finb alfe pauptiiuirtcv, bic auf e ober o aii§gcl)cii, alb: de¬ te, bab .liiub; solnce, bic ©Dime; telo, ber STbrper. 33ab @cjd)!cd)t ber (panptmbrtcv, bic n ur in ber SDMjr^afji gct>rdudjlid) fiub, erfeunt man ati bcm SUtiifutte, ber Hlubgang i jcigt udmiicf) bab mdtut« lidje, e bab mciblidjc miba bab idd)lid)e ©efdjlcdjt au, dlb: možgani, bab @c» l)int; toplice, bab Silanu« bab; drva, bab s I3remi()ol,;. 12 , £>ie 3al)l ift mic im @ricd)i|d)nt, breifadj: bic Em^rneh- nitb 9)('ct>u= 5«i)t. C. Srednjega spola so vsi samostalniki s končnico e ali o, n. pr. dete, solnce, telo. Spol takih samo¬ stalnikov, ki se rabijo le v množini se dolo¬ čuje po končaju ; kon¬ čnica i, kaže moški, e ženski in a srednji spol : n pr. možgani, toplice, drva. Število je, kakor v grščini, trojno : jedni- na, dvojina in mno¬ žina. 14 — La lingua slovena ha sei časi, eioe: 1. il nominativa, col quale si risponde ali’ in- terrogazione chi? cin? 2. il genitivo, allin- terrogazione di chi ? di che? 3. il dativo, ali’ in- terrogazione a chi ? 4. V accusativo, al- 1’ interrogazione chi ? che ? 5. il locale, ali’ in- terrogaz. presso chi ? dove ? 6. V istrumentale, al- 1’ interrogaz. con chi ? con che cosa ? Il vocativo e uguale al nominativo. La declinazione e triplice : la prima pei sostantivi maschili, la seconda pei femininili e la terza pei neutri. La maggior parte dei sostantivi si de- clina regolarmente. 13 . Siegtutgžfdlfe fy.it bie fUmeiiifcIje ©preide fcd)S, a(§; 1. Dev domina!in ober SBcrfalf, auf bie §rage: mer'? maž ? 2. ber ©c ni tip ober SScffeitfall, auf bie $ra» ge : rueffen ? 3. ber D a t i o ober SBSetttfall, auf bie fifrage: voem ? 4. ber 21 c c u f a t i o ober SBeitfall, auf bie jfyeage: men ? maž ? 5. ber Vocat ober ©ofail, auf bie grage: bet tuent ? mo ? 6. ber ^ u ft r n ut e u* tal ober SŽontitfall, auf bie jjfrage: mit meut ? momit ? 3bcr 93ocatio ober fRttffall ift betu Dlomiitatio glcic^. 14 . 33 c u g u n g 3 a r t e n gibt c$ brci nad) ber erfteu merbett bie ntdmt= lidjett, nad; ber ptciten bie mei6(id)en, ttnb nad) ber britten bie fdd)(id)eit |)auptmbrter gcbengt. Sbie SDief;rsa()I ber Dauptmortcr mirb rcgeL indjjig abgednbert.' Sklonov ali padežev ima slovenščina šest: 1. imenovalnik, s ka¬ terim se odgovarja na vprašanje : kdo ? kaj ? 2. rodilnik na vpra¬ šanje : koga? česa? 3. dajalnik na vpra¬ šanje : komu? čemu? 4. tožilnik, na vpra¬ šanje : koga? kaj? 3. mestnik, na vpra¬ šanje pri kom (čem)? kje ? 6. druzilnik, na v- prašanje : s kom ? s Čim ? Zvalnik j e j ednak imenovalniku. Sklanje so tri: prva za moške, druga za ženske in tretja za srednje samostalnike. Večina samostalni¬ kov se pravilno pre- giblje. 15 — 15 . I. Declinazione i. Sccihtntinu I- Sklanja per i sostantivi maschili. fiir mannticbe §aupt»iirter. za moške samostalnike. Osservazione. Shi merfuitfl. Opazka. L’ accusativo singo- lare dei nomi di esseri viventi e eguale al genitivo, quelio dei no¬ tni di esseri non vi¬ venti e eguale al no- minativo. ®er Sfccufatio ber @iu- Tožilnik j ednine je jaf)! gteldjt bei uidjtte* pri imenik živih stvari bcnbeu '®ejeu belil jednak rodilniku, pri uiiuatin, bci tebenbett imenih neživih stvari betu ©euitio. pa jednak imenoval¬ niku. IG — 16 . II. Declinazione n- IccHitatiou n. Sklanja pei sostantivi feinminili. fitr roeitlidje giaiiptmSvter. za ženske samostalnike. Singolare. ©in 3 a () t. Jednina. Duale. $ ni e i 3 a f) t. Dvojina. Plurale. iDŽ c 1) v 3 a 61. Množina. Osservazione. 3'llllltet'fuuf! Opazka. Secondo 1’ esempio 'JI itd) bom 'JJhtfki lipa Po sklanjala „lipa“ „lipa“ si declinano an- tuevbeu and) abgedtibert: se pregibljejo tudi: che: a) i sostantivi del- a) bic .jpnuptlubrter a) samostalniki s la desinenza in ev , mit bcr ©nbjilbe ev, končnico ev, n. pr. ino- p. e. molitev', la pre- 3 . 33. molitev, ba§ ©e= litev, cerkev, britev- ghiera; cerkev, la cliie- bet; cerkev, bie Sirdje; britva, breskev-bre- sa; britev - btitvu, il ra- britev-britva, ba§ 8 ta= skva, i. t. d. soio ; breskev - breskva, fiermeffer; breskev-bre- la pešca; ecc. skva,bev^ftvjid); u. f.m. 17 b ) i nomi collettivi nel singolare, p. e. gospoda, i signori; ar¬ mada, 1’armata; otro- čija, i fanciulli; perut nina, il pollame; di¬ vjačina, la selvaggina; e altri. c) Di regola i so- stantivi masckili colla desinenza a, p. e. sta¬ rešina , il senatore ; nadvojvoda , 1’ arcidu- ca ; vojvoda, il duca ; vodja, il direttore. b) 2bie ©amuieltiamcn in bcr ©iugaljt, citž : go¬ spoda, bic ^erreu; tru¬ ma (armada). bie 2(riti?c; otročija, ein jjjcutfeit ber; perutnina, ba§ beruic[); divjačina, baž SBUbpret, imb apbere.. c) in bcr SReget ' bie mdmttidjen ^jauptmorter mit bcm Slušgcmg nuj a, ald: starešina, ber Sleltefte ; nadvojvoda, ber ©rjijerjog ; vojvo¬ da, bcr .j) e rjo g; vodja, ber "Sirector. 17 . h) skupna imena v jednini, n. pr. gospoda, truma (armada), otro¬ čija, perutnina, divja¬ čina, in druga. c) praviloma moški samostalniki s končni¬ co a, n. pr. starešina, nadvojvoda, vojvoda, vodja. III, Declinazione m. teciiuatiu« III. Sklanja pei sostatitivi neutri. fiit jčid;Iid)e §anptWL ; vter. za srednje samostalnike. — 18 Plurale. 231 e (j r 5 n f) 1. Množina. Osservazioni. Tutti i norui colla terminazione me assu- mopo dinanzi alla vo- cale finale un w; p. e. žlitmcifituflcit, Itte £>auptmbrter mit ber (Snbfil&e me, neumen in bet iCecUnation ein n ait ; 3 . S 8 . Opazke. Vsi samostalniki s končnico me privze¬ maj o prirastek n, in se sklanjajo tako : Singolare. Einzahl. Duale. Ziveizahl. Plurale. Mehrzahl. Jednina. Dvojina. Množina. Alcuni sostantivi (šinige §auptWorter Nekateri samostal- colla desinenza in o mit ber (Snbitng o ttelp niki s končnico o do- assumono nella decli- men al§ .gumadjS bte bivajo v sklanjavi na- nazione la sillaba es ; ©itbe es cm : vadno prirastek es : tali sono : drevo, drev-es-a, 1 ’ albero, ber SBaitm ; kolo, kol-es-a, la ruota, berž 21 nb; ■pero, per-es-a, la penna, bie §ebei:; nebo, neb-es-a, il cielo, ber f)immel; oko oc-es-a, 1’ occhio, ba§ Sluge; uho, uš-es-a, 1 ’ orecchio, T)a§ Dljr ; tel6, tel-es-a, il corpo, ber 8 eib. Alcuni sostantivi @inige ,‘paitptrobrter Nekateri samostal- colla 1 desinenza in e, mit ber ©itbung e, meh niki s končnico e, ki cbe indicano animali dje junge SCiere pber junge pomenjajo mlade ži- od enti giovani, dei SBefeu bejeidjnen unb »on vali ali bitja, katerih quali non si prende in ipeldjen bd§ ©ejdjledjt spola ne uvažujemo, 19 considerazione il ge- nicfit in »ctradjt ge= privzemajo prirastek nere naturale, assumo- uominen loivb, evfjattcu t,\ taki so: no dinanzi alla finale nor bet' ©itbung beu 3«= uri t ■ tali sono : locidjš t. teh, teh-t-a, il vitello, baS Salb ; pisce, pišče-t-a, il pollastro, baS |)ufjnc()en ; kljuse. kljuse-t-a, un cavallo inagro, ber ©alti; jagnje, jagnje-t-a, 1’ agnello, ba§ fiaunit; dete, dete-t-a, il bambino, ba3 Sinbicin ; žrebe, žrebe-t-a, il puledro, baž ^itflen ; dekle, dekle-t-a, la ragazza, ba« 3kdbdjen. 18 . Declinazione iiregolare. [P Sostaniivi maschili. HitreaclMfiftinc Seclimttidit. IDI d r. n (i d) e ,£> o it p t - in o r t e v. Nepravilna sklanjava. Moški samostalniki. Il sostantivo dan, 3bci3 'Sort dan, bcv Samostalnik dan se il giorno, declinasi: 5£ag , loirb folgenber * sklanja : maicn gebeugt: Sing. 1. dan, 2. dne, 3 dnevu, 4. dan, 5. pri dnevu, 6. z dnem. Dual. 1. dneva, 2. dni, 3. dnema, 4. dni, 5. pri dneh, 6. 0 dnevoma. Plur. 1. dnevi, 2. dni, 3. dnem, 4. dni, 5. pri dneh, 6. z dnemi. 19 . Il plurale della pa- 3bie be§ Množina saroostal- rola človek, 1’ uomo, SorteS človekouirb nu§ nika človek se tvori iz si desume dalla parola beitt in bcr ltugc« besede ljud, ki se ne bjud, che e inusitata brditcplidjem Sorte ljud rabi v jednini; sklanja nel singolare; questo gebilbct imb lote folgt se pa tako : plurale si declina nel gebeugt: modo seguente : 1. ljudje, 2. ljudi, 3. ljudem, 4. ljudi, 5. pri ljudčh, 6. z ljudmi. 20 . Il sostantivo otrok, Otrok, baS Šiitfc, Ijcit Samostalniko otrok il fanciullo, ha il plu- itt ber SJiefirjal)!: se v množini tako pre- rale come segue : giblje: 1. otroei, 2. otrok, 3. otrokom, 4. otroke, 5. pri otrocih, 6. z otroci. — 20 — 21 . Sostantivi femminili. 31'c ib Udje ,g> n it p t = Ženski samostalniki. m orter. La parola gospa, la Lad 31'o rt gospa mit Beseda gospa so skla- signora, si declina co- bem 5£ou iituuer aaf bcr nja tako si: lefcten SilBe tbirb gefreugt:' Singolare. 1. gospa, 2. gospe, 3. gospčj, 4. gospo, 5. pri gospčj, 6. z gospo. Duale. 1. gospe, 2. gospd, 3. gospema, 4. gospd, 5. pri gospeh, (>. z gospema. Flurale. 1. gospe, 2. gospa, 3. gospem, 4. gospe, 5. pri gospeh, 6. 2 gospemi. 22 . Sostantivi neutri. S d d) 1 i d) c § a n p t * Srednji samostalniki, m o v t e v. La parola tla, il pa- Dač ©ort tla, bcr Beseda tla, navadna vimento, usata sola- ^ujjbobcn, gdh'ditd)tidfj samo v množini, se mente nel plurale, de- mir in bcr iDfefjrjaf)!, pregiblje tako-le: clinasi: loirb gebeugt: 1. tla, 2. tal, 3. tlam, tlem, 4. tla, 5. pri tleh, 6. s tlami, tlemi, p. e. Na tla vreči, gettare a terra, ju 33obctt merfcii. B. L’aggetfcivo. GU aggett ivi kan no per ogni genere una desinenzaspeciale; pel genere masckile qual- cke consonante oppure la i, pel genere fem- rninile la a, e pel ge¬ nere neutro la o, ov- vero la e ; p. e. ze¬ len list, foglia yer.de ; B. 'Bcinnnt 23 ®ic 33chubrtcr f)o = bcn fiir jrbcS @efcl)lcd)t ciiicu Ocfcubtrn 3ludgcmg, fiir bcid mdmdtdje ®e» fdjtedjt cineii SRitlaut, ober ba§ i, fiir bad u>et= blicijc ®i'fd)lcd)t bad a uitb fiir bnd fddjlidje ®efd)ledjt bad o ober bad e, 5. 33. zelen list, grilttež SSaum* B. Pridevnik (prilog). Prilogi imajo za v- sak spol svojo poselmo končnico, za moški spol soglasnik ali i, za ženski spol a in za srednji o ali e: ze¬ len list; n. pr. Božja moč; rodovitno polje; Božje Dete. — 21 ■Božja moč, la poten- za divina; rodovitno polje, il campo fertile ; Božje Dete, Dio bam- bino. blatt; Božja moč, bte iO?ad)t ©otteš ; rodo¬ vitno polje, baS frudjt* bare fyeib ; Božje Dete, !£)a§ ©ottežfiublein. 24 . Gli aggettivi si de- ®te Seivobrter loevbett Pridevniki se pre- clinano come segue: itcid) folgeubem SJlufter gibljejo tako-le: abgeaubevt: 2 — 22 Osservazione. La e rnuta nell’ ul- tima sillaba ommettesi in tutti i časi, nei quali i sostantivi e gli aggettivi hanno qual- che aumento finale ; p. e. dober , dobra, do¬ bro, buono; bister , bi¬ stra, bistro, chiaro. Comparazione degli aggettivi. Le proprieta e le qualita delle persone o delle cose vengono de- terminate mediantetre gradi di comparazione, i quali sono : a) il primo grado, grudo positivo, quando 1’ aggettivo mostra la qualita d’una persona o cosa senza verun paragone a qualcun’al- tra; p e. visoka gora, il monte alto. b) il secondo grado, grado comparativo, quando la stessa pro¬ prieta trovasi in una cosa in grado mag- giore o minore che in im’ altra; p. e. ta cvetica je lepša (ali manj lepa ) od one, questo fiore e piu (o 25 'lliiiiieifunn- ©ab lautlofe e itt bcr fe(peit ©itbc mirb Lei §ai!pb ittib Sehuortmi in citten ^afibieipuigcit nušgeftoffen, in benen fic aiuoadifpit: dober, do¬ bra, dobro, gut; bister, bistra, bistro, jjetf. Stpiiienuiij Ser 'Itcimiirtcr. 26. ©ie j|igenfd)afteit ttttb ©ejdjaffenijeitcu bcr SPer* foiten ober ber ®acbeit merku mittdft breter 216» ftuf Ltngcn ober ©tcieje* rungSgrabe nn()cr bejcidp net unb prav : a) bie evfte ©tttfe ober SP o fi t i o, roobei bas Šchuort bie- (Sigeufcbaft einer SPerfcit ober dneh ©iiutcS oljiti afle 23er» gtcidjung mit anberit an» jeigt: visoka gora, ber |obe Šcrg; h) bie počite ©tufe ober 6 o m p a r a t i o, metin btcjclbe ©igettfdjaft in einem ©ittge in eiitem I)bt)ercu ober nicbcrcu ©rabe eijdjeiitt atS in einem anbern ; p 23. ta cvetica je lepša (ali manj lepa) od one, biefe S8tume ift jdjbtter Opazka. Poluglasnik e v kon¬ čnem zlogu se izpušča pri samostalnikih in pridevnikih po vseh sklonih, v katerih kaj priraste na koncu ; n. pr. dober, dobra, do¬ bro; bister, bistra, bi¬ stro. Stopnjevanje pridevnikov. Lastnosti in kako¬ vosti oseb in reči se primerjajo po tre stop¬ njah ; le so: a) prva stopnja ka¬ že lastnost kake osebe ali stvari brez primer jave z drugimi; n. pr. visoka gora ; b ) druga ali primer¬ jalna stopnja prilaga lastnost kaki osebi ali reči v večji ali manjši meri kot drugej ; n. pr. ta cvetica je lepša (ali manj lepa) od one; te gore so nižje od onih. meno) bello di quello ; te gore so nižje od onih, questi monti so- no meno alti di quelli; c) il ter z o grado o grado. superlativo, quando 1 ’ aggettivo mostra la qualita d’u- na cosa in grado mas- simo o minimo ; p. e. najkrasnejše poslopje na Dunaji, il piu ma- gnifico edifizio di Vien- na; najbogatejši izmed trgov-cev, i piu ricchi tra i mercanti; najuda¬ rnejši sluga, devotissi- mo servitore. Comparativo. I! comparativo si for¬ ma aggiungendo alla radice deli’ aggettivo {troncando la i del no- minativo trovasi la ra- dice) la desinenza: ši ovvero ji pel gene- re masckile, ša, ja pel genere femminile, še, je pel genere neutro. Per raddolcire la pronuncia si pone or- dinariamente innanzi alla sillaba ši la i o ej, innanzi al l’ ji poi la e j p. e: svet, santo; svetejši, piu santo; močen, tor¬ te ; močnejši, piu forte. — 23 —• (mtttber fcfjbn) at« jene; te gore so nižje od onih, bicje 93erge finb niebrigcr at« jene. c) bie britte ©tuje ober © it p e r ( a t i o , menu ba§ 93eimort bie Gngcnfdjaft eineS Sbinge« im Ijbdjften ober ntcberften ©rabe Dcjcidjnet; 3 . 93. najkrasnejše poslopje na Dunaji, ba« prddp tigfte ©ebdiiibe in 9Bien; najbogatejši izmed tergovcev, bie reictifteii unter ben (panbelekutct:; najudanejši sluga, er« gebenfter ®iener. Ser . 27. ®iefer mirb gebit* bet, iubem man .a n ben ©tanim bc§ 93cimorte« (melcfjen man bnrd) 216* merfung ber 9iominati»= enbung i crf)d(t) ši ober ji fitr bas mčinutidje, ša ober ja fitr ba« met&lidje, še ober je fitr Da« fadjticEjc ©cfdjtedjt anljdngt. 2 Co()(t(ange§ me« gen mirb gemeiniglid) oor bab ši eiit i *ober ej, oor ba« ji aber eiit e ringe* fdbo&ett, a(S: svet, f;cilig; svetejši, fjeitiger; mo¬ čen, [tar!; močnejši, ftdrfcr. c) tretja ali presežna stopnja kaže lastnost kake reči v največi ali najniži merji; n. pr. najkrasnejše poslopje na Dunaji; naj boga¬ tejši izmed trgovcev; najudanejiši sluga. Primerjalna stopnja. Ta stopnja se iz- obraži, če se pritakne deblu (deblo se dobi, ako se imenovalniku odbije končnico i): ši ali ji za moški, ša ali ja za ženski, še ali je za srednji spol. Zarad lepoglasja se navadno pred ši vrine i ali ej, pred Ji pa e; n. pr.: svet, svetejši; močen močnejši. — u — II grad o compara- tivo si forma pure p>o- nendo innanzi ali’ ag- gettivo la parola bolj, piu; p. e. bolj svet, piu santo, bolj močen, piu forte. Superlativo. a) II superlativo re- lativo o dl paragone in¬ dica, che una persona o cosa possiede una qualita al di sopra o al di sotto di tutte le altre poste al con- fronto. Questo si forma in due modi : 1. premettendo al grado comparativo la sillaba naj ; p. e: Peter je najpridnejsi med v- semi dijaki, Pietro e il piu diligente fra tutti gli scolari 2. premettendo al- 1’ ggettivo la parola najbolj; p. e: najbolj odličen vojskovodja te¬ ga stoletja, il piu di- stinto capitano di que- sto secolo. b) 11 superlativo as- soluto indica, che una persona o cosa possie¬ de una qualitži in som- mo oppure in infiino ©er gomparafio mirb and) gebilbet, trrbem ninn bor bas ©igenfdaftsicprt baS ©ort bolj, uteljr, fefjt ; 3 . 33. bolj svet, letliger, bolj močen, ftarfer. 28 . <šupcvtatil». ©er @ it p e,t 1 a t i o tit 33 er g (eid) mit a 1 * le it a ubere n jeigf, bajj etite ‘jJerfcm ober eiite d)c cine (šige.njdjaft int l)bd)ften ober im niebrig« ften ©tabe, als alfe bie anbereu im 93ergteid)e ge= ftcllten jlerfoneu ober ©adjcit, 6 efit}t. ©iefer mirb attf jmei 'Jlrteu gcbilbet : 1 . tttbettt mdn bcm Eomparatio bie ©ilbe naj ooranftellt; 3 . 23. Peter je najpridnejsi med v- semi dijaki, ‘jJeter ijt rtnter alten ©djiilertt bet flci§igfte; 2 . iitbeut mau bem @i» geufdjaftSivorte baž ©ort najbolj ooranftellt; 3 . 23. najbolj odličen vojsko¬ vodja tega stoletja, ber uorjiiglidjfte g-etbl)crr bie» fcS ^al)rl)itnbcrte§. b) ©er ©upertatio o 1) n e 33 e r g 1 c i d) m it anbereu geigt, baf? cine perjem ober cine Sadje eitte ©igenfdjaft im 'l)odp Primerjalna stopnja se izobrazi tudi, če se postavi pred pridevnik besedo bolj ; n. pr. bolj svet, bolj močen. Presežna stopnja. a) Ozima presežna stopnja kaže lastnost kake osebe ali reči v naj višj i ali najnižj i meri z ozirom na vse druge reči tiste vrste. Obrazi se: 1. če se primerjalnej stopnji zlog naj predaj priklopi; n. pr. Peter je najpridnejsi med v- semi dijaki; 2. če se dene pred pridevnik besedo naj¬ bolj ; n. pr. najbolj odličen vojskovodja te¬ ga stoletja. b ) Brez ozir na pre¬ sežna stopnja naznanja lastnost kake osebe ali stvari v zelo visoki ali zelo nizki meri brez grado, senza pero con- frontarla con altre per- sone o cose. Formasi anteponen- do ali’ aggettivo uno di questi avverbi: zelo, močno, jako, silno, kaj, hudo, molto, assai; op- pure le sillabe : vele-, vse-, vsega-, pre- ; p. e. jako bogat, inolto riceo o ricchissimo, velece¬ njen, stimatissimo. fteu obcr im niebrigften ©rabe bcfilpt, oljne fie je« bod) mit anbevcu ‘perjoneit obcr ©adjett 511 oergleidjen. ©erjetbe Wirb gebilbet, inbem man bem 6igen« jdjcijtštcorte ctueg biefer UmftanbSiDorter »oran« fcljt: zelo, močno, jako, silno, kaj, hudo, fefjr, oiet: ober bie ©ilbeti: vele-, vse-, vsega-, pre-; 3, ®. jako bo¬ gat, jel)v reicfj, velece¬ njen, (jodjgeacljtct. obzira ali primerjave z drugo osebo ali rečjo. Ta se izobrazi, če se dene pred pridev¬ nik jedna tek besed ali zlogov: zelo, močno, jako, silno, kaj, hudo, vele-, vse-, vsega-, pre-; n. pr. jako bogat, vele¬ cenjen. Osservazione: La parolina pre si- gnifica talora anche troppo, p. e. premrzla rosa, la rugiada troppo fredda, prerana smrt, morte prematura. I seguenti aggetkvi hanno il comparativo e superlativo irrego- lare : 2JitmcifJtug: Sač SSBbvtd^eit pre bebcutct puocilen and) juoicl, 3. premrzla rosa, alljtifalter Stjan, prerana smrt, 311 friifter Sob. 21 ). jij-olgcnbe ©civobrter bilben bat ©omparatio unb €htperlatio ttnrcgel« utajjig : Opomba: Besedica pre po- menja pa včasi tudi preveč, n. pr. pre mrzla rosa, pre rana smrt. Nepravilno oblikujejo primerjalnik m pre¬ sežnik naslednji pri¬ logi : velik, grande grof;; večji, največji; majhen, piccolo, flein; manjši, najmanjši; dober, buono, gut ; boljši, najboljši ( najbolji). C. Aggettivi numerali. Gli aggettivi mirne- rali sono o determinati come: uno, dieci , terzo, C. dnltltubvtcr. 30 . Si e jjaljlioortcr jittb entiocber bc.ftimmt, toie: ei n §, jeljn, ber C. Številniki. ŠtevVniki so določni, kakor : jeden, deset, tretji, osmi itd. ali ne- 26 ottavo, ecc, o indeter¬ minali come : alcuni alberi, malti cavalli, poco danaro, alqucmto vino, parecchie čase. briti e, a d) te it. ]'. )t>. obči* itnbeftimmt, toie: eintge Odurne, »tete ^Pferbe, u> e n i g @elb, etu>a<3 ifijeiii, meljvere «g>dufer. določni, kakor: neka¬ tera drevesa, mnogo konj, malo denarja, nekoliko vina, več liiš. 3i. a) Gli aggettivi nu- merali o primitivi ci presentano il nurnero delle persone o delle cose, e sono : a ) © i c ® r it rt b = j a 1)1 c it jeicjett bit 2Iit= tori ^crfonen ober ©adjen att, unb finb : a) Glavni stevilniki naznanjajo število o- seb ali reči in so : jeden, jedna, jedno, uno, una, eitter, eitte, cincS, 1 dva (masch ), dve (fena. e neat.), due, gttei, 2 trije (masch.), tri, (femm e , neut.), tre, brei, 3 I nurneri cardinali SSmt bicjeu @nnib= Glavni stevilniki se sono tutti declinabili gat}ten fiub alte bednih'* vsi sklanjajo, izvzemši eccetuati sto e tisoč, bat' mit 3tu§ita(mte tort sto in tisoč. sto unb tisoč. — 27 33 . Jeden, jedna, jedno, Jeden, jedna, jedno, e cosi anche nobeden, fotute nobeden, nobena, nobena, nobeno, nes- nobeno, feinev, luirb go suno, niuno, si decli- bcngt ude ba§ 33eiu>ovt na come 1’ aggettivo in bel' 'Sinjaljf. nel singolare. Jeden, jedna, jedno, kakor tudi nobeden, nobena, nobeno se skla¬ nja kakor pridevnik v j ednini. 34 . Dva (per il genere masch.), dve (per il fem. e neut.), e co;-i pure oba (m ), obe (f. e n.), ovvero obedva (m.), obedve (f. e n.), ambidue, si declinano: Dva (fur baš mamil.), dve (fiir ba3 rneibl. it. fddjt. (Šcfdjlccfft), uub oba (f. b. m.), obe (f. u>. u. f. (bi.), obet obadva, (f. b. m.), obedve (f. b. m. u. j. ©.), bcibe biegcit lote folgt: Dva (za moški spol), dve (za ženski in sre¬ dnji), kikor tudi oba (m. sp.), obe (ž in sr.) ali obadva (m.), obedve (žin sr.) se sklanjajo: 1. Dva, oba, dve, obe, 2. dveh, obeli, 3. dvema, obema, 4. dva, oba, dve, obe, 5. pri dveh, obeh, G. z dvema, obema. 35 . Trije, tri e štirje, Trije, tri uub štirje, Trije, tri in štirje, štiri si declinano nel štiri bengeit alfo : štiri se pregibljejo ta- seguente modo: ko-le : 1. trije, štirje, tri, štiri, 2, treh, štirih, 3. trem, štirim, 4. tri, štiri, 5. pri treh, štirih, 6 s tremi, štirimi. 36 . Pet e tutti i numeri Pet uub alte f)bf;ereit Pet in vsi višji šte- piii alti si declinano: jjalflcu loerbeu gcbengt: vilniki se sklanjajo ta- ko-le: 1. pet, 2. petih, 3 petim, 4. pet, 5. pri petih, 6. s petimi. 37 . b) Gli acjgettivi or- b) ipic Gngcitfcffaftd* b) Vrstilni številnild dinali coi quali si ri- tuortev rncldfe DrbnnngžG ali vrstilci odgovarjajo sponde alla domanda jatflcit beuteit uub iuo= na vprašanje: koliki, kolik, kolika, koliko, mit man auf bte grage kolika, koliko. Izobra- — 28 — quale, si formano dai kolik, kolika, koliko, kcx zujejo se iz glavnih cardinali e si declinano tuicbicfte, anirortct, iver* števnikov, in se sltla- come gli aggettivi. So- bcu auž beti ©rutibgaf)(ett njajo kakor pridevniki, no i seguenti: gebifbct unb ime bie 33ci» So'pa sledeči: lncrter bcclintvt: prvi, prva, prvo, il primo, ber crfte, drugi, gruga, drugo, il seeondo, ber jiueite, tretji , il terzo, ber britfe, četrti, il quarto, ber oierte. peti, il quinto, ber fiiitfle. šesti, il sesto, ber fecl>ftc. sedmi, il settimo, ber fic&eutc. osmi, 1 ’ ottavo, ber aci)te. deveti, il nono, ber ttciude. deseti, il decirno, ber jeljnte. jednajsti, 1 ’ undecimo, ber clfte. dvanajsti, il duodecimo, ber jtublffe. dvajseti, il ventesimo, ber jtccinjigfte. jeden in dvajseti, il ventesimo- prirno, ber eimnibjlnanjigfte. dva in dvajseti, il ventesimose- condo, ber jtoeimmbjtuanjigfte. trideseti, il trentesimo, ber bvei* iMh-. stirdeseti, il quarantesimo, ber t>ier» stoti, il centesimo, ber fpuibertfte. silo in prvi, il centesimoprimo, ber cinfpuibertfte. tisoči, il millesimo, ber tcinfcnbfte. milijonski, il milionesimo, ber mi* lionenbfte. 38 . e) I nomi delle fra- zioni si formano ag- giungendo agli agget¬ tivi numerali ordinali la desinenza na j p. e. c) ©te Sramen ber 93 r u d) 5 a f) (en merbett roti bcu Orbiuniggjaljfcn burd) 9liif)diigtutg be§ 2ht$gange3 na gebilbet: c) Imena ulomkov se izobrazijo s tem, da se vrstilnim številnikom pritakne končnica na ; n. pr. tretjina, un terzo, eiit ©rittef, Y 3 , četrtina, un quarto, eiit SSicrtef, '/ 4 , petina, un quinto, eiit j^iiuftel, l / 5 , desetina, la decima parte, cin jjclpttef, 7 to> stotina, un centesimo (lina centesima parte), eiit |)Uiibei'tfte(, Vioot iisočina, un milesimo, eiit ©aufenbftel, '/icoo- 49 . d) Gli aggettivi nu■ d) 93erf)dltui§» it. d) Primerjalni in merali proporzionali ed 93 e r u i e t f d 11 i g it n g S = množilni številniki: aumentativi: jahten: 21 } jedin, jedina, jedino — enojen, enojna, enojno, unico, semplice, cirifadj, dvojen, dvojna, dvojno, doppio, boppclt, jiueifac^, trojen, triplo, breifacf), četveren, quadruplo, uierfnct), deseteren, decuplo, geljnfrtcfj, trideseteren, trentuplo, breijjigffld), stoteren , centuplo, fjimbertfacp. 40. e) Aggettivi nmnerali e) Hube ft i ut m te e) Nedoločni Hevil- indeterminati sono: petlji tu prte i* ftnb : niki so: vsi, vse, vsa, tutti, alfe, vsak, vsaka, vsttko, ogni, jeber, nekateri, nekatere, nekatera, alcuno, eutcr, marsikateri / marsikatera, marsikatero, piu d’ uho, mamfjer, noben, nobena, nobeno, nessuno, feiner, mnogo, veliko, molto, met, malo, poco, tuettig, več, pju, mcfjr, nekaj, nekoliko, qualche cosa, alquanto, etn?a§, nič, nulla, uidjtS, D. Pronomi. ]>■ diitUdivtei'- D. Zaimki. 41, a) I pronomi perso- a ) ®te pcrfottlU a) Osebni zaimki se nali si declinano come cf)eu ^iinoorter roer- sklanjajo tako-le : segue : bett folgenbmiiajjeit be= ctiuivt: Singolare. ©mjaljt. Jednina. I. Persona. I. Hierfoit. I. Oseba. 1. jaz, io, id) r 2. mene, me, 3. meni, mi, 4. mene, me, 5. pri meni, 6. z menoj. II. Persona. III. Persona. III. '$er]'ou. II. 'Ikrfoit. II. Oseba. mase “- nuunt. femm. metel. , moški sp. ženski sp. ti, tu, bit, tebe, te, tebi, ti, tebe, te, pri tebi, s tebdj. on, egli, er, ona, ella, fie, njega, ga, nje, je, njemu, mu, njej, jej, nji, ji, njega, ga, njo, jo, pri njem, pri njej, nji, & njim. ž njo. III. Oseba. neutr. jadjl. srednji sp. ono, egli, esso, e$, njega, ga, njemu, mu, je, ga, pri. njem, ž njim. i 30 Duale. giocijaljt. Dvojina. essi. La forma forte: me¬ ne, tebe, njega, njemu, ecc. si usa soltanto, quando si vogliono ac- centuare quelle paro¬ le, o quando si con- trappongono l’una al- 1’ altra. SDie ftarfcit ^onncu : mene, tebe, njega, nje¬ mu u. ]'. m. merben qe» bvaudjf, mam man bieje ffiovtc bcutfid) {jercorlje* beit tuiIt, obet' matu mait jic eimiuber gcgeuitbcr* [telit. Polna oblika : mene, tebe , njega, njemu i. t. d. se rabi, kadar se hoče tiste besede poudarjati ali pa jedno proti dru- gej v nasprotje po¬ stavljati. II pronome riflessivo: sebe, se, di me, di te, di se, che ba in cia- scun caso le stesse de- sinenze per tutte le persone, per tutti i generi e per tutti i nu- meri, si declina cosi : 42. Daš riicfDcjugttdje ^jinmort: sebe se, meb nev, bciner, it. f. m. mcb cl)ev in jebcnt (§ejcl){ccf)te uub iit jcber 3 n ^ b’ c glcidjeit ©ubimgeii fjat, mivb mie folgt ge6eitgt: Povratni zaimeJc: se¬ be, se, ki ima isto obli¬ ko za vse tri osebe, spole in števila, se sklanja tako-le : 4. sebe, se 5. pri sebi 6. s seboj. — 31 — 1. - 2. sede, se 3. sebi, si Osservazione. 9(uilierfiiii0. Opazka. Di titoli lo sloveno Slitrcbeioorier ()at ber Slovenci rabijo le ba solamente : Ti, tu ©loueuc mir: Ti, bu mtb dva naslovna zaimka : e Vi, ella (voi). Vi, ^()i: (©ie). Ti in Vi. b) I pronomi pos- sessivi, che si deeli- nano come gli agget- tivi, sono i segmenti: 43 . h ) bic jueigueuben §itrmbrlcr, lueldje jo utic bic iBeiiuortcr gebcitgt roerbeti, finb fofgenbc: I. petjem. b) Svojilni zaimki, ki se sklanjajo kakor pridevniki, so sledeči: I. Persona. I. Oseba. moj, moja, moje, mio, nieiu, najin, najina, najno, di noi due, poit urtS prelcu, naš, naša, naše, nostro, unjer. 11. Persona. II. jkrfou. 11. Oseba, tvoj, tvoja, tvoje, tuo, bciu, ' vajin, vajina, vojino, di voi due, pon citd) pucieit, vaš, vaša, vaše, di voi, e n er. ITI. Persona. III. ‘jkrfoti. 111. Oseba. njegov, njegova, njegovo, suo, fciit, njen, njena, njeno, sua, (femm.) ifjr (ireibl.), njun, njuna, njuno, suo, di lei, poit Upten preien, njihov, njihova, njihovo, di loro, i()r. Quando il pronome 35cjtet)t jid) ba§ picig* Kadar je tista ose- possessivo si riferisce ueiibe ^iirioort aitf betč ba, katerej kaj v last al soggetto, invece dei ©libjeft, fo bvaudjt ber pripisujemo, osebek v sopraindicati pronomi ©loreue ftntt ber obigcn stavku, rabimo v slo- si adopera nello slove- j^iiriuortcr betd riufbepb venščini pri vseh ose- no il pronome possessi- vo riflessivo svoj, svoja, svoje; p. e. Jaz pišem svojo nalogo, io scrivo il mio tema; oče ljubi svoje sinove, il padre ama i suoi figli; učite¬ ljica podučuje svoje u- čenlce, la maestra istrui- sce le sue scolare. fllidje giinnort svoj, svo¬ ja, svoje. 3- 93 • J az pišem svojo nalogo, id) fdivcibe mcine 2(itfga6e ; Oče 'ljubi svoje sinove, bet tiebt fettte ®iit* bet ; učiteljica poučuje svoje učenke, bie Seijrcttn untcvridjtcl iljre @d}ule* tiucit. bah zaimek svoj, svoja, sooje; n. pr. .: Jaz pi¬ šem svojo (ne mojo) nalogo; oče ljubi svoje (ne njegove) sinove; učiteljica poučuje svoje (ne njene) učenke. 44. c) Pronomi dimo- c) § i n to e i f e n b e c) Kazalni zaimlci strativi sono : % ii r in b r t c r finb : so : ta-le“’ta-le, to-le, } }et« imkom so sorodni na- seguenti aggettivi di- lubrter uenoanbt: sledni kazalni pridev- mostrativi (aggettivi di nild : qualita): tak, taka, tako \ , . f , taksen, taksna, takšno j ta e ' 1° c ^ cr ' tolik, tolika, toliko, si grande, tanto, fo gtofj. d) Dei pronomi in- terrogativi aleuni si usano sostantivamen- te, cioe: kdo (cki) e kaj (cke), ed altri agget- tivamente, cioe: kateri, katera, katero, quale, čegav, čegava, čegavo, di cki, kak, kaka, kako kakor, kakova, kakovo, kakšen, kakšna, kakšno, quale. Questi vengono de- clinati come aggettivi; kdo e kaj , poi come segue : 1. kdo ? kaj ? 2. koga ? česa ? 3. komu ? Čemu ? 46. d) 23on beit f r a g e it = b e h ^ ii r w b r t e r n lucrbeu eintgc al§ |)aupt< ludrter, mie: kdo u. kaj, mer unb maž, anbere ats 93eimbrtec luic: kateri, katera, katero, čegav, čegava, čegavo, teeffen, kak, kaka, kako, kako v, kakova, kakovo, kak¬ šen, kakšna, kakšno, roaS fiir ein gebraud)t. T)iefe »uerbeit mic bie 93eimorter, kdo unb kaj aber folgenbermaffen be» ctinievt : d) Izmed vprašalnih zaimkov so nekateri sa- mostalne oblike, nam¬ reč : kdo in kaj; ostali pa pridevnikove, ka¬ kor : kateri, katera, ka¬ tero, čegav, čegava, če¬ gavo, kakšen, kakšna, kakšno. Ti zadnji se pre- gibljejo kakor pridev¬ niki, kdo in kaj pa ta¬ kole : 4. koga ? 5. pri kom ? 6. s kom ? kaj ? pri čem ? s čim ? 34 47 . c) I pronomi relativi sono o sostantivi, co- me: kdor, chi, colui cho, e kar, cio che, o aggettivi come : kateri, katera, katero, il quale, la quale; ka¬ koršen, kakoršna, ka- košho, quale; kolik, ko¬ lika, koliko, kolikoršen, kolikoršna, kolikoršno , quale, quanto grande; M, (inflessibile), che, il quale, la quale. Questi ultimi si de- clinano aggettivamen- te, kdor e kar poi co¬ me segue: e) ® i e 6 e 3 ii 31 i d) e n giirroorter ftnb cnt* lueber |>cutptU)orter mic : kdor mer, unb kar, mab; ober ©eiroorter role: kateri, katera, katero, tucldjer, mdd)e, meldjeS; kakoršen,kakoršna,ka- koršno, meldjcr, mddje, melcljel ; kolik, kolika, koliko, kolikoršen, ko¬ likoršna, kolikoršno, mdcfjer, meldje, mdcfjeS, mie gro§; ki, bajj melcljer, mdcfje, mddje§. Diefe merbeit mie bie SBcituovtcr bcclinirt, kdor imb kar aber in nac^fte* f)enber S5?eife: e) Oziralni zaimki so ali samostalniki, ka¬ kor : kdor in kar, ali pridevniki: kateri, katera, katero ; kakoršen, kakoršna, kakoršna; kolik, koli¬ ka, koliko; kolikoršen, kolikoršna, kolikoršno; ki (nespremenljiv). Ti zadnji se skla¬ njajo kakor pridev¬ niki, kdor in kar pa tako-le: 1. kdor kar 2. kogar česar 3 komur čemur 4. kogar 5. pri komur 6. s komur 48 . kar pri čemur s čimur. f) Pronomi indeter- rninati sono: nekdo, un tale, malokdo, taluno, qualcuno di raro, mar¬ sikdo', parecchi, vsak, vsaka, vsako, ognuno ; nikdo, nihče, nessuno. L’ ultima parola h indeclinabile. f) U n 6 e ft i m m t c $ tir mor ter fittb : ne¬ kdo, cin gemiffer, malo¬ kdo, jemanb fdten, mar¬ sikdo, mdjrerc, vsak, vsaka, vsako, jeber, nikdo, nihče, nietncmb. Daž Ictjtc SBort ift unbengbar. f) Nedoločni zaimki so : nekdo , malokdo, marsikdo, vsak, vsaka, vsako, nikdo, nihče. Ta zadnja beseda je nepregibna. E. Verbi. I verbi nella lingua slovena dividonsi, co¬ me quelli delle altre 4 !). E. geitttiiirtcr. 33eim geitroorte ber flooemfdjen ©pradje itn* terfdjcibet man, mie in E. Glagoli. Kakor v drugih je¬ zikih so glagoli tudi v slovenščini prehodni 35 lingue, in transitivi ed intransitivi, rijlessivi, impersonali ed ausi- liari. Riguardo alla for¬ ma sono : a) verbi pri- mitivi e derivati; b) semplici e composti. Avendo riguardo alla durata delFazione dividonsi : a) in verbi perfettivi; p. e. recite mu, ditegli! b) e im- perfettivi ; p. e. delam, lavoro. Nella coniugazione del verbo e da osser- varsi: 1. La forma, che e: attiva, p. e. deček te¬ pe psa, il ragazzo batte il cane; oppure passiva, p. e. pes je tepen, il cane vien battuto. nnbevn ©pradfen ii ber* cj e {) e n b e mtb luiiiber* g e t) e n b e, r it d b e 5 it g * fidfe, tinperfoii.tidje, unb £>t ffčjeitiobrtcr. 50 . §inftdjtlidj tfjrer gonit utitcrfdjeibet man a ) @ t a iti 1113 c i t in b v t e r ttnb abgeleitete 3 c ’ fs 10 b r t c r : b) c i n f a d) e itttb 5 n f a itt m e it g e f e ^ t e 3 c i t to b r t e r. 51 . Sliicffittid) bcr 3 c ’ 1 5 baiter mitevfdjeibet man: a) 3ebiobrter o o lic it* bet er «g)a n bI it ti g (pen fectioe 3.); 3. 33 . recite mu, fagot iljut! unb b) 3eitioorter 11 11 o o 11 e it = boter .fjanbluug (iut= perfectioe 3-)i : de¬ lam, id) arbeitc. 52 . 33 et ber G o it j it g a = t t o tl bed 3 c ' tlu0l ' te§ fomntctt in Setradjt : 1. ®ie gonit, ttnb jtoar : bte t[)dtige gorm, 3. 'ib deček tepe psa, ber Sttabe fdjLigt bctt |jitttb; unb b ) bie t e t b e 11 b e gorm: 3. 33 . pes je tepen, ber .guttib loirb gefd)Iageit. in neprehodni, povra¬ tni, brezosebni in po¬ možni. Po obliki so gla¬ goli : a ) prvotni ali iz-, peljani; b) enojni ali sestavljeni. Z ozirom na trpež djanja so glagoli: a) dovršni, n. pr. recite mu! in b ) nedovršni, n. pr. delam. Pri spreganju gla¬ gola, je treba paziti na sledeče : 1. Oblika je: tvorna, n. pr. deček tepe psa; ali trpna n. pr. pes je tepen. — 36 — 2 . II numero e tripli- ce : singolare, clucde e plurale. 3. Le persone sono tre in ciascun numero. 4. II tempo e . a) presente; p. e. hva¬ lim, io lodo ; h) passato • p. e. sem hvalil, io ho lodato ; c) trapassato; p. e. sem ga bil pohvalil, io lo aveva lodato; d) fut-uro; p. e. bom hvalil, io lodero. 5) I modi sono : a) V indicativo; p. e. človek obrača, Bog obr¬ ne ; 1’uomo propone, Iddio dispone b) il condizionale ; p. e. ko bi imel knjige, bi čital (bral); se avessi libri, leggerei. c) V imperativa ; p. e. le idi, in vrni se k me¬ ni ; va pure e torna a me. d) l’ ottativo ; p. e. naj ima potrpljenje, abbia pazienza e) V infinito; p. e. peti, cantare. f) il supino, ponesi dopo i verbi che signi- ficano qualche movi- mento in luogo del- 2. ©ie locldje brcifacE) ift: Einjaljt, 3 'u c i j a t) I it. U.U c f> r 3 a I; I. 3. ©ie iperfoit; berctt gibt c§ brci in jebet 3a(jl. •4. ©ic 3eit, nl§ : a) bic @ e g e ino a r t; 3. 23. hvalim, iclj lobe; b) bie SBergangen* E) e 11; i 23 sem hvalil, idj Ijabe gelobt. c) bie 23 o r o e r g n tt * g e n f) e 11; 3. 23. sem ga bil pohvalil, id) [)(itte U)u belobr. d) bie gitfnnjt; 3 23. bom hvalil, idj locrbc (obcii. 5) ®ie 91 e b c 10 c i f c (bcv lUfobnS), ©iefc ift: a) bic b e ft i tn 1111 c SBcife, 3. 23. človek 0- brača, Bog obrne ; bet* SDfcnfct) bcnft, ©ott (cnft. b) bic b e b i n g e n b c 2Bei|‘e; 3. 23. ko bi imel knjige, bi čital; Ijdttc id) 23iid)cr, jo loiirbc id) lejen c) bie g e b i e t e n b e 2beife; 3. 23. le idi in vrni se k men ; ; gcbe mit unb fef)te 311 mir piriicf. d) bie io ii n f d) e 11 b e 213eife; 3. 23. naj ima potrpljenje, et mbge fidj gebulben. e) bie u it b e ft i m m t c 2Beife; 3. 23. peti, fittgett. f) ©až 8 a g e 10 o r t (©npiiutm) loitb nad) fjeitiubrtern locldje cine 23etocgung bcuten ftatt 2 . Število je trojno: j ednina, dvojina in mno¬ žina. 3. Osebe so tri v vsa¬ kem številu. 4. Čas je četveren: a) sedanji čas ; n. pr. hvalim; b) pretekli čas ; n. pr. sem hvalil ; c) predpretekli čas ; n. pr. sem ga bil po¬ hvalil. d) prihodnji čas; n. pr. bom hvalil. o ) Naklon je : a) določni naklon ali določnih; p. pr. Člo¬ vek obrača, Bog obme. b) pogojni naklon ali 'pogojnik ; n. pr. ko bi imel knjige, bi čital. c) velelni naklon ali velelnik; n. pr. le idi, in vrni se k meni. d) želelni naklon ali šelelnilc; n. pr. naj ima potrpljenje. e) nedoločni naklon ali nedoločnik; n, pr. peti. f) namenilni naklon ali namenilnik, se rabi namesto nedoločnika za glagoli, ki znanijo 1 ’infinitivo; p. e. grem pisat , vado a serivere. g) \\ participio: p. o. kleče, in ginocchioni; goreč, ar&enteyhvaljrnicn, zloženi nakloni. Passato, Condizionale Ottativo Ottat. condizionale ,33 c v 3 a it g e it fj. 23ebiitgititg§ f. SBunfdjform, bebiitg. 3B n n j cfj f. Pretekli čas. pogojnik. zelelnik. pogojni želelnik. Singolare. © i n 3 a (j 1. J ednina. 1 . sem bil, sem bila, sem bilo j bi bil, naj bom, 1 naj bi bil, naj bi 2 . si bil, si bila, si bilo > bi bila, naj bos, > bila, naj bi bilo 3. je bil, je bila, je bilo j bi bila naj bo 3 — 38 — Dua le. 3 'P e ' l n P- D° 0 i ' ma • 1. sva b;ila, sve bili 1 bi bila, naj bova, naj bove j naj bi bila, naj bi 2. sta bila, ste bili > bi bili, naj bota, naj hote j- bili, naj bi bili. 3. sta bila, ste bili j bi bili naj bota, naj hote J Plurale. -SDČetjvjafjt. Množina. 1. smo bili, smo bile,"smo bila | bi bili, naj bomo, ] naj bi bili, nuj bi ‘2. ste bili, ste bile, ste lila J- bi bile, naj hote, j- bi bile, naj bi bila. .3. so bili, so bile, so bila ) bi. bila naj bojo J Ossei vazione. Uliimerfitng- Opazka. II verbo ausiliare ne gativo: nisem , non sono, viene coniugato con sem, eecettuata la terza persona del singolare del tempo preselite. Ec,- corie pertanto la co¬ ni a gaz ione : "TaS necjcitiue .gjilfS- jeitiuurt: nisem, id) Citt nicbt, luirb mit Služnafp me ber 3. .'Petfou bet' ginjat)! in bet ©egenmart mie sem coiijitgirt, n(8: Nikalni pomožnik: nisem se pregiblje ka» koi 'sem izvzemši tretjo osebo v jednini, se¬ danjega časa; torej tako: Sing.j ©inf., Jed. 1. nisem 2. nisi 3. ni Duale, 3't’eif., Dvojina, nisva, nisve nista, niste nista, niste Plur., IDlcfgJ., Množ, nismo niste niso. Futuro , gufnuft, prihodnji čas: 1 . ne bodem, 2. ne bodeč, etz. Passalo, 33 e t Ji a ti g e n ()., peteJdi čas: nisem bil, nisem bila, nisem bilo, etz. Condiz., SebingiutgSf ., pogojnik: 1. 2. 3. bi ne bil, bi ne bila, bi ne bilo, etz. Ottativo, SBuufctjf., želelnik: ,1. naj ne bom, ‘2. naj ne boš, etz. Imperat. sing., V3 c f e £) 1 f. tuj., velelnik jed 2. 3. ne bodi; Dudle, 3 >ueif. Dvojina: 1. ne bodiva, ne bodive, etz. I verbi si dividono in sei classi. Qaeste classi derivano dalle differenti vocali o sil- labe, clie congiungono la radice del verbo 54. ®ie 3 e >bt)ottet mcibeit in 6 Etiiffen gctljciU. Tieje Giaffeit cnlfteCcu boit beit oerfcfjiebetieu @etC|*t(cmteii itnb ©tlCcit melc^e ben ©tanim mit Glagoli se delijo v šest vrst. Te vrste se razločujejo po vrstni sponi, t. j. po samo glasniku ali zlogu, ki veže glagolov koren — 39 — con la desinenza del- 1’ infinito ti. La I. classe com- prende i verlii senza vocale congiuntiva; p. e. pas-ti, pascolare; pi-ti, bere; ču-ti, ve- gliare, sentire; da-ti, dare. 1jen; mi-ni-ti, eergcpn, mig-ni-ti, minfeu; plju- ni-ti, anšfpeten. iDic III. (Slaffc, 3eit* luorter mit bem Etaffen« Docnfe e (nad) š, č unb ž abei' a): hit-e-ti, eiten; sed-e-ti, ftljett; molč-a-ti, 'fdjroeigen; sliš-a-ti, I)ib ven. £)io IV. Etaffe, 3eit= mbrter mit bent Elaffen* oocale i: sad-i-ti bflnn? jen; cen-i-ti, fcptjen; ljub-i-ti, licOcif; uč-i-ti, ledven. ®ic V. Elaffe, QdU mbvtcv mit tem Slavcu« rocale a : pis-a-ti, fcl)t*eb beu; plav-a-ti, fdjmim? men; izk-a-ti, fitdjeu, zid- a-ti, maneru. Sic VI. (Sla ff c, 3eit* mbvtcr mit bem (Slaffcu® nocale ova (eva); dar- ova-ti, fdjenfeu; gospod- ova-ti, l)ervfd)eit; kralj- eva-ti, vcgircu; zanič- z nedoločnikovo pri¬ ponko ti. I. vrsta obsega gla¬ gole brez vrstne spone; n. pr. pas-ti, pi-ti, ča-ti, da-ti. II. vrsta obsega gla¬ gole z vrstno spono ni; n. pr. drg-ni-ti, mi-ni-ti, mig-ni-ti, plju-ni-ti. III. vrsta obsega gla¬ gole z vrstno spono e (za S, č, in ž pa ci ); n. pr. hit-e-ti, sed-e-ti, molč-a-ti, sliš-a-ti. IV. vrsta obsega glar gole z vrstno spono £; n. pr. sad-i-ti, cen-i-ti, uč-i-ti. V. vrsta obsega gla¬ gole z vrstno spono a; n. pr . pis-a-ti,plav-a-ti, isk-a-ti, zid-a-ti. VI. vrsta obsega gla¬ gole z vrstno spono ova (eva); n. pr. dar- ova-ti, gospod-ova - ti, kralj-eva-ti zanič eva-ti. — 40 — regnare ; s nnič-e-vati, eva-ti, »eracljten. sprezzare. Osservazione. 'Ilnmeifmtfl. Opazka. In una grammatica succinta come questa non pub avei' luogo una pertrattazione piii diffusa delverbo; per cib si dovrebbe cer- carne una di maggior mole. Ecco qui ancora: ctucr fuvjgefafsteit V kratki slovnici, ©vanmiaftl luic bic por- kakor je ta, se ne more tiegeube ift, lami ba§ uvrstiti daljša razprava ijeitimnt n|c()t ciiibring* o glagolu. Kdor si želi lidjer befprodjcn mcrben; take, bi si moral pre- ma.S iti ciiter oolffldnbicj- skerbeti bolj obsežno eten nnfj-ufudjen ift. knjigo. fofgett f)ier itocf): Tu naj sledi še: 55. La coniugazione vcaeiumfilgc Kuitj«: Pravilna sprega regolare del verbo. mttioit lice. Scirmortcs. glagola. l. Indicativo, IMujciflCfdvm, a) Presente, ©cgenioart, sedanji čas. Sing., ( 5 in3., jednina. Duale, 3ci3., dvojina. Plur., ef;r3., množ. 1. delam, io lavoi'o, delava, delave f. e n.) delamo 2. delaš id) avbeife. delata, delate delate 3. dela delata delate delajo. b) Futaro, g u f n n f t, 'prihodnji čas. 1. bom 2. boš 3. bo bova, love, bove delal, delala, delalo. bosta, boste, boste bosta, boste, boste 1. bomo 1 2. boste > delali, delale, delala. 3. bodo’ delala, delati,, delali. c) Passato, 23 er g a 11 genij c it, Pretekli čas. 1- sem 1 sva, sve, sve\ 2. si > delal, delala, delalo. sta, ste, ste > delala, delali, delali.. 3 . je J sta, ste, ste J 1. smo I 2. ste > delali, delale, delala. 3 . sto J — 41 d) Trapassato, SB c r t> e v g n it g e n I) c 1 1 , 1. sem 2. si 3. je bil, bila, bilo {ob) delal, delala, delalo. sva, sve, sve sta, ste, ste sta, ste, ste bila, bili, bili (ob) delala, delali, delali. 1. smo 1 bili, bile, bila 2. ste [ (oh) delali, delale, de- 3. so j lala. 1 . 2 . 3. 2. Condizionale, iScDiiljjunflSfovm, pogojnik. a) Presente, ©cgeinoavt, sedanji čas. bi delal, delala, | bi delala, delali, de- \ bi delali, delale, de- delalo. J lali. | lala. b) Passaco, 93 e v g a it g e n f} e 1 1, peteldi čas. 1. 2 . 3. bi bil, bila, bilalo; delal, delala, de¬ lalo. bi bila, bili, bili; de¬ lala, delali, delali. bi bili, bile, lila; de¬ lali, delale, delala. 3. Ottativo, 2*>uit)rf)i0vm, želelnik. 1 . 2. naj 3. a) concessivo, cottceffitt, dopusten. 1 . 2 . 3. naj bi b) condizionato, bebiitgeub, pogojen. delal, de¬ lala, de- naj bi lalo. delala, delali, • ? • I delali, delale, delali. J I delala. 4. Impevativo, 'Scfcfjlfovm, velelnik. 1. — delajvava, delajvave, ve. delajmo 2. delaj delajtata, delajtate, te. delajte. 3. delaj — — 42 — 5, Participio, flJUtteltoort, deležnik. I. Presente. II. attivo passato. III. passivo passato. © e g e mu n r t, S3ergmtgenfp b. ?(ctioumb, USergctr.genl). b.^3nffiottm§, deležnik sedanjega časa deležnik preklega časa deležnik preteklega časa tvorne oblike. tvorne oblike. trpne oblike. a) delaje (ob) delavši b ) delajoč delal, delala, delalo delan, delana, delano. 6. Infinito, gitriititUi, nedoločnik. 7. Stipino, I'n n e limit, namenilnik. delati. delat. 8. Sostantivo, (inuptHiurt Samostalnik. delanje. . II primo participio di tempo presente (p. e. delaje, lavorando) e indeclinabile. Gli altri participi si declinano come gli ag- gettivi; solo si deve notar e, che il primo participio di tempo passato della forma attiva (p. e. ob delavši, avendo terminato di lavorare) e poco usato. 56. erfte iJJavticiptum ber ©egemoart ( 3 . 18. delaje, arbeitenb) ift mt» becti niv&ar. - ®ic aitbcreit‘jJarticipta nm’bcu mtc bie ($tgeti= fd^aftStvortev beclinirt; mir nnt;3 man Oemerfeit, bafs baž evfte IjJnrtici« piitm ber 33evgangent)eit bev tfjdtigcn gonu (p 18. obdelavši, gearkitet Ija* bettb) roenig gebrdiutlid) ift- 57. Prvi deležnik se¬ danjega časa (n. pr. delaje) je nepregiben. Drugi deležniki se sklanjajo kakor pri¬ devniki; samo je treba opomniti, da privi de¬ ležnik preteklega časa tvorne oblike (n. pr. obdelavši) se le malo rabi. Lo sloveno č ne- S) e v ©(oreue licbt uicfjt Slovenec ne ljubi mico della forma pas- bie leibenbe gorat. Seti trpine oblike. Zatorad siva. Le proposizioni ©dgeit loirb bebljati) nidjt spreminja stavke iz vengono quindi tra- fetten ciuc actioe UBeu- te oblike v tvorno, smutate non di rado bitng gegebett. nella forma attiva. f 58 F. Avverbi. F.. llmflnii&bluiirtcr. F. Prislovi. Spredaj, davanti, oovaitb. naprej, avanti, tor. zadej, dietro tputeit. nazaj, indietro, 3 itviicf, riicfmdrtb. — 43 zraven, presso, 6’ei. gori, su, obeti. doli, abbasso, imtcii. zunaj, fuori, braujjnt. znotraj, dentro, brinnett. tu, tukaj, qu\, (jier, ba. tam, la, bort. nekjč, in un luogo, au dnem Drte. drujč, altrove, anbcrbmo. povsod, dapertutto, iiberntt. nikjer, in nessun luogo, nivgenb§. lani, 1’ anno scorso, »origcb predlanskem, due anni fa, nov jmd 3;af)veit. letos, quost’ anno, bicfcS IJnfji'. včeraj, ieri, gcftern. predvčerajšnjem, ier 1’ altro, bor* geftcrit. sinoči, la notte scorsa, bie oorigc 9hcf)f. davi, stamane, Ijeute friif). danes, oggi, ()eute. zjutraj, di mattina, morgenb. zvečer, di sera, abcnbS. nocdj, stanotte, (jente iiact)t§. zgodaj, di buon’ o ra, friif). pozno, tardi, fpdt. jutri, domani, morgeit. pojutrašnjem, posdoman', liber* morgeu. zdaj, sedaj, adesso, jefjt. prej, poprej, prima, ftitfjer. potem, dopo, banu. kmalu, presto, fcfptcK, balb. zopet, nuovamente, mieber. vedno, senapre, immev. nikoli, mai, ute. dovolj, abbastanza, geitug. komaj, appena, faitnt. takoj, subito, g(cicf). drugače, del resto, altriment', fouft. zas'onj, inutilmcnte, ocrgcbficl). skupaj, assieme, jufnimtteu. vsaj, almeno, mcnigftcnš. ir, pure, soltanto, mir jit, mtr. narobe, a rovescio, oevfdjrt. zlasti, specialmente, bejctiberS. tako, cosi, fo. kako? corae? mie? kectdj? quando? mami? kje? do ve? mo? kod? per dove ? mo!>in? koliko? quanto? mieoiel? in drugi, ecc. ttitb anberc. Opomba. Prilikov, kakor tu- predlog, veznik inme- det neprigibu govorni razpoli. Nekateri prislovi se stopnjujejo; n pr. da¬ leč, delj, najdalje, blizu, bliže, najbližje. Annotazione. L’ avverbio, e cosi pure la preposiziono e I’ interiezione sono in- declinabili. Aleuni avverbi si possono porre al grado comparativo ed ancbe al superlativo; p. e. daleč, lontano, delj, piii lontano, najdalje, lon- tanissimo; blizu, vicino bliže, piu vicino, naj¬ bližje, vicinissimo. Vliimcrfiuin- :pab UmftanbSmort, mie attdj bab 33erf)dftniž* mort, ba§ sSinbemort unb bab (Šmfinbuugbmort finb mtbcdiitirbav. ©inigc Umftanbbmbf* ter fanti man in benSom* paratio itnb audj in fcnt ©upcrlatio fe^ctt; $. s 43. daleč, meit, delj, meiter, najdalje ant mcitcftcn; blizu, nalje, bliže, itdljer, najbližje, am tidcfjfteit. 44 59 . G. Preposizioni. Le preposizioni si prepongono a nomi e pronomi, i quali in se- guito a cio van posti sempre in im caso de- terminato. G. Skiljitltiit&luintei’- ®ie Skrpttntžumrter lucvbeu por bie .|>aiiptiuor= ter uiib gmnocrter gejetjt, luelcf)e infolge beffcn in rinem Oeftimmten g-alle ftefjcn. 60 . G. Predlogi. Predlogi se stavijo pred samostalnike in pred zaimke, kateri morajo priti zaradi njih vselej v neki določeni sklon. Preposizioni che reg- gono il caso genitivo: brez, senza, oljne, od, da, oon, do, a, big, iz (z), da, nu3, glede, riguardo a, i:i ŠRiicffidjt auf, Z rodilnikom se ve¬ žejo predlogi: izmed, tra, jloi|djeu, razen, eccettuato, iuijjer, namesto, invece, cmftntt, vsled, zaradi, in seguito a, infolge beffen, sredi, a meta, mittcii. SScrljčiltnižiobrter meL dje ben ©cnitio regieren : 61 , Preposizioni che reg- SSerljčiltnišiobrter bie Z dajalnikom se ve- gono il dativo: ben Sbatio regieren: žejo predlogi: k, h, dal dalla, bet, vkljub, nonostante, a dispetto, proti, contro, verso, gcgcti, trolj. 62 . Preposizioni che reg- 33erf)dUni§lobrter bie S tožilnikom se ve- gono l’accusativo : ben ?(ccnfatit> regieren: žejo predlogi: skozi, attraverso, liber, raz, dal dalla, oon, Ijerab, ce^oltre, aldisopradi, sopradi,aber, zoper, contro, gegeu. 63 . Preposizioni clierog- gono il caso iocale: pri, presso, bei. SBevtjaltniSlDDrlcr, bie Z mestnikom se vžeta ben ilocatiu regieren: predloga: o, al tempo del, a, iiber. 64 . Preposizione, che 33erl)d(tnisioort, bafg Z družilnikom se regge il caso istru- ben^uftrumentnl regiert: veže predlog: mentale: s (z, z), con, mit. — 45 65 . Preposizioni clie reg- 33erf)d(tnibmbrter, bie Naslednji predlogi se gozo talvolta 1’ aceu- batb ben Slccufatiu unb vežejo včasi s tožilni- sativo e talvolta il lo- balb beu Socatio rcgieren: 'kom včasi s mestni- cale: kom: na, a, sul, n itf, po, p er, ti a d), ob, contro, presto, gegctt, bet, v, a, in, iit. 66 . Preposizioni che reg- SSerfidltnižirbrter, bie Včasih s tožilnikom, gono talvolta 1’accu- baib ben ?(ccitfnHu unb včasih pa z družilni- sativo e talvolta 1’i- bnlb ben ^nftrumentcit kom se vežejo: strumentale: recjieren: pred , avanti di, innanzi, nor, nad, sopra di, obcr, med, tra, gtuifc^ett, pod, sotto di, miter. La preposizione za regge tre časi; reg- gendo il genitivo si- gnifica: al tempo di; reggendo 1’ accusativo sig-nifica: p er, dietro; reggendo 1’ istrumen- tale significa; dietro. ®ab SSerlfdltniSmort za regiert brei ^dflejtcenu e§ ben ©enitio regiert bebeutet e§: jur $eit be§; menit ed beu Siccufatio regiert bebeutet e§: fitr, Ifinter; meni; eb ben ftnunental regiert bebeu* tet c§: fjinter. 67 . Predlog za se veže včasi z rodilnikom, v- časi s tožilnikom, včasi družilnikorn. H. Congiunzioni. H. !Btubcil'iirtcr. H. Vezniki. Le congiunzioni che ®ie 93inbembrter, meb Vezniki, ki vežejo congiungono parole e d)e ffibrter unb ®d£e besede in stavke, so proposizioni, sono: oerbiltbett fittb: in \ . ter ) e ’ luu i tudi, anche, attdj, ne, le... ampak tudi... non soltan- to... ma eziandio, nidjt nttr... foubern audf, a,, j a%) > ma, pero, aber, foubern, pa, toda, ) vendar, pure, bod), and), kajti, imperciocche, meil, beitit, torej, quindi, bnfjer, sicer, altrimenti, veramente, fonft, ko, j ako, > se, mettn, če, 1 ker, perche, toeil, da, che, bafd, dasi, quantunque, obmoljl, nego, di, ecc., alb, u. f. m. — 4G — ( 58 . I. Interiezioni. I. )it |i f i n 1» it n n 0 lu ii r f c f • L Medmeti. } atime! ad}, o luct)! as! ah! ahi! a d)! pst! (cenno per chiamare qual- cuno), (.geidjeit um jemaubeit ju rufen). ha ha! (espressione per notare il riso), SUitjjentug um bct§ Sadjen ju bejetdpum, ■ i , f ) espressioni di gioia, i ‘op,asa! j f 81 '*"™«'" k ' * rell ‘ PAKTE SECONDA. PAROLE E MODI Dl DIRE. 3u>ci tet' 2; (jeti. tj n "fr DRUGI DEL. BESEDE IN IZREKI. II padre h premuroso. ©er ©citer ift forgcttpofl. Oče je skrben. La madre o affabile. ©ic Sphitter ift teutfelig. Mati je ljubeznjiva. II fratello e diligente. ®cr ©ritbcr ift fleifjtg. Brat je priden. La sorella h allegra. ®ic ©dpoefter ift Ltftig. Sestra je vesela. — 50 II padrone comanda. II servitore e. fedele. L’ amico e sincero. II nemico e invidioso. L’ abito e caro. II cappello e bigio. II fazzoletto e rosso. L’ orologio e bello. II pettine e veceliio. II pane e buono. L’ acqua e fresca. II latte e tiepido. II caffč e caldo. II zuccbefo e dolce. I guanti sono nuovi. Gli stivali sono grandi. Le scarpe sono nere. I tovagliuoli sono bian- chi. Le frutta sono mature. Le carte sono nuove. Proposizioni negative. Nelle proposizioni negative in sloveno va 1’ oggetto al caso ge- nitivo anziche ali’ ac- cusativo. P. e. Jaz i- mam premoženje, io ho facolta. (proposizione affermativa); jaz ni¬ mam premoženja, io non ho facolta, (proposi¬ zione negativa). Io non ho fazzoletto. Tu non hai nemici. Egli non ha fratelli. Noi non abbiamo scar¬ pe. ©er (oerr '6efid)(t. ©er ©icner ift trcu. ©er greitnb ift aufriditig. ©er gfiub ift tteibifd). Tab iifeib ift tfieucv. ©er fpitf ift afcfgrau. ®ab ©afcfjentitcf) ift rott). ©ie lU)r ift fefjoit. ©er Santiit ift alt. ©n§ ©rot ift gut. ©ab SCnffcr ift frifdf. ©ic Tiild) ift (ait. ©er fiaffec ift marm. ©er 3mfer ift fiijj. ©ie |)aubfd)ue fiitb učit. ©ic ©tiefef fiitb grofp ©ic ©dfulje fiitb fdpuarj. ©ie ©emetteu fiitb inei|. ©aS Obft ift rcif. ©ic torten fiub neu. 71 . SSctuciitcii&c 2ne23ofb madft, (beiaf)cnbcr ©atj); jaz nimam premoženja, id) f)abc fcinc 33oflmad)t, (berncitibcnbcr ©afc). igd) (fabc lein ©d^imptitd^. ©n tjaft feine 'getitbe. Sr fiat fetne S3rtlber. ©ir ffabcit fcinc ©cfjitlje. Gospodar ukazuje. Služabnik je zvest. Prijatelj je odkritosr¬ čen. Sovražnik je nevoščljiv. Obleka je draga. Klobuk je siv. Ruta je rdeča. Ura je lepa. Glavnik je star. Kruh je dober. Voda je hladna. Mleko je mlačno. Kava je gorka. Sladkor je zladek. Rokovice so nove.' Škornji so veliki. Crevlji so črni. Prtiči so beli. Sadje je zrelo. Karte so nove. Nikalni Stavki. V nikalnem stavku gre v rodilnik ono do¬ polnilo, ki bi bilo v trdilnem stavku v to- žilniku. N. pr. Jaz i- mam premoženje, (tr¬ dilni stavek); jaz ni¬ mam premoženja, (ni¬ kalni stavek). Jaz nimam rute. Ti nimaž sovražnikov. On nima bratov. Mi nimamo čevljev. Voi non avete sorelle. Essi non banoo cap- pelli. Io non aveva guanti. Tu non avevi amici. Egli non aveva il pet- tine. Noi non avevamo sti- vall. Voi non avevate ori- uolo. Essi non avevano la tabacchiera. In non ebbi piacere. Tu non avesti delle rose. Egli non ebbe amici- zia. Noi non avetnmo to- vagliuoli. Voi non aveste pa- droni. Essi non ebbero rico- noscenza. Io non bo avuto. Tu non hai avuto, ecc. Io non ebbi avuto, ecc. Io non avro 1’ abito. Tu non arrai appetito. Egli non a vrb gioie. .Noi non avremo carte. ^I)t' I)a6t lente ©dpneftevn. @ie fjabett letne ,gmte. $d) I)atte letne «g>attb^ fdjufjt. ■Bit [jattcft feine ^rettnbe. @r fjatte leitteu Samm. SBir Ijatten feine ©tiefet. 3;f)v fiattet feine Ufir. ©te Ijatten feine SEabafč* bofe. (jat te fcin SSetguitgen. Bit fjatteft letne Diofctt. £t bat te feine grettub* fcljaft. SBir batteu feine ©er* nietten. Ijnttct feine |)au5* Ijerrtt. ©te fjatteu letne ©rfentt* fidjfeit. 3$ ljube itidjt geljabt. ®n fjaft itidjt geljabt, n. f- »■ j^tfj (jatte itidjt geljabt, n. f. tu. $dj tuevbe fcin Sleib |a* len. Bit uiivft fetnett Slppetit (jabett. (Sr irivb feine jjutuefeu Ijaben. ®ir tuerben feine 5?arten ftabett. Vi nimate sester. On nimajo klobukov, Jaz nisem imel roka¬ vic. Ti nisi imel prijateljev. On ni imel glavnika. Mi nismo imeli škor¬ njev. Vi niste imeli ure. Oni niso imeli tobač¬ nice. Jaz nisem imel ve¬ selja. Ti nisi imel vrtnic. On ni imel prijatelj¬ stva. Mi nismo imeli prti¬ čev. Vi niste imeli gospo¬ darjev. Oni niso imeli hva¬ ležnosti. Jaz nisem imel. Ti nisi imel, i. t. d. Jaz nisem imel, i. t. d. Jaz ne bom imel o- bleke. Ti ne boš imel teka. On ne bom imel dra¬ gih kamenov. Mi ne bomo imeli kart. Voi non avrete rivali. Essi non avranno frut- ta. Io non avrei servi' tori. Tu non avresti pia- cere. Egli non avrebbe ric- chezze. Noi non avremmo il tč. Voi non avreste caffe. Essi non avrebbero zucchero. Sostantivi. II cucchiaio. II colteilo. La forchetta. La bottiglia. II martello. La tanaglia. L’ ombrello. L’ ago. Le forbici. II nastro II velluto. I vestimenti. I calzoni Le calze. La camicia. I lenzuoli. La biancheria. Lo specchio. La porta. La bnestra. Le cortine. La sedia. — 52 — rocrbct fcine Jlebeu* bufjkr Ijabeit. ®ic roerbctt fcine griidjte Ijabcit. 3$ loitrbe fcine Tiener ijabeit. Tu miivbcft fcin 33er= gititgen (jaCctt. ©r luitvbc fcine 9Icidp ffiiiuur fjabcn. ffiiv nnirbcn feineit Tljcc Saten. ^f)r uhirbct feineit Sfaffee fjaten Sie iniirbcu feineit 3mfcr f;abcii. 72 . fnuUifluiiitcr. Ter Sbffet. Tab 3Jieffer. Tic ©cibet. Tic ^lafcfjc. Ter |>amnta\ Tic gaitgc. Ter ilicgcnfcfjirut. Tic Diabel. Tie ©cfereit. Taš 23anb. Ter Saminct. Tic Sicibcr. Tic £> 0 ]'eu. Tic ©trituipfc. Ta3 jrSemb. Tie ikiutitcfier. Tic 2Bčifcf)c. Ter ©piegef. Tie Tfjitr. Ta§ jjjenffer. Tie $orf)ange. Ter @tul)[ (©effcf). Vi ne bote imeli tek¬ mecev. d Oni ne bodo imeli sa- dja. Jaz bi ne imel služab¬ nikov. Ti bi ne imel veselja. On bi ne imel boga¬ stva. Mi bi ne imeli čaja. Vi bi ne imeli kave. Oni bi ne imeli slad¬ korja. Samostalniki. Žlica. Nož. Vilice. Steklenica. Kladivo. Klešče. Dežnik. Šivanka. Škarje. Trak. Barzun (žamet). Oblačila. Hlače Nogovice. Srajca. Rij uh e. Perilo. Zrcalo (ogledalo). V rata. Okno. Zagrinjala. Stolica, stol. 53 — II banco. Tl tavolino. II letto. IL forziere. II candeliere. La canclela. La ehiesa. Le campane. La carrozža. II cavallo. L’ nceello. II giardino, 1' orto. La časa. II tetto. II camino. II pavimento. I lavori. La polvere. Polvere pirica. II fuoco. L’ impiego. La pensione. La ricompensa. II suffragio. La parola. La valle. II Hume. II rivolo. II torronte. Ii monte. La collina. II villaggio. La citta. II campo. La campagna. II prato. La strada. L’ albero. Le foglie. I cespugli. Sie ©cntf. Ser Sifd). Sad fflctt. Set ffaftni, ®offcv. Ser Vcud)ter. Ste £I'cqc Sie tt'ird)c. Sie (Slocfcu. Ser SSagcit. Sad v I5ferb. Ser 23oge(. Ser (Sartcn. Sad .gjattd. Sad Sad). Ser ©djorufteiu. Ser ^itfjbobeit. Sic Virbciten. Ser ©taub. Sad jMucr Sad g-nicr. Sad tHmt, bet Sicnft. Ser ®ef)Ci(t. Sie 53e(oI)iiitng, ber tlofjn. Sie Vntlfe, bie jjjiirbitte jut bie ©celcu, bie 3Baf)I. Sad 'It* ort. Sad Sijal. Ser gditjd. Sad JBdcfjeldjcit. Ser 53ad). Ser SBcrfl. Ser jpiigcf. Sad Sorf. Sie ©tabt. Sad §e(b. Sad ilaub. Sie SJBiefe. Ser 3Bcg. Ser SSaitnt. Sie SBlčittcr. Ste ©trdmljer. Klop. Mizica. Postelja. Skrinjica. Svečnik. Sveča. Cerkev. Zvonovi. Voz, kočija. Konj. Ptica. Vrt. Hiša. Streha. - Dimnik. Pod. Dela. Prah. Smodnik. Ogenj. Služba. Pokojina, penzija. Plačilo. Glas, pri volitvah. Beseda. Dolina. Reka. Potok. Hudournik. Gora. Hrib, brdo. Vas. Mesto. 1 Njiva. Polje. Senožet, travnik. Pot. Drevo. Perje. Grmovje. — 54 — Le viti. II frumento. II formentone (gran- turco). La collera. La risoluzione. L’ avvertimento. II eoraggio. II segno. II diritto. La supplica. La rego la. L’ errore. La proposta. La proibizione. II dubbfo. II consiglio. II consigliere. II giudice. L' avvocato. II medico. La speranza. L’ amore. La passione. Lo sforzo. La morte. Le condoglianze. II funerale. La campana. La statua. II cortile. II mercato. II mercante. 11 denaro. 11 tempo. II commercio. La roba. II viaggio. La ferrovia. II treno. ©ie iReben. “Leu SBeti^Cn. ©cr iDfciid, (tiivfifcf;e SUei&eu). ©cr 3orn. ©ie Gtttidjeibuitg. ©ie 9'Jadjridjt, bet 23crid)t, bie ©anutttg. ©er DJfiitf). ©ad ^eidjett. ©a d ilkdjt. ©ie 'I3iftfd)rift. ©ic Ulegel. ©cr ftetjlcr, IJrrtfpuu. ©cu SBorfdjiag. ©a d U5erbot. ©cv J^iueifct. ©cr diatl). ©er illatl). ©cr 91 id)ter. ©cr '>lt)D0cat. ©cr 9(i’rtt. ©ie .jooffiuitig. ©ic i-icbc. ©er ituinmcr, bad DJliP leib. ©cr girattg, bic 5tnftreu* gung. ©cr ©ob. ©až Seileib. ©ctS i?cid)enDegangni§. ©ic ©locfc. ©ie ©tatue. ©er ,£jof. ©cr 'lUarft. ©er .gjdublcr, ftaufuiamt. ©n§ (Mb. Trte. Žito. Koruza (turšica). ‘ Jeza. Sklep. Opomin, naznanilo. Pogum, srčnost. Znamenje. Pravica. Prošnja. Pravilo. Pogrešek. Predlog. Prepoved. Dvom Svet. Svetovalec. Sodnik. Odvetnik. Zdravnik. Up, upanje. Ljubezen. Strast. Napor. Smrt. Sožalje. Pogreb. Zvon. Kip. Dvor, dvorišče. Trg. Kupez, trgovec. Denar. ©ie 3eit. Cas. ©cr jpanbcl. Kupčija, trgovina, ©ic ©ad)eit (SBaarctt). Blago. ©te Sirije. Potovanje. ©ic (Sijeubn()U. Železnica. ©cr 3»3- Vlak. — 56 — I mesi deli’ anno. Gennaio. Febbraio. Maržo. Aprile. Maggio. Giugno. Luglio. Agosto. Settembre. Ottobre. Novembre. Dieembre. I giorni della settimana. Domenica. Lunedi. Martedi. Mercoledi. Giovedi. Venerdi. Sabato. I tempi. II mese La settimana. II giorno. La notte. II mattino. La sera. L’ alba. II crepuscolo. II mezzogiorno. La Mezzanotte. Prima del mezzogior¬ no. Dopo mezzogiorno. 73 Sie 'Muuintc iic* CUfncš. januar. g-ctruav. yJidr,V Slpril. 3»ai. ^uiu. iHuguft. ©cptem&er. Dctobcv. ■Hoticmber. December. 74 . $ic iiiitt- Set’ SSocfje- ©dimtag, DJČontag. Dter.ftag. LGi ittiuocft. ®omicrftag. grcitag. ©amftag, ©cmuabenb. 75 . lic ;}citcn Dev 50?onat. Die SBodjc. Dev Dag. Die 9iacl)t. Dev SRorgen. Dev 916eub. Die SDiorgenriitlje. Dic Ddrmnenmg. Dev iDHtfag. ' Die Sftitteniacfjt. 33 o v iLRittag. SRadj iDiittag. Mesci. Januar, prosinec. Februar, svečan. Marec, sušeč. April, mali traven. Maj, veliki traven. Juni, rožnik. Juli, mali srpan. Avgust, veliki srpan. September, kimovee. Oktober, viiiotok. November, listopad. December, gruden. Dnevi. Nedelja. Pondeljek. Torek. Sreda. Četrtek. Petek. Sobota. Časi. Mesec. Teden. Dan. Noč. Jutro. Večer. Zora. Mrak. Poldne. Polnoči. Predpoldne. Popoldne. Un’ ora. Mezz’ ora. Un quarto d’ ora. Cinque minuti. Un minuto. Dieci secondi. Un secondo. Un secolo. Un anno. Un anno bisestile. L’anno nuovo, il capo d’ anno. Un semestre. Un trimestre. L’ ecclissi solare. L' ecclissi lunare. I giorni canicolari. Le stagioni. La stagione. La primavera. L’ estate, la state. L’autunno. L’ inverno. Feste. L’Avvento. La vigilia di Natale. II Natale. La festa di s. Stefano. L’ Epifania. La purificazione della Madonna. II Carnovale. Giovedi grasso. II di delle ceneri. La Quaresima. La domenica delle palme. — 58 — (Sine ©tunbe. ©tiie fjcdbe ©tunbe. (Sine uiertct ©Utnbe. 5’iiiii ©iitutcn. Šine SHiiuttc ijefjtt ©efunbcn. Šine ©efnnbe. Sin ^afjrfptitbcrt Gin Gin ©djaUjabr. Sa3 Dfeujalp-. Gin (patbjaljr. Gin S3iertel)al)r. Sie ©onnenftnflenttS. Sic žKmibežfinftcrniS. Sie §unbžtage. 76 Cie 3nljic§jcitcn. Sie ^afjrebjcit. Sev ^riUjlhtg. ©er ©omnter. Ser |)er&ft. Ser Vinter. 77 . Setttnije. Sie 'Stbocnt.jcit. Ser GljriftaOcnb. 9Šei§nacf}ten. Ser ©tcpljančtag. §ei(. Sreifonigžtng. DJlnrid Sicfjtmejj. Ser $afd)iitg. ^afdjingšbonncrftag. Stf cfjcrnti ttiuocL. Sie ftcnjcit. Ser ifSalnifonntag. Ura. Pol ure. Cetert ure. Pet minut. Minuta Deset sekund (hipov). Sekunda (hip). Stoletje, vek. Leto. Prestopno leto. Novo leto. Pol leta. Četrt leta. Solčni mrk. Mesečni mrk. Pasji dnevi. Letni časi. Letni čas. Pomlad. Poletje. Jesen. Zima. Prazniki. Advent. Sv. večer. Božič. Praznik sv, Stefana, Sv. trije kralji. Svečnica. Pust. Tolsti četrtek. Pepelnica. Postni čas, post. Cvetna nedelja, oljčna nedelja. Lafesta di s. Giuseppe. La settimana santa. Giovedi sarito. Venerdi santo. Sabato santo. Pasqua. L’ Ascensione. Le Pentecoste. La festa del Corpus Domini. La nativita di Maria Vergine. L’Assunzione. Tutti i San ti. Oommemorazione dei defunti. II giorno di magro. II giorno di lavoro. II giorno natalizio. II giorno onomastieo. Gradi di parentela. II parentado, la pa¬ rentela. II parente. Un affine. Gli ant ena ti, i proge- nitori, gli avi. II nonno, 1’ avo. La nonna, 1’ ava llbisnonno, il bisavolo. La bisnonna, la bisava. II patrigno. La matrigna. II figlio maggiore. La figlia minore. II primogenito. Fratelli gemelli. — 59 — Ser ^oiepStag. Sic G()anuod)c. Dcr ©riimoScmnerftag. Ser Efjarfrcitag. Ser Etjarjauijtag. Dftcvn. ©ijrijti §immetfnf)rt. ^fiiigjtett. ^vo§nlcict)nainfeft. 9Jicmd ©etnirt. 9Ji'nrid .sjimmdfatjrt. 9lfler*|jeUigeittag. 9((Icr-©cc(cntag. Ser jyafttag. Ser Akrftag. Ser ©cburtStag. Sev 'JfnmciDtng. 78. £ic '■Bliitucrumiibfdjnrt. Sie SBcrnKtiibfdjaft. Ser SBenoanbte. (Sincrcridmidgcrte T5erf on. Sie 33orfat)reii, bie ?llp ucu. Ser ©ropater. Sie ©rofjimittcr. Ser Upgropatcr. Sie Uvgrojpmitter. Ser ©tiejuater. Sie ©ticfmutter. Ser dttere Sofjn. Sie jitngcre jodjter. Ser ©rftgcbonie. 3'rillingSbriiber. Praznik sv. Jožefa. Veliki teden. Veliki četrtek. Včliki petek. Velika sobota. Velika noč. Vnebohod. Binkošti. Praznik persv. Reš- njega Telesa. Roj stvo D evice M arij e, Mali šmaren. Vnebovzetje Device Marije, Veliki šma¬ ren. Praznik vseh svetni¬ kov Vrenih duš dan. Postni dan. Delavnik. Rojstni dan. God, imendan. Sorodstvo. Sorodstvo. Sorodnik. Oseba v svaščini. Dedje, predniki, stari očetje. Ded, stari oče. Babica, stara mati. Praded. Prababica. Očuli. Mačeha. Starši sin. Mlajša hči. Prvorojenec. Dvojička. — GO — II figliastro. La figli astra. II nipote. . La nipote. II pronipote. La pronipote. Lo zio. La zia. II eagino. La eugina 11 marito, il consorte. La moglie, la consorte. Lo sposo. La sposa. Lo suocero. La suoeera. II genero. La nuora. II cognato. 11 compare, padrino, santolo. La c o m ar e, santola. Stati (legli uomini. Un voectiio. Una vecchia. UoniG attempato. Un bambino 1 lina bambina. / La gioventu. La fanciullezza. II fanciullo. 1 La fanciulla. / Un ragazzo. Una ragazza. Un signorino. Una signorina. | Una damigella / Un giovane. Dev ©tieffoljn. jDte ic iWcufdjcu mit jirf) j it trnijcu pjlcacit. Daš ©allaflcib. (Scfticft. Dvanevftcib. Dev Saputrocf. Dev Ucbevvocf. ' Dic Uniform. Dic 31uf)'cf)tdge. (Sin ©in gvacf. Daš guittev. Dic ^alte. Dev Snopf. Dic Sejte. Dic j3antalonš. Dev §ofentvčigcr. Kričati. Lepota. Grdo. Sladko. Grenko, gorjupo. Kislo. Debelost. Medlost. Debela, medla oseba. Kakovost života. Velikost. Srednja velikost. Noša. Hoja. Stopinja, korak. Letanje. Ples. Drsniti, spodrkniti, dr¬ sati se. Obleka in razne stvari, katere človek seboj nosi. Praznična obleka. Vezeno. Žalna obleka. Dolga suknja. Vrhna suknja. Uniforma, vojaška o- bleka. Osivi. Ivožub. F rak. Podloga. Guba Gumb. Oprsnik, telovnik. Hlače. Obramnice, oprtniki. Una camicetta. Le pianelle le panto- fole. Gli stivali. Le scarpe. Le fibbie. La galoscia. Lo sperone, sprone. II cappello tondo. Cappello a cilindro. 11 pennacchio. La sciarpa. L’ ombrello. II bastone. Gli occhiali. Un cannocchiale La pipa. La cannuccia. La borsa da tabacco. Lo smaniglio. L’ oreccliino. 11 collare. Abito di mattina, ve¬ ste di confidenza, la veste da camera. Un nastro da cuffie. II busto, il bustino. 11 cordone, cordoncino per allacciare. II gallone, il fiocco. Arredi di časa. I mobili, le mobiglie. L’ armadio. Un cassettone. Un tavoliuo II cassettino. Un seggiolone. Sedia a bracciuoli. Un canape. — 64 - Gin 93or[)cmb. Sie ^antofcln. Sie ©tiefel. Sie Scfiufje. Sie gcluiallcn. "Sev Ucba-fcfiub. Ser Spotit. ■Dev ntttbe jpnt. Gpltnber^ut. Ser ^ebcrCmjd). Sie ©djeirpe. Sev SRegenfd)iritt. Sev ©tod. Sie 33viltcn. Gin j$ernrof)r. Sie ‘Pfcife. Saš SPfcifcnvolji*• Ser Sabafbcutel. Saš Slrrabcntb. Saš Drgeljaiige. Ser Sragen. 3)i o v g e it f l c i o, e c() (a f r o cf. Gin ^jaubenbanb. Saš UJMcbcr, ber ©dpiitr* leib. Saš ©djmitvbanb. Sie Siiafte. 82 . ^nitšncrotOc. Sie SHcbbel. Ser ©djvanf. Gin ©djnbfaften. Gin SSifdjlcin. Sie Sdpiblabc. Gin 8ef)nftiil)t. SIvmfefjd. Gin Ganapcc. Srajčnik Brezpetniki. Škornje. Čevlji, čižmi. Zaponke. Vrbni čevelj. Ostroga. Okrogel klobuk. Visoki klobuk, cilinder Peresni čop ali šopek. Ovratnica Dežnik. Palica. Naočniki Daljnogled. Litla. Cev za lulo. Mošnja za tobak. Zapestnica. Uhan. Zavratnik. Ponočna suknja, hišna suknja. Trak za čepičo. Stiskalnik Zatezalni trak. Cop, šop. Hišna oprava. Pohišje. Skrinja, omara. Predalnik. Mizica Predalček. Naslonjač. Stol z ročaji, naslonjač. Blazinjak, kanape. Un sofa. TJn divana. Le cortine. Un quadro. Una stampa in rame. La cornice. Un orologio da muro. II baule, il forziere, il cofano. II candelliere. Una candela. 11 lucignolo. Un paralame. Il cavastivali. Il lavarnani. Il catino. L’ asciugamani. La scopetta, la spaz- zola. La spugna. Una sputacchiera. Lo studio. Libro legato, sciolto, non legato. Una parte. Un torno, un volume. Una pagina. Un fascieolo, un qua- derno, un quader- netto. Carta da lettere. Carta sugante. Un foglio di carta. Un pacco di carta. Uno sgorbio d'inchio- stro. Il polverino. Penna grossa, fina. Il pennaiuolo. Il temperino. — 65 — Daš 'Sofa. Dev Divan. Dic SBorfjdugc. Sin ©emalbc. ©in ®upfa*fttdi. Gitt 9iaf)tnni. (Sine 5£anbuf)i*. Dev Soffer. Dev Seudjtcv. ©in e Ser je. Da* Docl)t. ©in ?icf)tjd)init. Da* ©ticfclfucdjt. Da« ©afdjbecfengeftett. Da« 3Bdict)becfat. Daš jpanblndp Die 53iU*ftc. Dev Seiwfcfwamm. ©in Spncfnapj. 83. $ic Stnbivftuie. ©ebnnbencš 53ud), mige* bunbene« ©iit Dpcil. ©in SBa-nb. ©ine ©eitc. ©in šBviefpapicr. gofdjpapiev. ©in jBogeu j3apicv. ©in s fSačf i)3apier. ©tu Dintcnflccf«. Die ©nnbbiidpe. Diete, feitte gebev. Dic gebcvbitclpe. Daš gebevmeffev. Zofa, počivalnica. Divan. Zagrinjala. Podoba, slika. Bakrovez. Okvir. Stenska ura. Popotna skrinjica kovček. Svečnik. Sveča. Sten Senčnik. Zajec, ldapec. Umivalnik. Skleda. Brisača, obrisalka. Sčet. Goba, za umivanje. Pljuvalnik. Učna soba. Vezana knjiga, neve zana. Del. Jeden snopič. Stran. Zvezek, pisanka. Papir za pisma. Pilnik. Pola papirja. Zavitek papirja. Madež, vnaroga. Sipnica. Debelo, tanko pero. Pušica za peresa. Nožek. La riga. II compasso. Tavola di lavagna. La ra ati ta rossa. La ceralacca, la cera di Spagna. lin biglietto, viglietto. La coperta, 1’ involto. L’ indirizzo, la sopra- scritta. II tavolino da scrivere, lo scrittoio. Artisti, indnstriali, artigiani. Un artista., II pittore. La pittrice. II disegnatore. II ritrattista. 'Un incisore in rame. II bulino. Paesetto, paesaggio. Lo scultore, lo sta- tuario. Un intagliatore, inci¬ sore di sigilli. Un taglia pietre. Un litografij. Un ingegnere. Un geometra. L’ architetto. Lo speziale, il farma- cista. II ciarlatano. II meccanico. Un orefice. Un cambista. — 66 — Saš Pincaf. Ser 3ivfe(. ©djlcfertafel. Ser Stotljjtift. Saš ©ieflctlacf. Gin llillct. Saš GmiDcrt, bcr Um= Ste Slbrcfje, btc 9Citp fcfjrift. Ser ©djvei&tifdj, baš ©djrcifrpitU. 84. MiiitbT, (iSclmuMeittc, $«ndiucvfcr< 0iu ^iiuftler. Ser DJfalcr. Sie SČffalcrtn. Ser 3 e 'd)ucr. Ser ^ortraitmaler. (Sin Stupferftedjer. Ser ©ra&ftidjel. Panbfcbaft. Ser 33ilbtjaucr Gin ^ctfdjafftedjer. Gin ©teinfdjnciber. Gin ©teinbruefer. Gin ^ugcuicnr. Gin Geometer. Ser 33anmeiftcr. Ser 2(potI)efcr. Ser ŽDJarftjdjrcier. Gin 3Lec[)ani£er. Gin ©otbnrbcitcr. Gin Gefbmedjjler. Ravnilo. Šestilo. Ploščica. Rudeč črtnik. Pečatni ali spanj ski vosek. Listek. Zavitek. Naslov, nadpis. Pisalnik. Umetniki obrtniki, rokodelci. Umetnik. Slikar. Slikanica. Risar. Obrazni, portretni sli¬ kar. Bakrorezec. Dolbnik. Pokrajina. Kipar. Pečatorezec. Klesar. Kamnotiskar. Inženir. Zemljemerec. Stavitelj, arhitekt. Lekarničar. Kričač. Mehanik. Zlatar. Menjalec. Un connnorciante, un negoziante, un. mer- cante, un trafficante. II banco, lo scrittoio. Una balla. Un .pacchetto. La merčanzia, la mer- ce. 11 principala. 11 compagno, il socio. 11 computista, lo scrit- turale. II cassiere. Un giovane di negozio, di bottega. Un garzone di bottega. L’ avventore. Un droghiere, mer- cante di droghe, di spezierie. Le chincaglie. Una mercantessa di mode, modista. Un bottegaio, merciaio a ritaglio. Un merciaiuolo. II distillatore d’acqua- vite, di rosolio. II mestiere. II lavorante. II calzolaio II ciabattino. II pellieciaio. 11 tappezziere. 11 pistore, il fornaio. II mugnaio. 11 confetturiere. Il caffettiere. Il trattore. — 67 — ©itt ftkutfmaun. X)až © o m p t o 11' , bie ©djrcibftube. (Sin Gallen. ©in $acfet. SDie SUaarc. Ser 'Principal. ©er |)anbetšge]cllfd)after. ©er §anblung$tmdjljab ter. ©er ©afficr. ©in ,fjanb(iuig3bietter. ©in .ganblinnjSlcprpmge. ©er Sfnnbc. ©in ©roguift, SJiateriat* publer. Surje Saare. (Sine SJIobefjdnblerin, cine iKobiftin. ©in ©djnittumarenpdnb* ter. ©in Jabnletfrdmer, ^anfirer. ©er iBranntireiubrenner. ®ab .ftanbmerf, baž @e< luerbc, ©er @c|c(l. ©er ©djnfter. ©cr ©djutjflicfer. ©er Stirfcfjuer. ©cr ©cipejtercr. ©er 23dter. ©in -DLitler. ©er 3iuL’rbdcfer. ©er Saffecfiebcr. ©er ©pcifcunrtt). Trgovec, kupčevalec, kupec. Kupčijska pisarniea. Butara, zavoj, bala. Zavitek. Kupčij sko blago. Gospodar. Družnik, tovariš. Trgovski pisar, raču¬ nar. Denarničar, blagajni¬ čar. Kupčijski strežaj. Ivupčijski učenec. Odjemnik, kupovalec. Miroclilničar. Drobnina. Modistinja, prodajalka oblačil po novi noši. Prodajalec tkanin. Pohišni prodajalec krošnjar. Žganjar. Rokodelstvo. Pomagač. Čevljar. Krpač. Krznar. Tapetam Pek. Mlinar. Slaščičar. Kavarnam Krčmar. Una bettola, taverna. II birraio. Una fabbrica di birra. La birraria. 11 macellaio, il beccaio. II sellaio. II conciapelli, il con- ciatore. Lo schioppettiere, l’ar- cbibugiere. Il calderaio. Il coltellinaio. Il bandaio, il lattaio. L’ arrotino. Il vetraio. Il rigattiere. Il pannaiuolo. Il bottonaio Il pentolaio. L’ ombreUaio. Il pettinaio. Il saponaio. Il tintore. Il cartaio La cartiera. Il vetturino. La guida. Il portalettere. L uccellatore. 11 pescatore. Il truttaiolo. La rivendugliola, la rivenditrice. Il lustrascarpe. La patina, il lustro. Il carbonaio. Lo spacealegna. L' operaio, il giorna- liere. Il inanovale. Il beccamorti, il bec- chino. Il pedagogo. — 68 — (Šiite Sdjdnfe Ser SSraumeiftcr. (Sine 33raiteret. Sic ®icrid)ci:fc. Ser gldfdjcv.biT 9)1 e ®er Sattler. Ser ©avber. Ser 33 uefef e tt m ac^er. ®er ®upferfdjitiieb. ®er 9JJejferfd)iiiieb. ®cr .ftldmpucr. ■ ®ev Scljleifcr. ®cu (Slafcv. Ser Jrbblcr. Ser Uiidjinadiev. ®er Šttppfinadjcr. ®er Siopfcr, ber |>afner. ®er @kt)irmmadjer. Ser Sammadjcr. ®cr ©eifenficber. ®er §;irkr. Ser ipaptermadjeF. ®ie ij3apiermilt)Ie. ser ilobnfiitfcfjer. ®er SHJecjtCcifflr. Ser ©ricftrčiger. Ser SSocictfdnger. Ser gi)d)cr. Ser Dbft()dub(cr. ®ie ^beferin, SBicberuer* feiuferiit. Ser Stiefelpukr. Sle ©td)ie. Ser ®otj(enOremier. Ser §o(jkicfcr. Ser Siagloljner. Ser ^anbiattger. Ser Stobtengra&er. Ser ©djiitmeifter. Krčma. Livar, olar. Livarna. Li varnica. Mesar. Sedlar, komatar. Stroj ar. Puškar. Kotlar. Nožar. Klepar. Brusa r. Steklar. Starinar. Suknar. Gurnbar. Lončar. Dežnikar. Glavnilcar. Mila?. Barvar. Papirničar. Papirnica. Izvošček. Vodnik. Pismonoša. Ptičar. Ribič. Branjevec. Prekupčevalka, bra njevka. Snažilec obuvala. Črnilo za čevlje. Oglar. Drvar. Dninar. Podajač, pomagalec. Pogrebec. Odgojitelj šolnik. — GO — II contabile. L’ aiutante L’ avvocato. II cestaio. II fonclitore di campane II biografo. II fomaciaio. II carpentiere. II pizzicagnolo. 11 fattore. II libraio. La levatrice. La balia. II negoziante di cuoia. II pollaiuolo. II funaio. Lo stacciaio. 11 tessitore. II cappellaio. II sarte. II fabbro. II muratore. II contadino. II carradore. II falegname. Lo scrittore. Dignita e cariche secolari. II sovrano, il monar- ca. II principe ereditario. La regina. II granduca. L’ elettore. L’ arciduca. L’ arciduchessa. La principessa. II langravio. II margravio. II burgravio. Dev Dledjcnmciftcr. Dev ©ef)i(fe. Dev ©adjiuaUev. Dev ^ovbmadjer. Dev ©locfeitgiejjev. Dev iBiogvaplp Dev giegdbreuuev. Dev Zimmermann. Dev utmad)cv. Dev ©dmeibev. Dev ®ctmiieb. Dev SOfauvev. Dev SSauev. Dev ftnljrmmt. Dev Difdjlev. Dev ©djvci&ev. 85. SScltlidjc SSiir&cit, ftemter. Dev SIfoiinvff). Dev Grbprinp Die Sortigin. Dev ©vo^evjog. Dev kuvjiivft. Dev ©vjljevjog. Dte (Srjfjcrjogin. Die giirftiit. Dev Saubgvaf. Dev Tlarfgvaf. Dev 'Buvggvaf. Računar. Pomočnik. Odvetnik. Košar. Zvonar. Životopisec. Opekar. Kolar. Trgovec z jestvinami. Oskrbnik. Knjigotržec. Babica. Dojilka. Usnjar. Kokošar. Vrvar. Rešetar. Tkalec. Klobučar. Krojač. Kovač. Zidar. Kmet. Voznik. Mizar. Pisatelj. Svetna dostojanstva, ’ službe. Vladar. Cesarjevič, kraljevič. Kraljica. Veliki vojvoda. Volilni knez. Nadvojvoda. Nadvojvodinja. Kneginja. Deželni grof. Mejni grof. Grajščak. 5 II conte palatino. II conte La contessa. II marchese. II barone. La baronessa. II cavaliere. II gentiluomo. La gentildonna. II sultano. II gran signore, il gran turco. II bascia. L’ ambasciatore. L’ inviato. L’ incaricato d’ affari. II gran maggiordomo. II gran ciambellano. Gran maresciallo di corte. Grande seudiere. Gran cerirnoniere. II ciambellano. 11 paggio. II presidente del mi- nistero. Ministro degli affari esteri, deli’ interno, delle finanze. II gran eancelliere. Cancelliere aulico. 11 governatoro. II presidente. II vicepresidente. Consigliere intimo. Consigliere di stato. Consigliere aulico Consigliere di commis- sioue aulica. — 70 — ©cr ‘pfafjgrcif. ©er ©raf. ©ie ©raftu. ©cv 9)?arqui§. ©er §rcif)crr. ©ie ^reifratt. ©er fftitter. ©er ©bctmauu. ©ie (Sbelfrait. ©er ‘Sultan. ©er ©roB^err. ©er ffDfdfa. ©er ©otfdjajter’. \ ©cr ©efanbte. / ©er ©efaub|ct)aft§trdqev. ©cr ODerftfrofineifter. ©cr D6er[tl)offduuuerer. Ot>erft£)of marfcljatl. D&erfb©ta(liuciftcr. DkrfbSeremouicnnietfter ©er JŽcimmerer. ©cr ©Delfuabe. ©cr @taatoffaug(er. ©er ©oimcrucur. ©er < H3rčiftbeut. ©cr 93icoprdfibeut. ®et)Ctmrat(). Staatžratf). ,i>frat(). .fpofcmmuiffioufratl). Palatinski grof. Grof. Grofinja. Markiz. Baron, Baronovka, baronica. Vitez. Plemenitaš, plemenit- nilc. Plemkinja. Sultan. PadiŠah, turški cesar. Paša, turški deželni glavar. Poslanik. Poverjenik. Veliki dvorni mojster. Veliki dvorni komor¬ nik. Veliki dvorni maršal. Dvorni nadkonjar. Naj višji obrednik. Komornik. Dvorjanič. Ministerski predsed¬ nik. Minister zunanjih za¬ dev, notranjih za¬ dev, finančni mini¬ ster. Naj višji kancelar. Dvorni kancelar. Deželni poglavar. Predsednik Podpredsednik. Skrivni svetovalec. Državni svetovalec. Dvorni svetovalec. Svetovalec dvorne ko¬ misije — 71 Consigliere d’ appello. Consigliere di reggen- za, di go verno. II referente. II segretario aulico. Concepista aulico. Assessore. Protocollista. Ascoltante. Capitano distrettuale. Commissario distret¬ tuale. II podesta. II tesoriere. II controllore. II liquidatore. II cassiere. II ragioniere. 11 capo d’ uffizio. Aggiunto alla spedi- zione. Lo speditore. II registratore. II cancellista. Dignita ecclesiasticlie. II papa, il pontefice. II cardinale. Un nunzio. II patriarea. Principe arcivescovo. Principe vescovo. Vescovo suffraganeo. Un prelato. Un canonico. Oanonico onorario. 11 prevosto. Slppetfcitionšvatlj. 9tcgicnutgšq ©oitocntiaP vatf). Cer Sftcfcrcnt. Cer §offecretčir. §ofcoiicipift. »ffeffor. ^3votof otift. 2(§cn(tant. ©ejirf^auptmamt. 33ejirf§comutiffdr. Cer ©ilrgermeifter. Cer 3af)lmeiftcr. Cer ©ontroKor. Cer 2iquibator. Cer (Šaffiev. Cer 9led)uung§fiif)rer. Cer 21nitžrorftef)er. ®jcpebitS>Slbj;itn!t. Cer ©ppebitor. Cer Diegiftratcr. Cer ffaujedift. 86 . (sJcifttirfjc aSiUHc«. Cer 'Pnpft. Cer Sarbinal. (Sin SftunjiuS. Cer t(3atviarcE). ^urftdSrj&ifdjof. §iirft=(8ifcl)of. ©tu pridat. ©in Comljerr. ©Ijrenbomljerr. Cer iprobft. Svetovalec prizivnega dvora. Vladni, deželni sveto¬ valec. Poročevalec. Dvorni tajnik. Dvomi koncipist. Prisednik. Zapisnikar. Poslušalec. Okrajni glavar. Okrajni komisar. Zupan. Plačevalec. Priglednik. Ugotovljalec. Denarničar, blagajni¬ čar. Računar. Uradni predstojnik. Odpravniški pomoč¬ nik Odpravnik. Vpisovalec. Pisar, kancelist. Cerkvena dostojanstva. Papež, Sv. Oče. Kardinal. Poslanec, poročnik pa¬ pežev Patriarh, Očak. Knezo-nadškof. Knezo-škof. Namestili škof, na- mestni vladika. Prelat. Korar, kanonik. Častni korar. Prošt. 72 JI decano. La tiara. La mitra, 1' infula. II pastorale. Un parroco. Un vicario Un cappellano. Un sacerdote, prete. Un predicatore. Un confessore. Abate mitrato. Una badessa. Un priore. 11 padre guardiano. Un monaco, un reli- gioso, un frate. Una ruonaca, una re- ligiosa. L’ arcivescovado. II vescovado. Un’ abbazia Proposizioni negative ed interrogative. Non ho io del te? Non hai tu servitore? Non ha egli del vel- luto ? Non abbiamo noi col- telli ? Non avete voi cuc- chiai ? Non hanno essi pol- vere? Non avevo io delle ricchezze ? Non avevi tu zucchero? Non aveva egli torbici? Non avevamo noi uno specchio? ©er ©eljant. ©ie Stava, brcifacf>e papjtfidje froite. ©te 33ifd$|f§mu£e. ©er 23i|'d)ofsftab. ©in ‘Pfarrer. ©in 33ifar. ©in kaplan. ©iti ‘Prieftcr. ©in iPrdbiger. ©in S3eid)tnatcv. ^ltfufirtcr 2l6t. ©itte 3lc6ti|f(n. ©in 5 )3viov. ©er ipater ©htarbiatt. ©in PJibnd). ©itte dlonne. ©a3 firdubffnttn. ©ag žBištljitiit. ©ine 9lt?tei. 87. SmicincnDc uitS fvanenDe 2oi5c. ©a£tc id) feitten ©[jee? ©aft bit feitten Sebicnten ? ©at er feitten ©anuitet? ©aben toir feitte DJieffer? ©abt if)r feitten 8bffef? ©abett fie feitt ‘Pttfoer? ©atte id) feitte IKeidjtljiP mer ? ©atteft bit feitten gttefer? ©atte er feitte @d)cere? ©atten toir feitten ©pie* gel? Dekan. Tjara, trojna papeževa krona. Škofova kapa. Škofova palica. Župnik. Vikar. Kaplan. Duhovnik, mašnik. Propovednik, pridigar. Spovednik. Opat z mitro. Opatica, opatinja. Prijor. Oče gvardijan. Redovnik, menih. Nuna. Nadškofija. Škofija. Opatija. Nikalni in vprašalni stavki. Nimam jaz čaja? Nimaš ti služabnika ? Nima on baržuna, ža¬ meta ? Nimamo mi nožev ? Nimate vi žlic ? Nimajo oni smodnika? Nisem imel jaz boga¬ stva ? Nisi imel ti sladkorja? Ni imel on Škarij ? Nismo imeli mi zrcala ogledala ? 73 Non avevate voi dei nas tri? Non avevano essi se- die? Non avro io un giar- dino? Non avrai tu delle rose? Non avrii egli alcun forziere ? Non avremo noi delle cortine? Non avrete voi delle candele di cera? Non a v rami© essi dei eandelieri ? Se io non avessi? Se tu non avessi? ecc. Non avrei una car- rozza? Non avresti tu pol- vere ? Non avrebb’ egli una ricompensa? Nonavremmo noigiar- dini ? Non avreste voi čase? Non avrebbero essi i sufiragi ? Aggettivi. Contento. Sincero. Aggradevole. Tiinido. Amabile. .gmttet if)t feitie SBditbet ? attcn fie feitte ©titule? SBevbe id) fcinctt ©arten tjabcit ? 333trft bit feinc fRofcn tj ti bc n? 2Bivb er letiieu S?*offev gabru ? ©erbcn raiv feiue 23or= fjdnge tja&eir? ffierbct ifjv feiite SBacfjSs tidjter (jabett? SBevbcit fie fciue 8encf;ter Ijcibeit? Siknit icf) nid)t fjdttc? Siknit bu uidjt fjatteft? n. f. ra. SBitrbe id) nidjt eiuc tfdjc ijaben? SSSiirbeft bu nicf)t ‘pufrer Ijaben ? SSiivbc cr feiite Sefo^ milit} Ijaben? ffiitrben raiv feiite ©dvteit Ijaben? SBiirbet ifjr feiite jpdufer Ijaben ? SBiirbeit fie ntcft bic ©tim* men f)nbcn? 88 . SSciluiiitcr. 3nfriebext, cvfvciit. itUifridjtig. Sliigenefjiit. §urd)tfam. licbeitdraiirbig. Niste imeli vi trakov? Niso imeli oni stolov? Ne bom imel vrta'? Ne boš imel vrtnic ? Ne bo imel skrinjice? Ne bomo imeli zagri¬ njal ? Ne bote imeli voščenih sveč ? Ne bodo imeli svečni¬ kov ? Ko bi jaz ne imel ? Ko bi ti ne imel ? i. t. d. Bi jaz ne imel voza, kočije ? Bi ne imel ti smodni¬ ka ? Bi ne imel on.plačila? Bi ne imeli mi vrtov? Bi ne imčli vi hiš ? Bi ne imeli oni gla¬ sov ? Pridevniki. Zadovoljen. Odkritosrčen. Prijeten. Boječ. Ljubeznjiv. Tranquillo. Coscienzioso. Costante. Curioso. Diligente. Pigro. Rispettato. Attivo. Sorpreso. Indispettito. Discreto. Gobbo. Sospetto. Ferito. Pericoloso. Dotto. Economo. Invidioso. Magro. Ammalato. Ingannato. Tngrato. 11 verbo ausiliare. Essere. Io sono contento. Tu sei indispettito. Egli e sincex’o. Noi siamo attivi. Voi siete aggradevoli. Essi sono timidi. Io era economo. Tu eri magro Egli era amabile. Noi eravamotranquilli. Voi eravate coscien- ziosi. Essi erano costanti. Io fui curioso. — 74 — 9tnl)tg. ©cmiffeufjaft. ©eftdnbiiv Jteitgierig. 2fte«6ig- gani, tvdge. (Seadjtet. ©efdjdftig. ©rftaiuit. (Srjunit. S 3 efc^eibeii. SBucfelig. 9 Serbad)tig SBerrounbet. ©efatplitfp ©ctefjrf. ©Darjam. Jleibtjcfj. Jkager, fjagcr. Srauf. 33 etrogen. llnbanfbar. 89 . «£> t f j S 3 e 11 iu o r t 2ctn* bin 3iifriebcu. Žni 6ift erjfirnt. @r ift aufvic^tig. SSJiv finb tljatig. ^f)r fcib angeneijm. ©ic finb furdftfam. $<$ 'car fparfaut. THi marft mager. @r mar tieftenSmurbig, Sir marcu ru|tg. ^3 : f)r marct gcmiffenljaft. ©ie marcu bcftdnbig. mar ueugierig. Miren. Vesten. Stanoviten. Radoveden. Priden. Len. Spoštovan. Delaven. Osupnjen, zavzet. Razkačen. Skromen. Grbast. Sumljiv. Ranjen. Nevaren. Učen. Varčen. Nevoščljiv. Medel, suh. Bolan Goljufan. Nehvaležen. Pomožni glagol Biti. Jaz sem zadovoljen. Ti si razkačen. On je odkritosrčen. Mi smo delavni. Vi ste prijetni. Oni so boječi. Jaz sem bil varčen. Ti si bil medel. On je bil ljubeznjiv. Mi smo bili mirni. Vi ste bili vestni Oni so bili stanovitni. Jaz sem bil zadoveden. Tu fosti sano. Egli fu ricco. Noi funt ni o diligenti. Voi foste pigri Essi furono pericolosi. Io sono stato. Tu sei stato. Egli e stato. Ella e stata. Noi siamo stati. Voi siete stati. Essi sono stati. Esse sono' state. Io šaro moclesto. Tu sarai pigro. Egli šara dotto. Noi saremo economi. Voi sarete invidiosi. Essi saranno ruagri. Se io fossi ferito. Se tu fossi rispettato. ecc. Io sarei ammalato. Tu saresti sospetto. Egli sarebbe saggio. Noi saremmo ingan- nati. Voi sareste buoni. Essi sarebbero ingrati. Comparaziono degli aggettivi. Facile, piu facile, il piii facile. Tu marft gcfiutb. gl' tnar reicfj. ffiir UKirett ffcigicj. $[)r umret faitl. ©ie roareit gefdljrtidj. $cfy &tu getuefen. Tu 6ift getuefeii gr ift gctucfeu ©ie ift gctnefcu. 2Bir finb gemefctt. $fjr fcib gnucfeu. ©ie finb gciucfcn. Sie finb gctnefen. 3c() tuerbe befdjeibcu fciu. Tu inirft fant fciu. gr tuirb geletfrt fciu. 3fiir mcrbeu fparfam fciu. $fjr tcevbci ncibifcf) fciu. ©ie tuerben cvfafjveit feiu. SfBeuit idjoenminbet trave. STcnn bit geadjtet tndveft. it. f. tu. $dj irnirbe frattf fcitt. Tit mitrbeft oevbacfttig fciu gr nntrbe lucife feiu. 3i*ir nhirben betrogen fcitt. imirbet gut fciu. ©te luitcbeit unbaitfbar feiu. . 90 . 2tcincnut.it Sev (firtcnidtnrrcouiirtcr. Scicfjt, teic^tcr, ber (cidftcfte. Ti si bil zdrov. On je bil bil bogat. Mi smo bili pridni. Vi ste bili leni. Oni so bili nevarni. Sem bil Si bil. Je bil. Je bila. Smo bili. Ste bili. So bili. So bi'e. Jaz bom pohleven. Ti boš len. Ou bo učen. Mi bomo varčni. Vi bote nevoščljivi. Oni bodo medli. Ko bi bil jaz ranjen Ko bi bil ti spoštovan i. t. d. Jaz bi bil bolan. Ti bi bil sumljiv. On bi bil moder. Mi bi bili goljufani. Vi bi bili dobri. Oni bi bili nehvaležni Stopnjevali j e pridev¬ nikov. Lahek, lažji, __ najlažji. — 7G Difficiie, piu difficiie, il piu difficiie. Zelante, piu zelante, il piu zelante. Favorevole, piu favorevole i! piu favorevole. Fermo, piu fermo, il pili fermo. Superbo, piu superbo, il piu superbo. Debole, piu debole, d piu debole. Frugale, piu frugale, il piu frugale. Generoso, piu generoso, il piu generoso. Mesto, piu mesto, il piu mesto Grave, piu grave, il piu grave. Abile, piu abile, il piu abile. Illustre, piu illustre, illustrissimo. Giusto, piu giusto, giustisbmo. Perspicace, piii perspicace, assai perspicace. ©dprer, fdjmcvcr, ber fdprerfte. ©ifvig, cifriger, bcr eifrigfte. (Mnftig giiuftiger, ber giuiftigftc. fciter, ber jcftcfte. ber ftoljcftc. ©ctpucidj, fdpDddjer, ber jdjiuddjftc. SJfdjjig, mdfjiger, ber mdBigfte. ©rojjuuUljtg, grojjmiitljiger, bcr grojjiniitljigfte. Srciurig, trcutcigcr, bcr traurigfte. €cljn)er, fdpuerer, bcr jdjioevfte. §at)ig, fdt)iner, bcr fd^igfte. ©eiufomt, kriUpnter, bcr beriUjmteftc. (Scredjt, gercclger, bcr geredjtefte. ©djarffidjtig, fdjarjidjtiger, fel)r fd;arffid;tig. Težek, težji, najtežji. Goreč, gorečniši, naj gorečniši. Vgoden, vgodnejši, najvgodnejši. Trden, trdnejši, najtrdnejši. Ošaben, ošabnejši, v najošabnejši. Šibek, šibkejši, najšibkejši. Zmeren, bolj zmeren, najbolj zmeren. Velikodušen, bolj velikodušen, najbolj velikodušen. Žalosten, bolj žalosten, najbolj žalosten. Resen, bolj l esen, najbolj resen, Sposoben, bolj sposoben, najbolj sposoben. Slaven, bolj slaven, preslaven. Pravičen, bolj pravičen, jako pravičen. Bistroumen, bolj bistroumen, zelo bistroumen. Laborioso, piu laborioso, assai laborioso. Giovane, piii giovane, molto giovane. Vecchio, piu vecchio, molto vecchio. Vivaoe, piu vivace, molto vivace. Allegro, piu allegro, molto allegro. Potente, -piu potente, onnipotente. 9(r6eitfaui, av&citfainer, fcljr av&eitfam. S u| hh jiiitger, Kt)i' junij. 91 (t, oitter, fei)v alt. fiebfjnft, (ctif)aftcv, fcfir IcOfjaft. Vuftig, ttiftigev, fc()v litfttg. Skadjtig, m ddjt iger, ali niči djtig. Delaven, bolj delaven, močno delaven. Mlad, bolj mlad, jako mlad. Star, bolj star, silno star. Živahen, bolj živahen, kaj živahen. Vesel, bolj vesel, prav vesel. Mogočen, bolj mogočen, vsega mogočen. 91 . Proporzioni con rignar- 2iil>c mit fiiiirfjirfit ouf Stavki z ozirom do alla comparazione Dic Stcigerung Det' (f’i= na stopnjevanje pridev- . degli aggettivi. oenfdjaft^luihtcr. nikov. 10 sono zelante. Tu sei piu zelante di Antonio. . Quell’ uomo e molto zelante. Noi siamo fermi. Voi siete piu fermi de¬ gli altri. Essi sono assai fermi. 11 padre e vecchio. II nonno e piii vecchio. II bisnonno e vecchis- simo. Queilo e un uomo giu- sto. Quella donna e piu giusta deli’ altra. Quel giudice e giu- stissimo. bin cifvig. ©u bift cifviger at§ %\\-- tou. ^eitcr 90? a it u ift febt ci» fvig. SGBir fiub eiitfdjfoffen. ^fiv fcib cntfdfloffeuer al§ bie aitbereu. <£ic finb fcljr eitifdjloffeii. ©cr Tatcr ift alt. ©cr ®rojpxtter ift dftev. ©er Urgvojjoatcr ift fcljr alt. ^ener ift cin geredjter SDIann. j^ene 3'ta it ift geredjter aD bic aubere. $euet illidjtev ift fc()v ge» ved)t. Jaz sem goreč. Ti si bolj goreč nego Anton. Tisti mož je jako go¬ reč. Mi smo trdni. Vi ste bolj trdni nego uni. Oni so jako trdni. Oče je star. Ded je bolj star. Praded je zelo star. Tisti je pravičen mož. Tista žena je bolj pra¬ vična nego una. Tisti sodnik je zelo pravičen. — 78 II fanciullo e mesto. Sua sorella h piu me¬ sta. La madre e mestissi- ma. Sei tu allegro ? Fosti mai piu allegro? Quella fanciulla e mol- to allegra. II principe e potente. L’ imperatore e piu potente. Dio e onnipotente. Quell'uomo fu sernpre laborioso. Questo contadino e an- eora piu laborioso. Quel fabbro e labo- riosissimo. 10 era debole. Tu eri debole. Giovanni era debolis- simo. Eravamo noi frugali ? Eravate voi piu fru¬ gali di costoro ? Grli Spartani erano molto frugali. Quel giovane sarebbe felice. 11 eonte sarebbe an- cora piu felice di lui. Quel negoziante sa¬ rebbe certo il piu felice fra tutti. Sostantivi congiunti ad aggettivi e pronomi. Una bella giornata. Una bella canzone. ©er Shtabe ift trauvig. ©eiuc ©djmefter ift tram rigcr. ©ie SUfuttcr ift fef)v tvait= rig. ©ift bu btfiig? Jbarft bu je (uftigcr? ^cueS 30?dbcf)cit ift fcf>v luftig. ©er ftfurft ift niddftig. ©cr ŠJaifcr ift mčid)tigcr. (#ott ift allmddjtig. $ener Skautt mar immer arbeitfam. ©icfer ©uuer ift n od) arbeitfamer. ^euer ©dftuicb ift fef)v arbeitfam. $d) mar fdjmad). ©u marft fd)tuad). ^oljarni mar fefjr fdjmad). ©aren mir m a fig ? SSSarct ifjr nidfjiger atd biefe ? ©ie@partaucr marcu fefjr uidjjig. $euev ^iiugliug mčire gliicflidj. ©erl&raf mčire nodj gliidb lidjer alb er. Qencr Saufmauu mčire gemifb ber gtticflidjftc uuter atleu. 1 ) 2 . l»iit (§i0enfd)ttft§s nuO oiiriuiirtcrit uerbuuDeitc pauptiuiirtcr. Šiit fdjbucr ©ag. ■ (Sin fdjoucd Ideb. Deček je žalosten Njegova sestra je bolj žalostna. Mati je silno žalostna. Si vesel ? Si bil kedaj bolj vesel? Tista deklica je močno vesela. Knez je mogočen. Cesar je mogočniši. Bog je vsegamogočen. Tisti človek je bil vedno delaven Ta kmet je še bolj delaven. Tisti kovač je/ močno delaven. Jaz sem bil šibek. Ti si bil šibek. Ivan je bil zelo šibek. Ali smo bili mi zmerni? Ali ste bili vi bolj zmerni nego ti ? Spartanci so bili jako zmerni. Tisti mladenič bi bil srečen. Grof bi bil še srečnejši nego on. Tisti kupec bi b i go¬ tovo najsrečnejši med vsemi. Samostalniki s pridevniki in zaimki. Lep dan. Lepa pesem. Un bel bambino. Un ombrello rosso. Una folla sterminata. Un gatto morto. Una fanciulla vispa. Una buona penna. Una gallina ammalata. Una letteva lunga. II libro nuovo. L’ erba verde. La porta grande. I biccliieri netti. Čarne fresca. Formaggio duro. Caffe bianco. Miele dolce. Brodo caldo. Pošto vacante. Camera oscura. Carta forte. Maestro coscienzioso. Seolaro diligente. Sassi grossi. Speranze vane. Mele mature. Nuvoloni neri. Quaderni piccoli. Ossa umane. Mio zio. Mia zia. Tuo cugino. Suo fratello. Sua sorella. II nostro benefattore. II vostro lavoro. Questo cibo. Quel gomitolo. Quella palla. Quel cuoio. I tuoi pensieri. I šuoi conigli. Quei chiodi. Quelle verghe. Sin fc^onev ftnabe. Sin rotljer 9tegeufc^irnt Sine nngdjcnre fDIenge Sine tobte Satje. Sin Icbfjaftcž JDfdbdjeit. Sine gnte $ebev. Sine fraide §ennc. Sin langer 33vief. nene 33ndp UaS griine ©raž. 'X)ie grofje Uljih - . ©ic rcincn (Sfafer. 8-rifcM 3‘tcifd&. §avfcr JČafe. aBeifjci' Saffec. ©iijjev §onig. ©arine ©uppe. gvcier Hlafp ©nnfleS giminer. ©tavfeč 'j3apier. ©enuffcnljafter Server, ^leijjigcv ©djiiler. ©icfe ©tcinc. beevc §offmtngen. Dteife Plepfet. ©djmavjc ffioilcn. Steinc |jdftc. Skenfdjlidje Snoctjcn. DJfein Onfel. »jjfeine Santo. ©ein SSettcr. ©ein Q3rubcr. ©cine ©dpueftcr. Unfer ©opltpdter. Sure Strbeit. ©iefe ©peife. $encr ®nant. Qenc Snget. ^encS Čeber. ©eine ©cbanfeit. ©cine Raniiidjen. Sene liagei. Sene jjfutljen. Lepo dete. Rudeči dežnik. Neštevilna množica. Mrtva mačka. Živahna deklica Dobro pero. Bolna kokoš. Dolgo pismo. Nova knjiga. Zelena trava. Yelike vrata. Cisti kozarci. Sveže meso. Trdi sir. Bela kava. Sladki med. Gorka juha. Izpraznjeno mesto. Temna soba. Močen papir. Vestni učitelj. Pridni učenec. Debelo kamenje. Prazne nade. Zrele jabolke, Črni oblaki. Majhne pisanke, Človeške kosti. Moj stric. Moja teta. Tvoj bratranec. Njegov brat. Njegova sestra. Naš dobrotnik. Vaše delo. Ta jed. Tisti klopčič. Tista krogla. Tisto usnje. Tvoje misli. Njegovi zajčki. Tisti žeblji Tiste šibe. feO — I verbi piu usitati. Abbadare. Abbaiare. Abbandonare. Abbaruffarsi. Abbassare. Abbassarsi. Abbellire. Abbeveiare. Abbisognare. Abboccarsi. Abbominare. Abbonacciare Abbonarsi. Abbottonare. Abbozzare. Abbracčiare. Abbreviare. Abilitarsi. Abitare. Abolire. Aborrire. Abusare. Accadere. Accamparsi. Accarezzare. Accecare. Accendere. Accettare. Accomodaro. Accondiscendere. Accorciare. Accorgersi. Accorrere. Accusare. Adattare. Adoperare. 93 . $ic flcSvnurfbcfteit Bcitmiirtcr. 9(cijt gebeit. Sbelleit. 33erlaffen. ganfeit. ^enutteffcgeii. ©id) crnieorificit. SSerf^onent. Shčinfett. 93t'biirfen. ©id) imterreben. 23era&fdjcneii, (jaffen. ©tiden, bejenffigcn. ©idj prdiuuHerivcn. gufuopfen. (Siitioerfeit. Utiiarmen, cgvetfcn. 9(M'ih'jcn. ©tel) taugfidj mcidjctt. SZBofjiten. 9(&fd)ctffeit. 33crabfcf)citen. SKiSbta neben. ©id; crcigitett. ©id) lagjrn. tfie&fofen. SSIenbeti, bet[)evcn. 9titjflnben. 9litneljmen. Ginridjteii. (Siinuitligen. Slbfurjen. 33cinerfeit,gemafjr merbett. 3» .g>ilfe eiten. 9tnflageu. fjjiigen, aupaffen. ©ebvaudjeit. Najnavadniši glagolj. Vp oštevati, uvaževati Lajati. Zapustiti, o staviti. Pretepati se. Znižati Ponižati se. Olepšati. Napojiti. Potrebovati. Dogovarjati se. Sovražiti, mrziti. Potolažiti. Naročiti se. Zapeti. Naortati, osnovati. Objeti, objemati, spre¬ jeti. Skrajšati. Vsposobiti se. Stanovati. Razveljaviti. Sovražiti, mrziti. Zlorabiti. Dogoditi se. Vtaboriti se. Gladiti, negovati, mi- lovati. Oslepiti. Prižgati. Sprejeti Urediti. Privoliti. Skraj šati. Spoznati. Prihiteti. Tožiti. Pripraviti, urediti. Rabiti. — 81 — — 82 — Balzare. Barattare. Bastare. Bastonare. Battere. Battersi. Battezzare. Bendare. ©pringen. Sattfdjen. ©atiignt. Tnigetu. ©djlagett. ©id) [djlagett. SCaufc«. SBer&inben. Skočiti. Menjati. Zadostovati. Tepsti, s palico. Tepsti, pretepati. Tepsti se, biti se. Krstiti. Povezati. - 83 — 84 — 85 — 86 — — 87 88 — 89 90 — 91 — — 92 — 93 — Ubbidire. Ubbriacarsi. Uccidere. Udire. Umiliarsi. Ungere. Unire. Urlare. Ilsare. Vacillare. Valere. V antarsi. Vedere. Vegliare. Vendemmiare. Vendere. Vendicarsi. Venire. Versare. Vestirsi. Viaggiare. Vincere. Vivere. Volare. Volere. Voltare. Votare. Vuotare. Zampillare. Zappare. Brevi modi di dire confidenziali. Io vi prego, datemi del pane, del burro, della čarne, della birra, del te, del caffe. — 94 — (Mjorrfjcu. ©id) betrinfen. STobtcn. .{rjbljveii. ©id) ernicOtigcn. ©ctlbeit. SScreiitigen. §eulen, fcbreicn. ©Bmtdjen, pflegcit. ffianfcn. ©cltcn. ©id riiljuten. ©eljcn. Sffiadjcn. ©eiulefcii. SBcrfaufen. ©id) rdd)en. SJoiiimeu. SfuSglejjen. ©id) auflcibeii. SJcifen. ©iegett. Seben. §•1 icgett. Sisollen. ffiBenbett. ©cine ©thunte gebeit. SluMeemi. ©pntbelit, f)eruorquellctt. ®vabeu. ‘) 4 . ffiitt’SC ticrnnitlidtc 'JicDcuSmtcn. $d) bifte ©ic, ge&ett ©te mir “ddrob, SButter, gicifd), 45icv, £f)CC, Saffee. Ubogati. Vpijaniti se. Ubiti. Slišati. Ponižati se. Mazati. Zjediniti. Rjoveti, tuliti, Rabiti. Omahovati. Veljati. Bahati se. Videti. Bdeti. Trgati, grozdje, Prodali, prodajati. Maščevati se. Priti. Liti. Oblačiti se. Potovati. Premagati. Živeti. Leteti, zletati. Lloteli. Obrniti Glasovati. Prazniti, sprazniti. Izvirati, Kopati. Kratki prijazni izreki. Vas prosim, dajte mi kruha, surovega masla, mesa, piva, čaja, kave. Portatemi della cioccolata, il mio libro, la mia grammatica. Prestalemi klel denaro. Signore, Signora, Signorina! Fatemi la grazia, il piacere. Io vi ringrazio. Son vostro servitore. Le sono serva. Vostro umilissimo ser¬ vitore. Ella e molto cortese. Disponete del vostro servitore. Io son pronto. Detti, usati quotidianamente. E vero. E vero ? E cosi. Sl No. Lo čredo. Non čredo. Credetemi. Cio non e impossibile. Io voglio. Io non voglio. Fermatevi un poco. E tutt’ uno. Mangiate qualche cosa. Cosa volete mangiare ? Non ho piii appetito, ©rttigeit ©ie mir Gtfocolate, mciii ©ud), metne ©pradjere. Sedeti ©ic mir ©elb. SOieiu £)crr, meitte meiit grduleiu! ©nucifeit ©te mir bte ©itabe, bab 23erguitgeii. $d) bani'e jjfpten. 3;d) bin Q()r ©icncr. bin ^()re Dicneriit 5'f)r gan,$ ergebetter £>ie» iter. ©ic finb fef)r giitig. SSerfugeit ©ie mit pretit ©teuer. ^ 3 'd) bin bercit. 95 . StiijUrf) ijdnnudjtc iHcScnSaitcit* Gb ift mar. eS maljr? G§ ift fo. 3 «- fliein. $d) glaube eb. $d) glaube e§ iiidjt. ©laubet mir. ©icb ift uid)t uiimbgtid). Sd) 'rili- mili iiicfft. iBleibat ©ie cin menig ftc[)cu. ®S ift gleidj met. ©ffeit ©ie ctrnab. 2£ab mollcii ©ie effen? $d) fjabe feiucit Slppctit mcbr. Prinesite mi čokolade, moje knjigo, mojo slovnico. Posodite mi denarja. Gospod, gospa, _ gospodičina! Skazite mi, dobroto, veselje. Zahvaljujem se Vam, PIvala. Sem vaš sluga. Sem vaša služabnica. Udani sluga. Vi ste predobri. Zaukažite svojemu slu¬ žabniku. Tukaj-le sem. Naj na vadili ši izreki v vsakdanjem življenju. Res je. Ali je res ? Tako ie. Ga. Ne. Verjamem. Ne verjamem. Verjemite mi. To ni nemogoče. Jaz hočem. Jaz nečem. Postojte malo. Mi je jednako. Vzemite kaj. Kaj vam je všeč ? Se mi ne ljubi več. 9G — Chiudete la porta, se vi piace. Che cosa avete per- duto ? Parlate forte. Voi parlate troppo piano. Voi vi mangi at e la meta delle parole, perche siete un tar- taglione. Parlategfi. Sapete voi parlare in- glese ? Un poco. lo non so niente. Ohe avete fatto ? Niente. Rispondetemi. Come ? Voi siete molto son- nolento. SRadjet bic Jtjiir 31:, mcim cS cuct) gefdtft. SBn§ (jabcn ©ic »evloren? Siebeit ©ie laiit. ©ic rebrn 311 leife. ©ie ucrfdjlutfen bic .V>alfte ber SBorte, u>eit ©ic cin ©tottever jiub. ©predjen ©ic mit iljm. ^biuien ©te eitglifdj? ©itt uicttig. 3d) faim nidjtS. 9 BaS Ijabeit ©ic getljan? Viid)t§. SCutmovtcn ©ic mir. ©ie? ©ie finb fe^r fdjldfrig. Jaz sem grozno žejen Pijte tedaj ! Od kod prihajate ? Prihajam od.... Jaz grem v. .. Jaz odidem. Pridite gor. Pridite dol. Stopite noter. Idite ven. Bodite tam. Pridite sem. Čakajte Vi greste prehitro. Zakaj ? Za to. Tukaj se mi dobro godi. Vrata so zaprta. Okno je odprto. Zaprite vrata, če se vam ljubi. Kaj ste zgubili ? Govorite glasno Pretiho govorite. 1'ojeste pol besed, ker jecljate. Govorite ž njim. Znate vi angleško go¬ voriti. Nekaj malega. Jaz ne znam nič. Kai ste storili ? Nič. Odgovorite mi. Kako ? Vi ste silno zaspani. — 97 Alzatevi prontamente ! Vi siete giž> alzato ? Non ancora. Oominciate ! Continuate ! Terminate ! Leggete un capitolo ! Lentamente, adagio ! Voi non apprendete niente. Ecco la vostra lezione. Datemi un’altra lezio¬ ne. Parlate sempre italia- no ? Avete fatto colazione? Prendete.il vostro la¬ vo ro ! Cio non va bene. Andate a giuocare ? Fa bel tempo. Vuole venir meco ? volete venir con me? Mi risponda, risponde- temi. Mi dica, ditemi, si o no. Portate il vostro libro con voi! I rosai cominciano a sbocciare. Le spigbe sono molto lunglie. II grano e maturo. Queste ombre sono molto aggradevoli. Siete voi stanco ? Voi siete un pedone debole, Io sono stanco. Cantate una canzone! Voi cantate molto be¬ ne. ©telfeit ©ie gcfdjminb uuf. ©iitb ©ic fcljon auf? tftodj uicf)t. gaugeit ©ie ait! fyat)veti ©ie fovt! ©iibiiigen ©ie! Sefen ©ie elit kapitel! 8eife, faiigfam! ©ie lerneu uicijtS. •£>tev ift itjrc 9lufgabe. ©eben ©ie mir cine ait* bere Sectiou. 91eben ©ic all^eit italie* uifct) ? §abeit ©ie gefntljftitcfet ? fldfmeu ©ie V \!'ve Slrbeit! SDieb ift nictit vecEjt- ©efint ©ic fpielen? en maitbtcn. 'Pflcget feitte ©htuft. Uredi čaše. Ustavi žogo. Obkroži klobčič. Pomaži pečenko. Strežite svoji sestri. Odvežite podveze. Čakajte svojega pri- jatelja. Pokličite njegovo ma¬ ter. Spričajte dejanje. Požrite zdravilo. Opominjajte svoje pri¬ jatelje. Množite svoja boga¬ stva. Spoznajte svoj pregre- šek. Segrejte posteljo. Operite pod. Streljajte na mesto. Zapnite obleko. Zapečatite pisma. Laskajte se svojim so¬ vražnikom. Pridobite si njegovo prijateljstvo. Lotite se svoje naloge. Ukažite, naj ubogajo. Ohranite si njegovo brarnbo. Tolažite žalostne. Uprašajte svoje prija¬ telje za svet. Zadovoljite svoje so¬ rodnike. Ohranite si njegovo blagovoljnost. 7 Spendete il vostro de- naro. Levate la briglia al vostro v cavallo. Decifrate il suo scritto. Scaricate la vettura. Straociate la supplica Declinate il nome. Licpiidate il conto. Soccorrete i bisognosi. Difendete il vostro di- ritto. Spiegate la parola. Cavate le macchie dal- 1’ abito. Fermate 1’ anitra. Aiutatemi. Ammirate il suo la- voro. Guardatevi dalle liti. Confronti le doposi - zioni. Palesate la vostra opi- nione. Legate il fardello. Esigete del denaro. Smascberate 1’ipocrita. Demolite la časa. Dimostrate la propo- sizione. Datemi quelle carte. Deplorate le sue di- sgrazie. Invitate i suoi amici. Indovinate 1’ enigma. Differite il vostro viag¬ ro. Riflettete alle sue pa¬ role. — 102 — ©ebet (Siter ©efb au§. gaumet @uer ifjferb a£>. ©utjiffevu ©ie feine ©d)ri[t.' gabet beu ffiagett at), gerrepet bie tBittfc^rift Žecliuirt baS.fpauptmort. @d)ticBeu ©;e bie 9iedp nung ab. ,£>elfet beu ^iirftigeu. šBertffeibigeu ©te fjpt 91ed)t. ' (Srfldreu ©ie bu§ SBort. S3ritiget bie ^lecfcit ai1 ® betu Sleibe ljerauS. .g>atteu ©ie bie @ute auf. |>elfeu ©ie mir. 33eu?mtbent ©ie feiue 2(rbeit. ,fjut£)et ©ud) nor ©treh tigfciteu. 93ergleid)cu ©ie bie 2(uS» F gen. Offeubareu ©ie £$ljrc •Dleimtng. Sinbet baS iButtbel ju. gorbcnt ©ie ©elb. ©ntlavoeu ©ieben ,g>euc£)- ter. 9teifjct baS fjaug ttieber. Sciiieifeu ©ie ben ©alp ©ebeuSiemttbieipapiere. ©etceiuet feine llugtiiifd- fdlle. 8abet feine greuttbe ein. ©rratfjet baš 9idt[)fel. ©djtebeu ©ie $l)re Dteife auf. Uebevlegeit ©ie feittc iBortc. Izdajte svoje denarje. Razbrzdajte svojega konja. Razjasnite njegovo pi¬ sanje. Spraznite voz,razložite Raztržite prošnjo. Sklanjajte ime. Sklenite račun. Pomagajte revežem. Branite svojo pravico. Razložite besedo. Spravite madeže iz obleke. Ustavite raco. Pomagajte mi. Občudujte njegovo delo. Varujte se tožb. Primerite izjave. Izjavite svoje mnenje. Zavežite culo. Terjajte denai-je. Razkrijte hinavca. Poderite hišo. Dokažite izrek. Dajte mi tiste liste. Obžalujte njegove ne¬ sreče. Povabite njegove pri¬ jatelje. Uganite zastavico. Odložite svoje poto¬ vanje. Prevdarite nj egove be¬ sede. Dirigete i suoi passi. Disperclete la canaglia. Abozzate il ritratto. Diramate gli alberi. Chiarite il dubbio. Fate lume ai fanciulli. Ascoltate i miei con- sigli. Cancellate le linee. Alzate la voce. Seminate grano nei vostri campi. Cogliete 1’ oceasione. Conducete via i ra- gazzi. Arricchite i vostri pa- renti. Istruite gl’ ignoranti. Sotterrate i morti. Circondiamo la časa, Risparmiate il vostro denaro. Provate i vostri amici. Armate una nave. Erigiamo una statua. Evita la cattiva com- pagnia. Stimate i vostri maestri Procurate di acqui- starvi buon nome. Spegni il lume. Stendi le lenzuola. Soffocate il vostro ri- sentimento. Svegliate i vostri com- pagni. Lasciatelo andare. Eccitate i pigri. — 103 — Geiten @ic fetnc ©djritte. Qerftraiet ba§ (Seftiibel. ©ntmerfen ©te bag^or* trat. ©ntaften @ie bie 33dume. Starcu ©te beti gmetfd auf. GeucEjten ©te ben Stubcrn. Dftret metne Statfdjtage. ©trcidjen ©te bie 3 e ^ en auč. ©prectjet taut. 83efaet ©ure gelber mit Sont. ©rgreifet bie ©dcgeutjdt. ^ttfjret bie Snabett meg. S3erretc6ern ©te $ljre 93ermanbten. 93elet)ret bie Unmiffettben. SŠegrabet bie iEobteu. Umringen mir baš §auS. ©pavct (Sitcv ©elbT 33rufet ©ure §mmbc. Štiijtet citt ©d)iff att8. ©rricfjten mir eitte ©tatue. SBermeibe bie fcfjlecbte fctt)d)aft. 9(cE)teu ©ic l^ljre Gcbrer. ©trebet eiuett guten 5>ta= men ju ertaugeit. Sofdje ba§ 8idjt au§. ŠBreite bie ©ettiidjer ait§. UnterbriicfctSueru ©roli. SBecfett ©ie^^reffiegteiter auf. ©r mag geljett. ©rmuutcrt bie gauten. Vodite njegove stopi¬ nje. Razkropite druhal. Načrtajte sliko. Oklestite drevje. Razjasnite dvombo. Svetite otrokom. Poslušajte moje svete. Zbrišite vrste. Govorite glasno. Obsejte svoje njive z žitom. Poprimite se prilož¬ nosti. Peljite proč dečke. Obogatite svoje so¬ rodnike. Podučite nevedne. Zakopajte mrliče. Obdajmo bišo. Hranite svoje denarje. Skušajte prijatelje. Oborožite ladijo. Postavimo kip. Ogibaj se slabe tovar- šije- _ Spoštujte svoje učitelje Prizadevajte si, da ni pridobite dobro ime. Ugasni luč. Razgrni rjuhe. Potolažite svojo jezo. Zbudite svoje tovarše. Naj gre. Spodbudite lenuhe. 104 — Perdonate gli errori. Esponete le vostre ra- gioni. Esprimete la vosti'a ri- conoscenza. Ammonite i viziosi. Spiegate le regole. Frenate la vostra lin- gua, Imitate le vostre so- relle. Disprezzate il vizio. Moderate le vostre passioni. Aclempite i vostri do- veri. Dimenticate le ingiurie Perdonate gli sbagli. Raddoppiate i vostri sforzi. Riformi i suoi costu- mi. Deplorate la perdita del tempo. Osserva le buone qua- lita. Rispetta i tuoi supe- riori. Ajutiamo i miserabili. Sopportate gl’ imperti- nenti. Voi non avete cantato bene. Egli ha cercato il suo libro. Essi non hanno tagliato la čarne. Voi non avete dato il pane. Avete voi chiuso la porta ? 93evjeif)et bie ^eljlcr. ©etjct CSure ©viinbe auž* eincmber. geigct (Sure ©anfbarfeit. (Sntmfmet bie Saftev^ap ten. (Srf(dret bie 9tegelu. .gjattet Sure 3 lt U3 c dn 3 n um. 8f)meu ©ie $(}i*e ©djme= ftern nad). 23eracf)tet baž Safter. SRdjjigct Sure Seibeu* fc^aftcu. Srfiilfct Sure j3flic()tcu. 23ergeffet bie UnbUbeu. 93erjeil)et bie geljlcr. SSerboppelt Sure SSemiifp U1KJCU. SScrbefferu ©ie ^^re ©ib ten. Sebauert ben gcituerlnft. 33cad)tc bie guten Sigen* fdjafteit. 2(d)te bciue 3?orge(cljten. §e(feu mir ben i)?otl)(cb benben. Srtraget bie SShutlpmb Ifgen. ©i? fjabeit nidjt gut ge« fungen. Sr fjat fcin 23udj gcfudjt. ©ic fjabett ba§ $(eifdj nicf)t gefdjnitten. ©ie I)aben bas. 23rob uidjt gege&ett. .fjaben ©ie bie Sijih - jitgeutatfjt? Odpustite pregreške. Povejte svoje razloge. Skažite svojo hvalež¬ nost. Opominjajte razvajene ljudi. Razjasnite pravila. Držite jezik za zobmi. Posnemajte svoje se¬ stre. Zaničujte pregreho. Krotite svoje strasti. Spolnujte svoje dolž¬ nosti. Pozabite razžaljenje. Odpustite pogreške. Podvojite svoje napo¬ re. Poboljšajte svoje ve¬ denje. Obžalujte zamujeni čas. Pazi na dobre last¬ nosti. Spoštuj svoje predni¬ ke. Podpirajmo siromake. Potrpite s predrznimi. Vi niste dobro peli. On je iskal svojo knji¬ go. Oni niso razrezali me¬ sa. Vi niste dali kruha. Ste zaprli vrata ? Egli non ha terminato il suo lavoro. Io ho gettato via le corteccie. Ella non ha lavate le mani. Io non mangio formag- gio. Essi non hanno segnato il pošto. Non avete condotto vo- stra sorella. Avete mostrato il vo- stro scritto ? Egli non ha spento il lume. Avete voi lucidato le vostre scarpe. Egli ha tolto i suoi libri. Voi non pettinate il bambino. Egli ha traversato la folla. Noi non abbiamo piu speranza. Voi non avete sbuc- ciato le mele. Essi non hanno com- pianto la sua disgra- zia. Voi non avete pian- tato meli. Essi hanno tuffato il gatto nell’ acqua. Io non ho pepato la insalata. Ella non ha lavato la biancheria. Voi non avete portato le lettere. Non hanno punito gli infingardi. — 105 — Sv l)oit feiue 3(rbeit uidjt beenbct. jjdj ^at»e bie ©djafcn u?cg= geroorfen. ©ie l)at il)vc §dnbe nidjt gcroafdjevt. ^d) cffc feinen Saje. ©te {>a£>en beti jhalj uic^t bcjcidjnet. ©ie babe n ^^re ©dj>uc* ftcr nidjt mitgefiibvt. Raboti ©ie i[)ve ©djrijt gegeicit? St f)at bad 8id)t and* gelbfdjt. §aben ©ie ^f)re ©djulje gejdpudvjt. Sr bot fciite 53ildjei' ioeg» genom men. ©ie fantine« bad Sinb nicbt. Sr ift butdj bie SOJenge gegattgen. iffiii ()abcn fciite mtitg me()i'. ©ic babeit bie Siepfet nidjt gefdjčilt. ©ie babeit fein Unglinf nidjt bebauert. ©ie b n &tti feittc Slpfeb tanine gepfianjt. ©ic ijaben bie $abe itt’d ©ajjer getaudjt. £>d) bttbc ben ©alat nidjt gepfeffevt. ©ie l)at nicbt bie 3Mjdje geroajdjen. ©ie babe« bie 23riefe nicbt gebrad)t. ©ic b a k nI bie ^aulen nicbt bcftraft. On ni končal svojega dela. Jaz sem lupine proč vrgel. Ona si ni umila rok. Jaz ne jem sira. Oni niso zaznamovali prostora. Vi niste pripeljali svoje sestre seboj. Ste pokazali svoje pi¬ sanje ? On ni ugasnil luči. Ste počrnili svoje čev¬ lje ? On je vzel svoje knji- ge. Vi ne ččšete otroka. On je predrl gnječo. Mi nimamo več upanja. Vi niste jabolk olu¬ pili. Oni niso obžalovali nje¬ gove nesreče. Vi niste sadili jablan. Oni so utopili mačko. Jaz nisem popral sa- late. Ona ni oprala perila. Vi niste nesli pisem. Niso kaznovali lenu¬ hov. Voi non riempite i bic- ehieri. Tu non liai reso la penna. E egli rientrato in ca- mera ? Non vi avete tagliato le unghie. Voi non mangiate pere volentieri. Non ha Ella arrostito la čarne ? Egli non ha arrotolato la carta. E stato il medico a ve- dere deH’ammalato? Avete voi salato il pe¬ šce ? Voi non avete asciu- gato il bucato. Non ha seminato le rape. Io insegnai a fischiare ali’ uccello. Noi non abbiamo sot- toscritto il contratto. Voi non avete soffiato nel fuoco. Egli ha tastato il suo polso. Voi non avete tirato le cortine. Non voltate il dorso. Non abbiamo vantato le nostre gesta. Avete venduto il vo- stro cavallo ? Non avete vuotato la bottiglia ? Avete voi chiuso le imposte ? — 106 — ©ie fiilleu bte®ldfer uicbt. SDu (jnft bie $eber rtic^t priicfgegeben. er mteber ing 3iiti* mer ptrucfgegangen ? ©ie baten igbte 9la'gcl uicf)t befdjnitten. ©ic effeu nidjtgernc 33ir= neti. ,V>aOcn ©ic baS jjlcijdj uidjt gebraten ? Sr {jat boš jhu>icr nidjt aufgerollt. .fjat ber 21rgt nacij bem Sranfen gefeljen ? §abeit ©ie beti gufdj ge« fafjen? ©te baten bie 28dj'd)e nidjt getroetnet. Sr tjat bie jRiiten nietjt gefdet. $cit nictjt 6eu?unbert ? $«f) fjabe fetneit (Sntfdjfitfj Deftdrft Sr bat |eiue 9(ttfitttbigittig nid)t angcfrfjfageti. ©ie (jaben ba§ 3 e ^ en uicf)t grbjjer gcuiadjt. ©ic fjnbeH bie ©trčit* fadjc nid)t a6gcf)anbe(t. ©ic fjaben $lj r SJieffer uidjt gcfdjarft. §a£>ett ©ie baS Čeber uer* tdngert? Sv f)at feitteit SBvuber nid)t mitgebradjt. ©te f)abeu bie ftittber itidjt untertjnften. ©ie Ijat f^fjvni 3 orn »>idjt &efditf tigt. /pabeit ©ie fjfjvc ©efeff* fdjafter uidjt gerufen? ©ic fjaften beu ©ctif uidjt fjergcbradjt. ©ie f)cibcit bie Diftdn nicfjt audgeriffcu. ,f)abcit ©ic bie Sfaffcit iti ©rbnuitg geftedt. Sr fiat bctt i^atl nid)t aitfgc^aftcit. |ja,beu ©ie bctt $ttdttef nicfet vuttb geniadjt ? Niste skrajšali svojega pisanja. Ni raztegnil vrvi. Ste kupili nogovice ? Nisem končal pisma. Niso plačali dolgov. Se niste čudili nad nje¬ govim delom? Sem ga vtrdil v nje¬ govem sklepu. Ni nabil svojega ozna¬ nila. Niste povekšali zna¬ menja. Niso pravde obravna¬ vali. Niste nabrusili noža. Ste podaljšali usnje? Ni pripeljal brata se- boj. Niso kratkočasili otrok Ni potolažila jeze. Niste poklicali tovar- šev V Vi niste prinesli gor- šice. Niso izruli osata. Ste uredili skledice ? Ni ustavil žoge (kro¬ gle)- / Niste obkrožili klob- či ca ? E Ha non Ha unto 1’ar- rosto, Avete assistito vostra sorella ? Non lia egli sciolto i suoi legacci'? Non aspettarono il vo- stro amico ?. Ella ha mosso a coni- passione sua madre. Essi hanno attestato il fatto. Egli non trangugio la medicina. Noi avvertimmo i vo- stri amici. Essi hanno aumcntato le loro riccbezže. Vogliate sperare, ch’e gli ritornera. Essi non hanno tuf- fato 1’ anitra. Egli non ha battuto i chiodi Essi non hanno arre- stato i colpevoli. Egli non semino i campi. Essi non hanno citato i testimoni. Non suonarono essi le campane ? Faceste voi la sopra- scritta alle vostre lettere ? Voi non avete confes- sato la vostra colpa. Avete voi scaldato il letto ? Hanno essi colorito il pavimento V Non hanno bombar- dato la citta. — 108 — ©ie f)at ben ŠBratcit nidj begofjem ©inb ©ic 3b m ' ©dpue* [ter bcigejtanbeu ? |)at cr [etne ©trmnpf* bnitber nidjt abgebitm ben ? .©abeit ©ic aitf ^f)i'eii ^retmb uidjtgeninrtet? ©ie t)at 20?uttcr 511111 Skitleib bciuogen. ©ic baben bie 2d)at be» _ jeugt. Sr bat bic Slrjnci ladj berfdjlucft. ©ir baben Sme g-mutbe getuarnt. ©ic baben ibrc Jteidj* tt)iimcv Bernutjrt. £>offer aitf [cine gurM* funf t. ©ie Ijabcii bie Snte uidjt miter Sfiaffer getaudjt. Sr bat bie 9 lagcl nidjt cingeiddagcit. ©ie babert bie ©d)tilbigeii iticfjt crgrtffen. Sr bat bie ^-clber nicfjt befdet ©te baben bic 3eugen uid)t aufgeforbert. §abeu ©ic bie ©leden nidjt geldutet? |)aben ©ie ^b l ' e Sivicfe iiberjcbrieben ? ©ie baben ijfjrcit gcbler uicbt eingeftanben. |)abt 5 b l ' baž 33 ett ge* rodrmt ? «g>aben [ie beit g-ujjboben bunt geinalt? ©ic baben bic ©tabl itidjt bc[d)o[[eu. Ni pomazala pečenke. Ste pomagali svoji se¬ stri ? Ni odvezal podvez ? Niso čakali vašega pri¬ jatelja ? Je ganila mater. So spidčali čin (leja- nje). Ni požrl zdravila. Smo opozorili vaše pri¬ jatelje. So si bogastva ponm nožili. Upajte na njegovo vr¬ nitev. Niso race v vodo to¬ pili. Ni zabil žebljev. Niso prijeli zločincev. Ni posejal polja. Niso prič pozvali. Niso-li zvonili ? Ste-li nadpisali svoja pisma ? Niste obstali pregrehe. Ste segreli posteljo? So pobarvali pod ? Niso streljali na mesto. 109 — Voi non abbottonaste la vostra sottoveste. Avete voi sigiilate le lettere ? Voi non accarezzaste i vostri nemici. Noi abbiamo meritato la sua amicizia. Io non ho incominciato il mio tema. Io ho comandato, clie si ubbidisca. Tu non hai consolato gli afflitti. Egli ha consultato i suoi amici. Voi non avete conten- tato i vostri parenti. Noi abbiamo coltivato la sua benevolenza. Io ho speso il mio de- naro. Avete levato la briglia al vostro eavallo ? Noi abbiamo decifrato il suo scritto. Ha egli perduto il suo coraggio ? Si conservo lei la sua protezione ? Essi confrontarono le deposizioni dei te- stimoni. Noi non contentammo i nostri parenti. Essi non legarono il fardello. Essi imballarono le mercanzie. Egli stabili la sua ri- putazione. ©ie (jaheii i^b« SBefte uidj.t jugefnbpft. hjabeit ©ie Ste ©rtefe gcfiegelt? f)abt euven gelubeu uidjt gcfd)ineid)elt. ©3ir boben feiue ^veitttb* fd)aft »evbicnt. $cb ljube metne ?Ittfgabc uidjt auaefaugen. ^d) babe befobten, baf§ man ge^orcbe. Sbit fjaft bie ©etvii6ten nic&t g-froftet. (Sv f)at feittc gvcuube um fRatf) gefragt. ©ie baben $bvc 3lnuer= maubtcu nid>)t befvie* bfflt. SBiv boben feiue ©itnft gepflegt. $cb bobe uteiti ©c(b au§= gcgeben. £>aben ©ie $fjr fPferb abgejditmt. 2Biv boben fcinc ©djvift cntjiffcvt. .£jat er fetncn SDhtt ocv* lovcu ? |jaben ©ic feiucn ©d)ub cvbaltcn? ©te boben bie geugcit* amSfagcn oevglidjen. 2Bir boben ttnfeve uevmaubtcu uidjt bc= fviebigt. ©ic boben bett ©itnbcl uicbt jugebuubcu. ©ie boben bie UBoavcn c.iugepacft. (Sv bat feitten SRuf be* griinbet. Niste zapeli oprsnika. Ste zapečatili pisma. Vi se niste prilizovali svojim sovražnikom. Mi smo si njegovo prijaznost zaslužili. Se nisem lotil na loge. Jaz sem ukazal, naj ubogajo. Nisi tolažil žalostnih. G n seje svetoval svoj¬ ini prijatelj. Niste zadovoljili svojih sorodnikov. Ohranili smo si nje¬ govo blago voljnost. Sem izdal denarje. Ste razbrzdali svojega konja ? Smo razjasnili njegovo pismo. Mu je-li upadlo srce? Ste si ohranili njegovo obrambo ? So primerjali izreke prič. Mi nismo zadovoljili sorodnikov. Oni niso zvezali cule. So blago zabili. On sije slave vtemeljil — 110 — Egli ha soffocato il suo risentimento. Hanno scaricato lavet- tura. Egli ha stracciato la supplica. Non hanno deciso la questione. Noi esternammo il no- stro sentimento. Avete declinato il no- me ? Non avete sdegnato i suoi consigli'? Io ho dedicato la mia opera. Egli non ha difeso il suo diritto. Yoi non avete spie- gato la parola Egli ha nettato 1’abito. Non abbiamo dissimu- lato i nostri pen- sieri. Avete esatto del de- naro ? Egli ha smascherato 1’ ipocrita. Hanno demolito la ča¬ sa. Voi non avete climo- strato la proposi- zione. Abbiamo speso poco denaro. Voi avete spostate le carte. Non avete compianto le sue disgrazie. Egli non ha prešo il suo cappello. Noi abbiamo disarmato la sua collera. gr |at feiiten ©roli uit* tevbriidft. ©ie [jabeit bett ©ageu abgelabcu. gr |at bie Sittfdjrift jeriffeu. ©ie ^aben bie grme nicbt entfcbiebeu. ©ir ^aben unferc ©eftn- tmJngeit geaugcrt. gabcit ©te baSJiciimrorf gebeitgt (beclinirt)? .gctbeit ©ic fetite fftatfp fcfjtiiffe nicbt »eradjtet? gdj babe ntein ©erf ge= »ibinet. @r bot fein Sftcdjt nicbt beba uptet. ©ie boben bab ©ort nietjt evfldrt. ©r bot ba§ ffteib geret* uigt. ©ir boben nnfere ©eban-- !eit nicbl oerbehnlicbt. .fjabeit ©ie ©e(b gefor* beri ? @r I)ot ben ^'eit^ter ent* tanit. ©ie boben baS §au§ uie* bergeviffen. ©ic boben ben ©atj nicbt beioiefen. ©ir boben toenig ©clb anSgegcbeit. ©ic boben bie 'Papiere oerlegt. ©ie boben fein Uitglucf nicbt bebanert. ©r bot feiiten .gnit nicbt genommen. ©ir boben feiiten gorn etitroaffnet. On je potolažil svojo jezo. So izpraznili voz. On je raztrgal prošnjo. Niso razrešili upraša- n j a - . . .. v Mi smo svoje misli ra¬ zodeli. Ste sklanjali samostal¬ nik ? Niste njegovih svetov zanemarili ? Sem svoje delo po¬ svetil. On se ni potegnil za svojo pravico. Vi niste pojasnili be¬ sede. On je obleko očistil. Mi nismo skrivali svo¬ jih misel. Ste-li terjal denarje? Je hinavca razkril. So hišo podrli. Vi niste dokazali iz¬ reka. Smo malo denarjev iz¬ dali. Vi ste papirje založili. Niste obžalovali nje¬ gove nesreče. On ni vzel svojega klobuka. Smo potolažili njegovo jezo. 111 Voi avete disingan- nato i suoi amici. Avete indovinato 1’ e- nigma ? Egli ha differito il suo viaggio. Io riflettei sulle sue parole. Voi non avete diretto i suoi passi. Hanno dispersa la ca- naglia. Egli ha abbozzato il ritratto Egli non ha diramato gli alberi. Noi abbiamo sgusciato le noči. Voi non avete chiarito il dubbio. Avete fatto lume ai fanciulli ? Egli non ha ascoltato i miei consigli. Non avete caneellato le linee ? Io non ho alzato la voce. Hanno mandato la let- tera. Egli ha seminato grano nei suoi campi. Voi non avete colto 1’ occasione. Avete voi condotto via i fanciulli ? Voi avete arricchito i vostri parenti. Non avete istruito gl’ ignoranti. Hanno sotterrato i ruorti. ©ie [jaku feine greunbe enttaufdjt. |jaben ©ie ba§ Dfat^fel ervcitljen ? (Sr bat feine fRcife auf* gefc^o&cn. IJcb babe feine SEBovtc it* bertecjt. ©ie babett feine ©djrttte nicbt geleitet. ©ie babett baS ©efinbel jerftvent. @r b°t ba$ fJJovtrait ent* to or fen. (Sr Ijat bie iSdumc nicbt entčiftet. SBir babett bie Jfttffe ge* febčilt. ©ie baben ©ie ijb« Seibcm idjaften gcmdjjigt? ©ie babeu nicbt a(te§ ge* febcn. So obkolili hišo. Svojih denarjev nisem prihranil. Mi smo skušali svoje prijatelje. So ladijo oborožili. So kip postavili. Nadejamo se nasledni¬ kov. Vi ste se ogibali slabe tovaršije. Ste spoštovali svoje učitelje 9 Ni vgasnil luči. Ni razgrnila rij uh. Ste zbudili svoje to- varše ? Smo spodbodli lenuhe. Niso izgovarjali pre¬ greh. Niste povedali svojih razlogov ? Ste izrazili svojo hva¬ ležnost ? Mi smo opominjali hu¬ dobneže. Je razložil pravila. Ni brzdal svojega je¬ zika. Vi niste posnemali svojih sester. So črtili pregreho. Ste-li krotili svoje strasti ? Vi niste videli vsega. Non hanno ditnenti- cato le ingiurie. Abbiamo perdonato gli sbagli. Non avete raddoppiato i vostri slorzi. Non hanno riformato i loro costumi. Egli ha deplorato il tempo perduto Noi abbiamo rimarcato le buone qualita. Avete rispettato i vo¬ stri superiori? Preštarono soccorso ai bisognosi. Noi abbiamo sofferto gl’ impertinenti. lo ho veduto. Noi abbiamo accon- sentito. Voi avete veduto. Voi sapete. 'Voi avete letto. Io perdero il mio tem¬ po. Egli studia. Non mancate di scri- vere. Egli ha scritto quattro lettere. Egli ha pagato caro i suoi piaceri. Egli scrive. Voi vi applieate. Voi leggete. Voi scrivete. Mettete via i libri. I bambini sono allegri. Avete messo la i cap- pelli? Egli verra. Voi non avete studiato. — 113 - ©ic paben bic Uttbilbett niS)t hcrgeffen. 3Bir l)nbeu bic ge^lcr oerjieljen. ©ie tjabeii ^ve Setnik fnutgctt ittdjtucrboppelt. ©ic Ijabcit ^f)re ©itten nicfjt »er&effcrt. ©r Eti bett geitoerluft bcbaucvt. S33tr babctt bic gittcn Gt= genfctjaftrn bcutcrft. |jabett ©ic iftve 25 o i ga fetjen geadjtet ? ©ic fjabcit beu9tDt[)(ctben' bcn gcljolfett. Sffiiu babeu bic SDhttfjroiP Ugett crtvageu. Sef) babe gcfefjcii. &ir f)aben bcigeftimiiit. ©ic Ijafieu gcfeljcn, ©ic miffcii. ©ic boben getefeu. $d) merbc mcincjjeit »er* ticven. Gt ftnbirt. ltnterlaffcu ©ic nic£)t ju fdjmbett. ©r ©at rier SSv-isfc ga fctjriebeit. ©r ©at feiite Serguiigutn gen t©euer erfanft. ©r fc©vcibt. ©ic gcben fic© SD , ?it©e. ©ic Lefeit. @ie fc©t*ei&ett. Segat @ie bic >J3iic©er tueg. ®ie SČittber fiitb (uftig. .pabett ©ic bie §i\tc ©in gelegt? ©r toirb fmttmett. ©ic ©a&en nic©t ftubirt. Niso pozabili krivic. Smo prizanesli pregre¬ nke. Niste podvojili svojih naporov. ' Niso poboljšali svojih navad. Je obžaloval, da je iz- gubu bas. Smo zapazili dobre lastnosti. Ste spoštovali svoje prednike? So. pomagali siroma¬ kom. Smo potrpeli s pre- drzneži. Sem videl. Smo privolili. Ste videli. Vi veste. Ste brali. Zapravim čas. Se uči. Pišite na vsak način. On je napisal štiri li¬ ste. le drago plačal svoje veselje. Piše. Vi si prizadevate. Vi berete. Vi pišete. Denite knjige na stran. Otroci so veseli. Ste djali tj e klobuke? On pride. Vi se niste učili. Io ho imparato la mia lezione. Noi abbiamo insistito. Avete voi parlato ? Egli e ritornato. Io bo dormito. Vivete. Egli si sveglib. Hanno regolato i loi’o affari. Io vi avverto. Egli legge. Ella volle anclare. Voi siete pigri. Io bo guadagnato. No n rischio nulla. Voi parlate. Io ho oinesso la data. Voi avete scritto. Io 1’ bo detto. Ella 1' ha raccontato. Egli lo fece. Parlate voi? Lo credete? Voi 1’ avete fatto. Egli non esče. Voi vi siete inesso le vostre calze. Essi andarono. Egli eaclde. Ho fatto una descri- zione. Egli ha insultato vo- stro fratello. Io acconsento. Egli va a scuola. Egli parti. Voi hnirete. Io so la mia lezione. Voi accusate il vostro parente. Egli ha parlato. — 114 — 3Č babe metne litfgabe erternt. SStrfinbbarauf beftanben £>abett ©te gefpvodjen ? Sr tft juritcfgefebrt. 3Č Ijcibe gefd)[nfett. itebet. Grr ermacbte. ©te babctt i[)re ©acbett abgemačt. 3Č mame ©ie. (Sr. ticft. ©te molite gebcit. ©ie fiub fant. 3;d) babe getnoitnett. 3č tanfe feine ©efatp:. ©ie [prečen. 3iČ fiitbc baS ®atuin au§* gclaffert. ©ie tjaben gefcbrieben. • $Č babe ed gefagt. ©ie pat c3 ergfiblt. (Sr ttjat cb. ©prečen ©ie? ©iauben ©ie c§? ©ie babctt eš getban. (Sr gefjt nic^t auS. ©ie babctt 3b rc ©triimpfe angcjogen. @ic gingen. er fict. 3Č b n ^ e cine ©efc^rci- buttg gcmacbt. @r bat (Stteren SBruber beteibigt. v 3č [titnine bei. Sr get)t in bic ©(bitk. (Sr rcifte ab. ©ie toerben beenbigett. 3č fctmt nteinc Sectiott. ©ie flagctt tbren S5er= manbten att. (Sr bat gefprodjen. Jaz sem proučil mojo nalogo. Postavili smo se. Ste govorili ? Je nazaj prišel O Sem spal. Živite. Se je zbudil. So opravili svoje roči. Vas opominjam Bere. Je hotela iti. Vi ste leni. Sem dobil. Nisem v nevarnosti. Vi govorite. Nisem leta in dneva pristavil. Vi ste pisali. Jaz sem rekel. Ona je povedala. On je sto storil. Ali vi govorite ? Vorjamete-li ? Vi ste storili On ne gre od doma. Vi ste si nogovice o- buli. So šli. Je padel. Sem napravil popis. On je vašega brata razžalil. Privoljujem. On gre v šolo. On je odpotoval. Vi končate. Jaz znam svojo nalogo. Vi tožite svojega so¬ rodnika. On je govoril. Voi fate. Egli sa il francese. Io conosco vostro cu- gino. Egii sapeva la sua le- zione. Ho fatto il mio tema. Voi avete veduto il suo amico. Avete comperato il Pifcappello Imparate un verbo. Avete imparato dodici righe. Mangerete voi? Siete debitore ? Egli anmiassera grandi ricchezze. Voi bevete. Io ho mangiato. Non avete mangiato. Ella ha del denaro. Esse possono cotnpe- rare dei merletti. Dategli, Egli e stanco. Noi andammo. Essi corrono. Beviamo. Noi andiamo in chiesa. Noi andammo al parco. Egli cadde nel fango. Andate. Voi andaste. Egli va. Voi correte. Essi, esse sono felici. Essi lo perseguitano. Voi vedete il nostro giardino. Io vedo la vostra časa. — 115 — ©ie fl)un, (nraven). Er fann frcmjoftfdp femte Ettern SScttern. Er fannte feine Sectimt. ^dj ^itbe meiue litfgabe geuiad)t. ©ie f)abeu [eineit ^reuitb gcfetjeu. ©te ljabeit ben |>ut ge= fattft. Semen ©ie etn geitoort. ©te Ija&eit jtuolf jjeilcn gelcrut. ©erbeu ©ie effen? ©ittb ©ie |d)ttlbig? Er inirb' groge 9Icicfjtf)ft» tncr fautmeln. ©ie irinfett. $dj gnbe gcgcffeit. ©ie babctt nidfjt gegeffett. ©ie bat @elb. ©ie fomteit ©pi|ett lan* fen. ©ebet i[)tit. Er ift ntitbc. ©ir gingett. ©ie laufen. Saffet ttitš trinfeu. ©ir gebcit itt bie Sird)e. ©ir gittgctt in ben ijkrf. Er fiel in ben $otb- @ef)ett ©ie. ^br gingct. Er gebt. ©ie laitfen. @ic fittb glitcflidj. ©ie oerfotgen i§n. ©ie fcf;ctt nnfertt ©arten. %&) fel)e Sb r § ai,§ - Vi delate. On zna fracoski. Poznam vašega bra- tanca. On je znal nalogo. Sem zvršil svojo na¬ logo. Vi ste videli njegovega prijatelja. Ste kupili klobuk Učite se glagola. Naučili ste se dvanajst vrst. Boste jeli ? Ste dolžni ? On si nakopiči mnogo bogastva. Vi pijete. Jaz sem jedel. Vi niste jeli. Ona ima denarje. One si morejo kupiti čipk. Dajte mu. Je truden. Mi smo šli. Oni tečejo. Pijmo ga. Mi gremo v cerkev. Mi smo šli v gaj. On je v blato padel. Pojdite. Vi ste šli. On gre. Vi tečete. Oni so srečni, one so srečne. Oni ga preganjajo. Vi vidite naš vrt. Jaz vidim vašo hišo. La vostra soreila e a- mata. Egli e contento. Ho veduto la sua časa di campagna. Egli e arrivato. Vediamo. Noi andammo alla commedia, Egli era rinomato. Noi arrivammt). Imparo 1’ inglese. Avete voi imparato? lo comincei’6. Io andro a Londra. Kitornate. Voi sarete mio amico. Imparerd la storia. Ella fu sorpresa. Voi avete perduto il vostro tempo. Egli mori. Io sono pigro. Ella esce. Egli p ari 6 del suo pro- cesso. Jlitornerd alle dieci. Gorrete. Io vi arnero. Farmo del rumore. Io scrivero la mia let- tčra. Facciamo colazione alle nove. A che ora pranzate? Noi pranziamo alle due Egli sa la sua lezione. Egli riuscira. — 1 IG — $£)re ©dpveftcr ift DdieOt. Gr ift jufriebeit. j^d) fettt VanbljaitS gefeljen. Gr ift angetoutmen. Snffet mri frijeit. ©ir gingert turi ©dfam fpiet. Gr mar 6erftl)mt. Sir {amen att. terne ctlgltfd). fiabcn ©te gelerut ? ^d) loerbe anfangeit. merbc nad) bonbon gcijett. ffomnten ©ie mieber. ©ie fotlen mciu jffmtub fein. ^ct) lu.crbe @efdjttf)te £cr= n en, ©ie mar erftaunt. ©ie (jaku $fjre geit dcr* (oren Gr ftark ^d) biti fant. ©ie ge()t airi. Gr fprad) con feinent ^rojcfS. gd) merbe um jefjtt Ulji* miebcrfommen. Caufcit ©ie. merbe ©ie ticbeit. ©te ntadjeu ildrnt. gdi miri meiitett 23rief fdfreiben. ©ir fritt)ftiicfen mit nemi lU;r. Um meldje gdt fpei]eit ©ie jit 'JJrittag? ©ir fpeifeit mn jioei llf;r. Gr fanti fcitte Scctioit. Gd toirb if)in giitcfen. Vaša sestra je ljublje¬ na. On je zadovoljen. Sem videl njegov gra¬ dič na kmetih. Je došel. Poglejmo. Smo šli v gledišče. Je bil imeniten, slaven. Mi smo došli. Se učim angleški. Ste še naučili ? Začnem. Pojdem v London. Vrnite se. Vi bote moj prijatelj. Se naučim zgodovine. Ona se je zavzela. Vi ste svoj čas izgu¬ bili. Je umrl. Sem len. Ona gre od doma. On je govoril o svojej pravdi. Ob desetih uri pridem nazaj. Tecite. Vas bom ljubil. Delajo šum. Hočem pisati svoje pismo. Mi zajtrkujemo ob de¬ veti uri. Kedaj kosite ? Mi kosimo ob dveh. On zna svojo nalogo. Se mu posreči. Egli impara latino. Levatevi. Sapete auesta nuova? Voi vi pentirete della vostra pigrizia. Ebbi della stiraa per lui Non sono stato, qui. Aspettate vostro pa- di'e? Noi giuochiamo alle carte. Noi abbiamo scritto Egli e stato derubato. Manderb la lettera Andate ? Venite voi ? E egli passato ? Venite ! Uscite ! Ke State ! Non vi movete ! Guardate ! Troverete il vostro li¬ bro. Guardate questa bella carrozza! Ella viene. lo vengo. Prendetelo ! Tenetelo ! La sua časa e bella. La chiesa e alta. Studicreino ? Troverete i vostri compagni. Egli va. Noi abitiamo. Ho comperato delle calze. Egli ha seguito suo fratello. — 117 - @r levnt latcinifct). ©teljeu ©te auf. ŽBiffeii ©ie biefe flftuig* fdt? ©te lucvbett $fjre §ait(* Ijeit bemtett. 3$ adjtete ifjtt. $dj biit ttiujt ba gctuefeit. ©nuarten ©ie ^(jcen iBa* ter? 9Bir fpiclcn Sartcu. 2Btr tjabcit gefdjrieOen. ©c ift beftotfUit iporbctt. Qd) tuerbe ben 93vief fdjicfen. ($e(jei! ©ie? $ommeit ©ie? jjft er oorbeigegaitgeu ? ftotitmett ©ie! @cl)ett ©ie attSl Sleibett ©ie! ©eutegt eudj nid)t! ©efjett ©ie! ©ie tucrbcit 3$r 33udj fitt-bett. Tctradjtcu ©ie biefett fd)i)itett Aiagett! ©ie foiumt. $d) fomtttc. 9M)iucu ©ie cb! ,g>(tlten ©ie c8! ©cin ,£)att3 ift fdjon. Tie fiivdje ift fjod). ©odett mir (erttett? ©ie merbett 3$re 33cglci= ter finbett. (Sr gei)t. SBiv moffttett. 3jdj ffabe ©tritmfife ge* faitft. @r ift feittem SSruber ge* folgt. On se uči latinščine. Ustanite. Veste li to novico ? Se bote kesali zaradi vaše lenobe. Sem ga čislal. Nisem bil tukaj. Pričakujete svojega očeta ? Kvartarno. Smo pisali. On je bil okraden. Pošljem pismo. Ali greste ? Ali pridete ? Ali je šel mimo ? Pridite ! Idite od doma! Ostanite ! Nikar se ne ganite! Poglejte ! Najdete svojo knjigo. Preglejte ta lepi voz! Ona prihaja. Jaz prihajam,. Vzemite ga ! Držite ga ! Njegova hiša je lepa. Cerkev je visoka. Ali se hočemo učiti ? Najdete svoje tovarše. On gre. Mi prebivamo. Sem kupil nogovice. Je šel za bratom. 8 118 Mettete questo. Egli farebbe la sua fortuna. Egli teme che venga suo padre. Io non ho veduto al- cuno. Noj’ non abbiamo per nulla affatto accon- sentito. Voi non avete mai ve¬ duto. Voi non sapete niente. Voi non avete letto niente. lo non perdero piu il mio tempo Egli non ha imparato la sua lezione. Sopra tutto non man- cate di scrivere. Ha scritto quattro let- tere, ne piu ne meno. Egli ha pagato caro i suoi piaceri. Egli scrive sempreme- glio. Voi leggete tanto be- ne quanto v ostro fratello. Voi scrivete sempre peggio. Voi scrivete meglio di lui. Mettete i libri da par- te. I bambini sono fuor di strada. Avete messo i cappelli separatamente ? Probabilmente verrd. Vegen ©ic biefeS. Gr iriirbe fcin Gliicf inadjeu. Gr jiivd)tet bafs fein 23atcr fomme. $d) fiate niemauben ge= fet^en. Sir ffaktt iit gav uidjtS eingetuiffigt. ©ic [jaku nietitalS ge< fe^en. ©ie nuffeit nidjtd. ©ic fjakit uiditS gefcfcu. mili feiue 3eit utef)r uerlieveu. Gr fiat feiue Seclioit mdjt gcferut. 23or Mem untertaffen ©ic uid)t ju fdfreiktt. Gr fjat uicr ®riefe ge- fdfriekrt, toebcr utefjr nod) »eniger. Gr ffat feiue SSergnitguiu gen fc()r trener erfauft. Gr fdfreibt itniner kffer. ©ie lefen eku fo gut at§ il)r ©ruber. ©ie ftfireikn imiuer fdftcdfter. ©ic fdfreibcn bcffer at§ er. Segeit ©ie bie 4>iidjer ki ©eite. Jlie $inbcr ftub nuf bem it n renten Šege. £)akn ©ie bie |)itte ak gefonbcrt gefegt? Gr tuirb ma^rfdieinlid) fommett. Položite to. On bi jo zadel. On se boji, da pride njegov oče. Nisem videl nikogar. Nismo privolili po no¬ beni ceni Niste nikoli videli. Vi ne veste nič. Vi niste nič brali. Ne bom več časa tratil. Se ni naučil svoje na¬ loge. Pred vsem pišite na vsak način. Piral je štiri liste, ne več ne manj. Drago je plačal svoje veselice. Piše čindalje boljše. Vi berete tako gladko kakor vaš brat. Vi pišete čindalje slab¬ še. Vi pišete bolje nego on. Denite knjige na stran, Otroci niso na pravi poti. Ste ložili posebej klo¬ buke ? Najbrže da pride. — 119 — Voi non avete studiato oggi. Si, in verita, io ho im- parato la mia lezione. Io era a cavallo. Essi erano a piedi. Noi abbiamo insistito molto. Avete parlato libera- mente ? Egli e ritornato vuoto. Io ho dormito tran- quillamente. Vivete in pace. Egli si sveglio all’im- provviso. Hanno regolato i loro affari ali’ amichevo- le. Io la avverto da ami- co. Egli legge assoluta- mente meglio. Ella volle andare ad ogni costo Tu sei affatto pigro. Ho guadagnato one- stamente. Egli e alloggiato stret- tamente. Voi parlate a caso. Ho ommessa la data per inavvertenza. Voi avete scritto in fretta. Io 1’ ho detto per ischerzo. Ella lo ha raccontato per celiare. Egli lo fece per ri- dere. ©ic Ijctben Ijeute nidjt ftubirt. D ja, id) Ijabe mirflid) metne Čection gclernt. 3 id) mar pt ipferbe. ©ie roaren p $ 11 ( 3 . SBtr finb fcft barauf be* ftanben. |>aben ©te fret gefpro= djett ? Grr ift (cer priicfgefelivt. Qd) Ijabe cu[)ig gcfdjlafen. 8 ebet in ^rteben. (Sr madjtc p(o^tid) attf. ©ic Ijaben $I)ve ©elcgcn* f}citen gittlid) abgcntadjt. Qd) mame ©ic a(§ $rennb. (Sr lieft ilberljaupt bcffer. ©ic molite buvcf)aitS forb geljen. ®u bift gang fant. 3d) Ijabe el)r(id) gcmoit* nctt, (Sr mofptt fel)r eug. ©ie rcbctt itt ben £ag l)iiiein (o^tte 23ebad)tj. $d) babe ait§23erfd)cu ba§ ®atmn mcggefaffen. ©ie Ijaben itt (Sile ge» fdjrieben. $d) t;abe cS fdjcrjmeife gefagt. ©ie I)at e§ im ©pajj er* $dp. (Sv tfjat e§ im ©djerj um ju lafeti. Danes se niste učili. O pač, resnično sem svojo nalogo proučil. Jaz sem jezdil (jahal). Oni so hodili. Krepko smo se posta¬ vili, potegnili. Ste slobodno govorili ? Prazen se je vrnil. Mirno sem spal. Živite mirno. Nagloma se je zbudil. So poravnali svoje reči z lepa. Opominjam Vas kakor prijatelj. On bere na vsak način boljše. Hotela je po vsej sili odriniti. Ti si prava lenoba. Pošteno sem pridobil. Njegovo prebivališče je prav tesno. Vi govorite nepremi¬ šljeno. Po nepaznosti sem po¬ zabil pristaviti leto in dan. Vi ste v naglici pisali. Sem rekel za šalo. Za šalo je pravila. Je storil za šalo, za smeh. Parlate seriamente ? Lo credete sul serio? Voi 1’avete fatto a bel- la posta. Avete messo le calze a rovescio. Essi andarono a ta- stone. Egli cadde supino., Egli lia insultato vo- stro fratello pubbli- camente. Io acconsento di buon cuore. Egli va a scuola eon- tro voglia. Voi finirete appenado- mani. Io so perfettamente la mia lezione. Voi aeeusate il vostro parente falsamente. Egli lia paidato savia- mente. Voi fate molto male. Egli sa 1’ inglese a fon do. Io conosco benissimo vostro cugino. Egli sapeva passabil mfente bene la sua lezione. Io ho cpiasi terminato il mio tema. Voi avete obbligato intinitamente il suo amico. Avete pagato ben caro il vostro cappello. Imparate almeno un verbo. Voi. avete iinparato tutto al piu dodici righe. — 120 — ©predfčit ©ie cvnftticf)'? ©lait£>eu©teba§ nnrftid)? ©ie traten e§ mit ^teijf. ©ietfaben igljte ©triimpfe nerteffrt attgegogett. ©ie gittgen biinbUtigž ifjren SBeg. ©v ficf)t riicflingž. Sr l)at ijjfjreit SBvuber dffcntlict) beleibigt. 3df ftimme tferjtidj geni bet. Sr ge()t miber SGMUeit tu bie ©cfptle. ©ie lrerbeu faunt moigctt fertig merbett. famt meine Section uolfomineit. ©ie befdptlbigeu fdlfcfjticfj ^icn IttDencanbten. ■Sr Ijat tuetfe gefprodfett. ©te tfptu fclfr fd)(ed)t. Sr faitu oottfommen cu= glifd). 3-d) tetine ^§rctt SSctter fe^r gut. Sr famt te feitte Section giemlid) gitt. $d) btn mit meitter 3T:jf= •gabe &einat;e fertig. ©ie Ijabeu fetnett jtfreunb ttneitblid) oerbunben. ©ie Ijafeett $tfre» §ut S u trener bejalftt. Ser net roeuigftenž ciit3eib mort. ©te ffabett f)bd)ftcit jmblf 3citen gelerut. Ali resno govorile ? Ali res verjamete ? Ste nalašč storili. Ste nogovice narobe obuli. So šli slepo tje v en dan. Znak je padel. On je vašega brata favno razžalil. Jaz srčno rad privo- Ijujem. On ne gre rad v šolo. Vi končate komaj ju¬ tri. Znam popolnoma svojo nalogo. Po krivem obdolžujete svojega sorodnika. On je modro govoril. Vi delate prav slabo. On zna angleško po¬ polnoma. Jaz poznam prav dobro vašega bratranca. On je še precej dobro znal nalogo. Jaz sem skoraj dovršil svojo nalogo. Vi ste njegovemu pri- j atelj u neskončno ustregli. Predrago ste plačali svoj klobuk. Proučite vsaj j eden glagol. Vi ste se naučili k ve- čemu dvanajst vrst. — 121 — Voi potete comperare altrove dei merletti a minor prezzo. Volete mangiar ancora cli piu. Siete tanto indebitato? A poco a poco am- massera delle grandi ricchezze Voi bevete troppo poco Egli mangia troppo. Ho mangiato sufficien- temente. Voi non avete man- giato abbastanza Ella non ha molto de- naro. Dategli poco, un tan- tino. Egli e in grandi im- barazzi. Ed io pure, o simil- mente. Ella mette tutto sot- tosopra, sossopra. Noi andammo in folla. Essi corrono confusa- rnente. Non parlate tutti in una volta. Beviamo in giro ! Noi andiamo in cliiesa 1’ uno dopo 1’ altro. Noi andammo insieme al parco. Egli cadde disteso nel fango. Andate sempre diritto. Non andate a sinistra, a manca. Noi andammo a destra, a diritta. ©ie fčnitcn aitbenuartS luofilfeifere ©pi^en tanjen. Soden ©ie. n od) tueljr cffcn ? ©inb ©ie fo »id jdjulbtg? Jtadj unb nadj toirb er cjro^e jReidjtljumer auf» ijntjfcn. ©ie tviufen ju luentg. ©§ if-sf ju »ie(. $dj IjaOc genug gegeffeit. ©ie tiabeti nidjt genug gcgepeu. ©ie f)at nidjt »id @elb. @ebcn ©ie iC)m mu we< tiig. ©r ift in grofjcr S23crle= genljeit. Unb id) gleidjfaflS, obet’ cOcu fo. ©ie tuirft Mc§ burdp einanber. Sir gingeit Ijaufentoeife. ©ie (ciufen bitrdjeinaubcr. ©predjet nidjt alle auf eimnat. Sajjt un§ in bie SRunbe tviufen! Sir gd)en nad) ber 9ici(je in bie $ivdje. Sir giitgen jujammett in bcu ijjart. @r fid ber Sfinge nadj in beit &ott). ®e(jen ©ie imtner gerabe au§. ®cfjcn ©ie uid)t liuf§. Siv gingeit redjtč. Drugje morete čipke ceneje v kupili. Ali hočete še kaj jesti? Ste li toliko dolžni ? Sčasoma nakupiči ve¬ liko bogastva. Vi pijete premalo. On je preveč. Jaz sem zadosti jedel. Vi niste zadosti jeli. Ona nima mnogo de¬ narja. Le malo mu dajte, le trohico. On jev veliki zadregi. In jaz ravno tako. Ona premeta vse kri¬ žem. Kupoma smo šli. Tekajo vse križem. Nikar ne govorite vsi h kratu. Pijmo ga po vrsti! Gremo v cerkev po vrsti. Smo šli skupaj v gaj. Podolgoma padel je v blato. Pojdite vedno narav¬ nost. Ne krenite na levo. Sivo šli na desno. 122 — Egli va qu& e la. Voi correte da una parte ali’ altra. Essi sono molto felici. Essi lo perseguitano da tutte le parti. Voi vedete il nostro giardino al di quii. Vedo la vostra časa al di la. Vostra sorella e dap- pertutto amata. Egli non e contento in nessun luogo. Io lio veduto piti volte la sua časa di cam- pagna. Egli e arrivato molto a proposito. Adesso vediamo ! Ora vedo la sua ami- cizia. Presto, s brigate vi! Noi fummo ieri in tea- tro. Vidi ieri l’altro vostra sorella. Egli era altra volta ri- nomato. Noi arrivammo poco fa, teste, non ha guari. Da poco in qua imparo 1’ inglese. L’ avete imparato gia prima ? Io cominciero dimani. Partiro per Londra dopo domani, pos- domani. Ritornate ben presto! Voi sarete d’ora in- nanzi mio amico. @r gdjt Ijiit ltitb Cer. ©ie laufeit fjtit uttb fjer. ©ie fiub fcljr gtMlidj. ©ie nerjolgen tfju dou afleit ©eiten, ©ie feijeit unfereit ©arteu bielfcitl. $dj fefje $fjr .VjaitS jen* feitl. $ljre ©djmefter ift uberad bctie&t. (Sr ift uirgeitbl jufriebeit. l)nbc fein Sanbljcutl oft gcfeljeit. (Sr ift gercibe gu redjfer 3eit angefommeit. 8affen*@ie nul jeijt feljett! ^eljt fefje idj feine^reunb* fcfjaft. ©efcljioinb, eiten ©ie! ffiir tuarett gefteru im 2J)eater. $d) fnf) $fjre ©djmcftcv uorgeftcni. (Sr mar efjemall 6criit)mt. ffllivb fiub fiirg(id) ctnge* fommeii. 3;cf) terne fcit Sttrgem euglifct). ,jfja6en ©ie el fdjou friifjer gelcrut ? 3d) merbe tnorgen am fangen. ^d) merbe iibcrmorgeu itacl) Sonbott geljett. Sommen ©ie fcffr beitb miebcr! ©ie fotten »cm mnt au meiu greuitb fein. On hodi semtertje. Vi tekate semtei’tje. Oni so prav srečni. Oni ga preganjajo od vsih strani. Vi vidite naš vrt od te strani Na uni strani vidim vašo hišo. Vašo sestro imajo pov¬ sod radi. On ni nikjer zadovo- ljen. Večkrat sem videl nje¬ gov gradič na kme¬ tih. Ravno prav je prišel. Poglejmo zdaj ! Zdaj poznam njegovo prijateljstvo. Urno, hitite ! Včeraj smo bili v gle¬ dišči. Predvčeranj em sem vi¬ del vašo sestro. On je bil nekdaj ime¬ niten. Ni davno, kar smo do- šli. Ni dolgo, kar se učim angležki. Ste se učili že poprej? Jaz začnem jutri. Pojutrašnjem nastopim moje potovanje v London. Vrnite se prav v krat¬ kem ! Od zdaj boste vi moj prijatelj. — 123 — D’ora in poi imparero 1’ italiano. EUafudaprincipio sor- presa. Voi avete perduto spesso il vostro tem- P°- Egli mori improvvisa- mente. Io' sono qualche volta pigro. Ella esce raramente. Parlo subito della sua causa. Io ritornerd al piii tar- di alle dieci. Correte quanto mai potete. Io vi amero sempre. E finita per sempre. Fanno rumore conti- nuamente. Io scrivero !a mia let- tera con comodo. Ordinariamente noi facciamo colazione alle nove. A clie ora pranzate ordinariamente ? Noi pranziamo quasi sempre alle due. Egli non sa quasi mai la sua lezione. Egli riuscira o presto o tardi. Egli impara il latino troppo per tempo. Alzatevi di buon ora. Voi vi alzate troppo tardi. ber gufmift merbe id) itdlieuijdj renten. ©te mar anfdugtidj itber* vafcfjt. ©ie Ijabeu oft $()re geit oerloreit. ©r ftarO pfot)(id). $dj biti jumeilett fant. ©ic gcf)t fctteit auS. ©ogleid) [prad) er uott [eiueut db‘0)efS. Qd) merbe fpateftcuS um Uf)r tuieberfom* men. Caufet [o uief ifjr foituet. ^d) merbe ©ie attejeit (teOen. ift f ur im mer ge= fdjcfjeu. ©ie inadjcn cineit immer* mdtfreubeu ildrut IJcfj merbe nicineu 53rief mit Sfhtjje fdjrci&eu. 333ir frubftucfcu gcmctpu (id) um nettu U()r. Um mc(d)e geit fpeifeit ©ie gemb()ttlid)? SELMr fpeifeu taft immer um jmet Uf)r. ©rfattit bciuatjc uiemafS feiite Slufgabc. mirb i()iu friif)cr ober [pater gelingeu. (Sr terut bas (atciitifdje ju [rut). ©tcf)cu ©ie bet jjeiten aitf. ©ic [tepen ju [pat auf. Odslej se bom učil ita¬ lijanskega jezika. Početkom je strmela. Vi ste večkrat čas tra¬ tili. Urml je nagloma. Jaz sem včasih len. Ona gre poredkoma od doma. Takoj je govoril o svoji pravdi. Vrnem se najkasneje ob deseti uri. Tecite na vso moč. Jaz vas bom zmiraj ljubil. Proč je za zmiraj. Vedno delajo hrup. Bom pisal moje pismo polagoma. Mi zajtrkujemo nava¬ dno ob deveti uri. Kedaj kosite navadno? Mi kosimo skoraj vsa- kikrat ob dveh. Ne zna skoraj nikdar svoje naloge. Prej ali pozneje se mu posreči. Prezgodaj se uči la¬ tinščine. Vstanite zgoraj. Vi vstajate prepozno. — 124 — Non sapete ancora que- sta nuova ? Vi pentirete allora del- la vostra pigrizia. Fin d’allora ebbi della stima per lui. D’ allora in poi non fui qui. Quando aspettate voi vostro padce ? Noi giuochiamo acarte di tempo in tempo. Egli studia privata- mente. Adesso si applicano meno. Eg i part! di mala vo- glia Egli farebbe altrove la sua fortuna. Noi abbiamo scritto tutta la notte. Egli e stato derubato in pien ineriggio. Mandero la lettera alla prima occasione. Dove andate ? D.onde venite ? Quale strada ha egli prešo ? Venite qui! Uscite di qui! Venite per di qui! Restate la ! Non vi movete da qui! Andate per di la ! Guardate lassu ! Andate sopra ! Voi troverete il vo¬ stro libro qui sotto. Guardate laggiii quel- la bella carrozza! Ella viene dal disopra. SCiffctt ©te biefe 91euig- feit itod) nicfyt? ©ie merben bcmn $autl)eit bereucn. S3on bcr gcit cm fc^dljc id) Upi. 3d) biit feitbem nid)t ba gctbefeit. SBatm cnoarten ©ie^fjren 23ntcr ? 23on 3 e 't ž u 3eU f-picfen mir IJarten. (Sr ftubiert prioat. ©ic gcbett jut) je^t u>e= nigcr 9RiUjr. @r vcifte ltngcrtt nb. @r iinirbe feirt tšMiid cin* berSmo macbcu. 2Bir t)abeu bie ganje Diacfjt gefd)ciebeit Sr ift ant Ijetlcm Sage bcfto^ten morbett. ^d) incrbe bcn 33rief mit erftcrlMegeufjcit fd)ideit 2Bo()iu geljcit ©ie? 3Bof)cr toinmen ©ic? 4bcld)eu 3Beg I)at er ge» nomhten ? Šfommeit ©ie (}iet)cr! 2rort 0011 l)ier! SJommen ©ie attf biefetn Šege. 53(cibcit ©ie bort. UBeidjett ©ie nid)t 0011 ba ©oljen ©ic jeuett 21kg! ©djauen ©ie bort ()inauf. (Selpt ©ie (jittauf! ©ie merbeit 33 ud) t)icr unten finben. ibetrad)teu ©ie bort uit* ten bcn labilen SBageu! ©ie fommt oott obeit. Ali ne veste še te no¬ vice ? Tedaj se boste kesali zaradi vaše lenobe. Od tistega časa sem ga čislal. Od tistega časa nisem bil več tukaj. Kedaj pričakujete svo¬ jega očeta ? Včasi kvartarno. On se uči sam. Zdaj si manj prizade¬ vajo. Težko se je napotil. V kakem drugem kraju bi bil srečen. Mi smo celo noč pisali. On je bil okraden o belem dnevu. Pošljem pismo pri prvi priložnosti Kam greste ? Od kod prihajate ? Kod je šel ? Pridite sem ! Poberite se odtod ! Pojdite todi! Ostanite tam ! Ne ganite se od tod ! Ondod pojdite ! Tj e gori glejte ! idite gor ! Tu spodaj najdete svo¬ jo knjigo.' Glejte tam doli tisti lepi voz ! Ona prihaja od zgorej. — VA5 -- Io vengo dal disotto. I^a sua časa e molto bella internamente. La chiesa e brutta al di fuori. Fin dove impareremo noi ? Troverete i vostri com- pagni in questi con- torni. Egli va iontano. Noi dimoriamo vicin vicino. Ho comperato le mie calze qui vicino. Ha seguito suo fratello da vicino. Fatevi piu vicino ! Andate davanti! Camminate di dietro! Mettete questo sopra e quello sotto ! A dispetto dei suoi pa- renti. Ali’ inglese Riguardo a cio ch’egli scrive. Senza saputa dei di lei parenti. Con sua inadre. In časa nostra. In časa sua. In časa di lei. In časa vostra. Contro il consiglio dei suoi arnici. Nella piccola scatola. In Francia. Dal suo arrivo. Da principio. Sopra, o sotto la seg- giola. Fra di loro. $dj tcmune uoit itnten. ©cin |)nn§ ift iuioettbig fcljr fdjOIl. ©ic Slircl)c ift IjdfSlidj uon attjjen. 93Me lucit foflctt »ir tcv- n en ? ©ie tnerben Ql)rc tScglcb ter ba Rentni finben. er gdjt vuett. 9Bir »oljnat fcljr naljc. !Jd) faufte nicinc ©triint« pfe ncbciuni. St ift fciitem 'Arnber in ber ilfdfje gcfotgt. Souitncn ©te udfjev! @c[)cu ©ic »oran! ©epat ©ic l)iutcn. Segat @ie ba§ oben uitb jeneS itnten! ©eineit 33eritMiibtcit gum Svofe. Slad) englifdicr 9lrt. $n 53etradjt bcffcit, er fdjrcibt. Oljne ibiffen iljrer 93cr= iBCiubten. SDlit feitter SOfutter. jjtt ltufercm £)ctttfe. $tt feiuem .ftaufe. 5» il)rcm §ait)c. $tt Sitrent ,|janfe. (4kgen ben tli a tl) feitter fjjrenttbe. ber fteineu 33itd)fc. !§n ^ranfreid). ©cit feitter 9tttfititft. 33oit Šlttfattg. 2(tif, ober miter ban ©tnfjte. 3it'ifd)at iljneit. Jaz prihajam od zdolej Njegova hiša je zno¬ traj prav lepa. Cerkev je slaba od zunaj. Koliko se imamo u- čiti ? Tukaj blizo najdete svoje tovaršo. On gre daleč. Mi stanujemo prav blizu. Nogovice sem tu zra¬ ven kupil. Je bratu blizu sledil. Stopite bližej ! Hodite spredaj ! Hodite zadej ! Položite to zgoraj in uno zdol. Svojim sorodnikom vkljub. Po angleški noši. Glede tega, kar piše. Ne da bi vedli njeni sorodniki. Se svojo materio. V naši hiši. V svoji, njegovi hiši. V njeni hiši. V vaši hiši. Zoper svet svojih pri¬ jateljev. V škatlici. Na Francoskem. Od njegovega prihoda. Od začetka. Na stolu, ali pod sto¬ lom. Med njimi. 126 — Un contro 1’ altro. Da L on d ra a Parigi. Eccettuato, eccettnata sua madre. Mediante una somma di denaro. Nonostante il cattivo tempo. Malgrado tutte le op- posizioni. Oltre la mia pigione. Per terra. Fra gli autori. Durante il giorno. Durante la guerra. Per mia sorella. Senza raccomandazio- ue. Prima di me. Dopo di voi. Dietro la chiesa. Secondo il yostro con- siglio. Sotto il tetto. Sopra la tavola. Riguardo a questo af- fare. Verso le quattro. Per il cortile. Intorno al giardino. Perche ella non parla con lni. Lungo il Hume. Vicino alla borsa. Fuori della camera. Fontano dal suo paese. Presso di me. Vicino al fuoco. Dirimpetto al palazzo reale. Dopo di che. Per causa vostra. (Jon gran rincresci- mento dei suoi amici. Gšiuer gegctt beu aitbcrn. 23on Souboit nad) ^aviš. 3$ ve ŠJinttcv auSgenom* innt. §iiv cine ©utrnite ©clbež. Dc§ fdjledjteu SBcttev itn> geacfjtet. Dvo§ atfed SlUbeiftaitbeS. Singer mchtc 5DiictC)e. 3» Saabe. Unter beu Slutoreu. ibdf)venb be§ S£age$. 3«v 3eit bes j{viege§. §itr meiiie ©djiucfter. Oljne ©inpfeljluiig. 93or mir. 'Rad) 3()iicn. ,V>tntcv bcr Sivctje. 3'f)vem Ratfje ptfofge. Unter bem Dadje. Stuf bem SFifcf)e. Riitfjidjtlid) btcfer ©adje. ©egeit »ter Ulji*. Ditrdj Den jpof. Um beu ©avtcn. SBeit fie nid)t mit Ujm fpridjt. SaitgS bem glitffe. Rabe Dei bev 33 orje. Singer bem 3” niue r. f^eru Don feiiieut Sattbe. Rebcu mir. Rabe Dei m §cucr. Dem fouig(id)ett $a(afte gegeuiiber. SBovauf. 31 ;rctioegcu. 3um grogen S3ebauerit feiuer g-reituDc. Jeden proti drugemu. Od Londona do Pariza. Razun vaše matere. Za svoto, znesek de¬ narja. Ge ravno je bilo slabo vreme. V kljub vsemu upi¬ ranju. Zraven najemščine. Po suhem. Med pisatelji. Gez dan. O vojski. Za mojo sestro. Brez priporočila. Pred mano. Za vami. Za cerkvijo. Po vašem svetu. Pod streho. Na mizi. Glede te zadeve. Okoli štirih Gez dvor. Okoli vrta. Ker ona ne govori ž njim. Ob reki. Blizo borse. Zunaj sobe. Daleč od svoje dežele. Zraven mene, Blizu ognja. Kraljevemu poslopju nasproti. Potem, na to. Zaradi vas. V veliko žalost svojih prijateljev. 127 — A flor cli terna. A fianco di mio fra- tello. Col favore della notte. A spese del governo. Al coperto della piog- gia. Fino alla prima citta. In quanto a me. Al cinque per cento. A pian terreno Nel mezzo della notte. Di notte. Con pericolo della sua vita. A forza di coraggio. A d esclusione di sua sorella. Col suo testamento. Ad incontrar suo pa- dre. Al di sotto di lui. Al coperto della mal- dicenza. Al di qu& delFIsonzo. Tra i Turchi ed i Russi. Al di la del Danubio. Nella lingua francese. Con tutto il cuore. Con tutte le sue forze. Di tutta la testa. Di buonissima ora. Da Parigi. Per le sue ricchezze e pel suo credito. Sotto la sedia. Al mio arrivo a Lon- dra. Contro la volonta di suo padre. UDidjt uit ber Srbe. ©id)t neben meinein ©rtu ber. ©egitnftigf bnrcl) bic ©ad)t 91 nf Soft e n ber fRcgieruitg ©or bcnt Dlcgcit gefrfptljt. ©ib eu ©pvacije. ©oni .fjcrjeu geru. 2(nb atlen feiitcn Srdften. Um ben ganjen Sopf. ©efjr fritt). ©oit ©aris. 'Durdf fetne Dtcicfjtbunic r unb bnrd) feinen Srebit. Unter bem ©effet. Sei metner Stufnnft in Sotibon ©egen ben ffiitlcn fcineS ©atev§. Prav pri tleli. Tik mojega brata. Ker je bila noč vgodna. Na vladne stroške. Proti dežju zavarovan, pod streho. Do prvega mesta. Kar mene zadeva. Po pet od sto. Pri tleh O trdi noči. Po noči. Se smrtno nevarno¬ stjo Z srčnostjo. Razun svoje, njegove sestre. Z njegovo zadnjo vo¬ ljo, oporoko. Njegovemu očetu na¬ proti. Pod njim, Obvarovan obreko¬ vanja. Takraj Soče. Med Turki in Rusi. Onstran Donave. V francoskem jeziku. Srčno rad. Na vso moč. Za celo glavo. Prav zgodaj. Iz Pariza Po svoji bogatiji in svojem zaupu. Poč stolom. Prišedši v London. Proti očetovi volji. 128 Perfino i suoi nemici. Per causa de’ suoi pa¬ ren ti. Invece d’ imparare la sna lezione. A forza di diligenza. In poco tempo. In questa ruaniera. Egli vuole sposarla. Si vestono. Non ne ho inteso par- lare. Ella e andata al tea- tro. Voi non lo avrete. L’ ho veduto a pas- _ seggio. Siete stato ? Non sono stati. Egli ha operato. Voi troverete il mio libro. Lo avete veduto ? Ho preveduto ch’ egli riuscirebbe. Troverete il vostro faz- zoletto. Vi e una gran amici- zia. Ci sono incirca sei chilometri. Tutti ci hanno accon- sentito. Egli raecomandera vo¬ stro fratello. Io vado a spasso ogni giorno. Egli riuscira. Io spendo due fiorini per settimana. Ilanno mandato le t provvisioni. ©rfbft fctnc f^ciitbe. SBcgeit feiuer 25eruxtnbten. Slnftatt $fjrc Scctiou. ju temen. 'Duvcf) grofjett §(dg. 3« furjer $ett. 91 itf biefe 9lrt Sr miti fie Ijcirateu. ©te ftcibcit [id) ati. 3$ tjbrte nicljt baron Ipredjeu. ©ic ift tu’§ 3J)cater ge= gattgen. ©ic follen c« uidjt Ija&cn. 3d) faf) itpt ant ©pajier* ga ttg. ©mb ©ie gemcfctt? ©ie ftttb uidjt geiccfett. Sr [jat geljatibelt ©ic merben ničiti 93ttclj finbett. ftabctt ©ie iljn gefefjen? 3$ babe noranšcjefebcu, bati c-3 ifjnt gtiicfen tciirbc. ©ie tocrbctt 3f)r Tafdjen* tud) fittbcn. S§gibt cine grofje g-reuitb- fdjaft. SS fittb tingefd[)r fed)S kilometer. ©ie ()abctt a((e bajti ein= geftininit. Sr tvirb Q[)rctt Srttbcr cmpfcljleu. 3d) gt()c jebett Tag fpa= jicrcu. Sš toirb if)ttt gtiicfen. £jd) gebe modjetitlidj jtnei ©nlbett and. ©ic fjaben bie £eben§< niittct gcfcbicft. Celo njegovi sovražniki Zavoljo njegovih so¬ rodnikov. Namesto da bi prou¬ čili svojo nalogo. So posebno marljivo¬ stjo. V kratkem. Na ta način. Jo hoče poročiti. Se oblačijo. O tem nisem slišal go¬ voriti. Ona je šla v gledišče. Ne boste ga imeli ne. Sem ga videl na spre¬ hodu. Ali ste bili ? Oni niso bili. On je delal. Vi najdete mojo knji¬ go. Ste ga videli ? Sem sprevidel, da se mu vtegne posrečiti. Najdete svoj žepni ro¬ bec. Je veliko prijateljstvo. Je okoli šest kilome¬ trov. Vsi so privolili. On priporoči vašega brata. Jaz se vsak dan spre¬ hajam. Se mu posreči. Potrošam dva goldi¬ narja na teden. Poslali so živež. 129 — Ci e rnolta invidia. Lo vidi passare due volte. II popolo soffre molto. Avete mandato ? E difficile di trovare un buon impiego. Egli e arrivato. y Io bevero. Ho incontrato vostro fratello. Ho scritto a suo pa- dre. Sono stali sepolti otto uomini. Ha egli scritto ? Mi troverete al caffe. Egli passeggia ogni giorno. Egli dimenticliora i vo- stri affari. Noi passeggiammo. Ho incontrato vostra sorella. Egli ha spinto vostro fratello. Suo cugino e ancora qui. Sieda. Ho parlato a vostro padre. Vi fu un ballo. Non ho voluto par- largli. Egli part! per le Indie orientali. Tagliate i tulipani. Egli sedeva. Egli scappo. II palazzo verra fab- bricato. S8 gibt utc£ Jteib. JJd) faf) i()ii jmctmal uor» beigdfen. ®a3 23o(f feibet uiel. £wbeu ©ie ge[cf)td:t ? S§ ift fdjmer eiue gutc 9lnftelluug ju ftubeit. Sv ift angefommeu. $d) merbe trinfen. ,$d) biti ifirem SBruber begegitet. Qdf babe feiuem 23atcr gefcbrtcbeu. 9ld)t ilkaitner fitib be= graben morbeu. £jat er gefe^rtebert ? ©ie merben in id) im feclfaitfe ftnben. Sr gelft jebeu Ta g fpa« jiereu. @r mirb $f)re 9lngetegein Ijcttcn uergeffeit. 9Btr gingeu fpaperett. Qd) biu iffrev ©dfmefter begeguet. Sr fjat 5()ven Q3rubcr gcftojien. ©eiit 23etter ift itodf ba. ©etjcit @ic fid). ^■d) ()abe iljrcn 33ater ge» fprodfeu. Ta mar etn 93all. Qd) molite ilpi uicijt fpve® d)cn. Sr ging nacff Oftiubien. ©djnetben ©ie bie Suh pen ab. Sr fa§. Sr entmifdjte. UDet ipataft mirb gebaut merben. Je mnogo zavidnosti. Videl sem ga dvakrat mimo iti. Ljudstvo trpi mnogo. Ste poslali ? Težko je dobiti dobro službo. On je došel. Jaz bom bil. Srečal sem vašega bra¬ ta. Pisal sem njegovemu očetu. Pokopali so osem mr¬ ličev. Ali je pisal ? Me najdete v kavarni. On se sprehaja vsak dan. On pozabi vaše zade¬ ve. Smo šli na sprehod. Sem srečal vašo se¬ stro. On je sunil vašega brata. Njegov bratranec je še tukaj. Vsedite se. Sem govoril z vašim očetom. Tu, tam, je bil ples. Nisem hotel ž njim go¬ voriti. Je šel v izhodno In¬ dijo. Odrežite tulipe. On je sedel. On je zbežal. Bodo zidali palačo, dvorec. 130 — Siam o qui. Ho accompagnato vo- stro fratello. Io avro sempre sommo piacere di vederla. Egli presta del danaro, ovvero da danaro ad imprestito. Io abito la mia časa di campagna. Noi udimmo del ru¬ ni ore. Egli viaggia di notte. Planno vinto la batta- glia. Egli ha favorito tutta la sua famiglia. Egli e andato. Vostro fratello e .... I Duchi sono .... Ci sono delle belle tab- briche. Ci e stata una batta- glia. Ella fara progressi nel- la lingua francese. Arno vostro fratello. Si e applicato alla scrittura. Essi sono ritornati. Egli e piu alto. Io partiro domani. Avete lasciato il vostro libro. Ho trovato il vostro fazzoletto. Egli si e ammogliato. Ognuno ammira il suo spirito. Ha ricusato di ammo- gliarsi. 9Bir finb bicr. ^d) £)abe ^Ijreit 33ruber begfcitct. @ž mirb mir immer ange= ticljm feitt,@ie ju fef)en. ©r (ciljet @elb att$. 3 $ bemoljue metu 8anb* r^auS. Sffiir ijbrteit cin ©erčinfdj. (Sv reifet bci Jlacbt. ©ie f)aben bie ©djladjt gcmomtett. (Sr tjat feiite 901150 jjjamiiie begftnftigt. (Sr ift gegangeit. $f)r Srubcr ift... £>ie jjjerjoge finb... ©§ gibt fdjbite ©cbdube. ift einc ©djladjt ge* mejen @ie merben in bet* franjo* fifdjen ©pradje $ort* fdjritte ntac^en. ijdj liebe 3$ren ©ntber. ©r Ijnt fid) cutf ’5 ©djrei* bett ceriegt. @ie finb juritdf*gefomineii. ©r ift grofjer. $dj itoerbe morgett ab= reifett. ©ie Ijabett $[)r 23udj Iic= gen laffeu. $cf) Eja&e $Ijr STafdjeutitdj gefunben. ©r Ijat geijeiratet. ^eberuianu bemnnbert feb rtcit sffiitj. ©r Ijnt bie |jeirat auS* gcfdjlageti. Tukaj smo. Sem spremil vašega brata. Vas bom vselej prav rad videl. Razposojuje denarje. Stanujem v svoji hiši na deželi. Smo slišali šum. Potuje po noči. So zmagali v bitki. Je pomagal vsej rod¬ bini. Je šel. Vaš brat je .... Vojvode so .... So lepa poslopja. Bila je bitka. Vi boste v francoskem jeziku napredovali. Ljubim vašega brata. Lotil se je pisanja. Oni so se vrnili. On je večji. Jutri odidem. Ste pustili svojo knji- ^ s°- Sem našel vaš žepni robec. Oženil se je. Vsak občuduje njegov dovtip. Je odbil ženitev. Voi non fate che ciar- lare. Egli ha imparato il francese. Qui vi furono delle gr and i feste. Egli vuole sposarla a dispetto de’ suoi pa- renti. Si vestono alla moda d’ Ingliilterra, ov- vero ali’ inglese. Io non lio sentito par- lare di cio ch’ egli scrive. Ella e andata in tea- tro ali’ insaputa de’ suoi parenti. Voi non lo avrete per meno di dodici fiorini Lo ho veduto passeg- tf». giare con sua madre. Siete stato in časa no- stra ? Non siete stato in časa sua ? Non sono stato in časa di lei. Io sono stato da lei. Egli ha operato con- tro il consiglio de’ suoi amici. Troverai il mio libro nella piccola casset- ta. Ella e in Francia. Lo avete veduto dopo il suo arrivo ? Fin da principio ho previsto ch’egli riu- scirebbe. Troverai il tuo fazzo- — 131 — tfmt nicftd nt§ fdjmdtjen. @r I)at frcmjoftid) gclcrnt. ,f)ia- lunveit groge geft* lidjfeiten. ©r mili fie (jeiraten, fduen 33ei'ivanbtcn jitm Trot;. ®ie ffeiben fid) nad; ber ertglifdjeit DJiobe. 33cm bem, maž er fdjreibt, I;abe id) nid)t fpredjeu gcljort. ©ic ift in? Sdjeater gc* gangcit ol)uc 2biffen iljrer aSenuaubteu. ©ie merben e§ nidjt miter jmolf ©ulbeii f;aben. jjd) jat) if)n mit feiucr SJhitter fpajieren gef;en. ©inb ©ie in unferem ■giaufe getvefeu ? ©tnb©ie ntd^t tu feinem «g>aufe geioefen? $d; lun nid)t iit ^fjreirt «V>aufe getoefett. $d) bin t>ei gf);ten ge« iuefen. ©v I;at gegcn beu Dtatf) feiner g-reunbe geljait« belt. S)it mirft metu 23nd; in bcnt flcineu Siiftdjen finbeu. ©ie ift in granfrcid). £>aben ©ie if;n gefeljeu fcit feiucr fffnfimft? $d) (jate umi 91 it f a n g t>orau§gefef)eit, baf§ eS Ujm gliicfeii merbe. 5Dn tuirft beiu Tafdjentiidj Vi blebetate neprene¬ homa On se je naučil fran¬ coščine. Tu so bile velike ve¬ selice. Jo hoče poročiti proti volji svojih sorodni¬ kov. Nosijo se po angleški . šegi. O tem, kar piše, ni¬ sem slišal govoriti. Ona je šla v gledišče, ne da bi vedeli njeni sorodniki. Gane dobite spod dva¬ najst goldinarjev. Sem ga videl z ma- teijo na sprehodu. Ste bili v naši hiši ? Ali niste bili v njegovi hiši ? Nisem bil v vaši hiši. Sem bil pri vas. On je ravnal zoper svet svojih prijate¬ lja Najdeš moje knjigo v skrinjici. Ona je na Francoskem. Ste ga videli, od kar je prišel ? Ze od začetka sem vedel, da se mu po¬ sreči. Najdeš svoj žepni ro- — 132 letto sopra o sotto la seggiola. Era di loro vi e una grande amicizia. Abbiamo delFunianitii 1’ uno verso 1’ altro. Tutti banno acconsen- tito, eccettuata sua madre. Egli raccomandera vo- stro fratello per a- micizia. 10 vado a spasso ogni giorno, anche se fa tempo cattivo. Egli riusoira malgrado tutte le opposizioni. Oltre a cio che pago per 1’alloggio, spen- do ancora dieci fro rini per settimana. Hanno mandato le provvisioni perterra. Ci e molta invidia fra gli scrittori. Durante il giorno lo vidi passar due vol¬ te. 11 popolo soffre molto durante la guerra. Avete mandato questo per mia sorella ? E difficile trovar un buon impiego senza raccomandazione. Egli h arrivato prima di me. Io beverb dopo di voi, auf ober miter bem ©tufje fiuben. ©8 ffetrfdj eitte grofje ^rautbfdjaft miter iijttcn. Uebett mir Sftenfdjlidjfeit etuer gegett bcit aiiberu. ©te Ijakn Stile eiitgetotl* tigt,feine SJhitter au§» geiiomiueii. ©r uiirb ^Ijrcu SSrubcr att8 ^miiibfdjaft ati* cmpfcljleit. ^c^gcf)c jebett Sag |>t» jieren, and) menit jd)lecl)te8 SBettcr ift- ©8 mirb il)in gliicfeu, mt= gecicf)tet alleit ffitber* ftanbež. Singer bem ma8 id) fitr bie SSofjnttng jaffle, gebc id) jebc SBodjc ttod) jeljn ©itlbett auS. ©ie Ijakn bie 8ekn8* mittel §u Saitbe ge* fdjicft. ©8 gibt oiet Jteib miter ben ©djriftftcllent. $dj fal) if)it jmeimal trčit)* rettb be§ Sagc8 nor« ki ge (jeti. £)a§ ŠBolE feibet oict trčit)* rettb bc8 SriegeS. £jaben ©te baS fitr metne ©djtrefter gefdjicft? ©8 ift feljnaer, oljite ©mp* fefiUttig eitic gute 2ttt* ftellitiig sit fittbett. ©r ift nor mir angelom* meti. $cfj toerbe ttad) $f)itert trittfeit. bec na stolu ali pod stolom. Oni so si sreni pri¬ jatelji. Usmilimo se drug dru- zega. Vsi so privolili razun njegove matere. On priporoči vašega brata iz prijaznosti. Jaz se hodim vsak dan sprehajat, tudi če je slabo vreme. Posreči se mu vkljub vsemu upiranju. Mimo tega, kar pla¬ čam za najemščino, potrošim še deset goldinarjev na teden. So poslali živež po su¬ hem. Pisatelji se jako zavi¬ dajo med seboj. Sem ga videl čez dan dvakvat mimo iti. Ob času vojske ljud¬ stvo mnogo trpi. Ste poslali to za mojo sestro ? Brez priporočila se teško dobi dobra služba. On je pred mano do- šel. Jaz bom pil za vami. 133 Ho incontrato vostro fratello dietro la chiesa. Ho scritto a suo pa- dre secondo il vo¬ stro consigiio. Otto uoniini sono stati sepolti sotto i rot- tami. Ha egli scritto riguar- do a questo affare? Mi troverefe al caffe alle quattro. E passato per il cor- tile. Io passeggio ogni gior- no intorno al giar- dino. Poiche non gli parlate, egli dimentichera 1’ affar vostro. Noi andammo a pas- seggiare lungo il tiume. Ho incontrato vostra sorella vicino alla Borsa. Egli ha spinto vostro fratello fuori della camera. Suo cugino e ancora giovane. Sedete accanto a me. Perche non state vi¬ cino al fuoco ? Ho parlato a vostro pare vicino al pa- lazzo reale. Egli presta del denaro al cinque per cento, ijct) begegitctc $l)rem93nn ber ^iuter'bet Širclje. pretit jRatfje gufofgc Ijabe id) ait fcittctt 9Satcr gei-djriebeu. 2Cd)t 2)?enfd)cit finb miter bcut ©djufte begrabeit '.»orbeit. ,£)at er rucffid)t(id) bie* fer 2lnge(egeu|eit ge* fdjriebcit ? ©ie mcrbeii mid) um uier lU;r im Saffeef)anfe finben. Er ift iiber bon .fjof ge* gmigcn. $d) gclje tdglidj um Sen kartat fpagicrcu. iiBeit ©ie uidjt mit iljm fprcdjcn, mirb cr ^f)re 2(ttgc(cgcul)cit rergeffcn. SSMr giugeu tdngš bež $(uffed fpajiercn. $d) biti Q|f)rer ©djmcftcr italje Ser 3?orfe begegtiet. (Sr fjat ^l)reu SBtuber au§ bem gimmer geftofeu. ©cin 33ettcr i|t itocl) jung. ©cl^cit ©ic fief) neben mid). Šarmu fteljeit ©ie uidjt beim jjjcuer? 3'd) fjabe IJfreu SBatcr uaf)e bcut fbntglidjen spalafte gefprodjeit. Er lcif)et Eelb gegeit fituf ^Jrojcnt. Sem srečal vašega bra¬ ta za cerkvijo. Po vašem svetu sem pisal njegovemu o- četu. Osem ljudi je bilo za¬ sutih pod posipom. Ali je pisal o tej za¬ devi ? Ob štirih me najdete v kavarni. Je šel čez dvor. Vsa dan se okoli vrta sprehajam. K e r ne govorite ž njim, pozabi vašo zadevo. Smo se sprehajali ob reki. Sem srečal vašo se¬ stro blizu borse. On je vašega brata iz izbe pahnil. Njegov bratranec je še mlad. Zraven mene se vse- vsedite. Zakaj ne stojite blizu ognja? Govoril sem z vašim očetom tam pri kral¬ jevem poslopju. Posojuje denarje po pet od sto. 9 — 134 — ovvero egli da il suo danaro adimprestito col 5 °/ 0 - 10 abito la časa di campagna a pian terreno. Udimmo del rumore a notte fitta. Viaggia di notte con pericolo della sua vita. Hanno vinto la batta- glia a forza di co- raggio. Col suo testamento ha favorito tutta la sua famiglia, ad esclu- sione di sua sorella. Egli c andato ad in- contrare suo padre. Vostro fratello e sog- getto a lui. Dopo di che vi fu un ba‘lo. Per causa vostra non le ho voluto parlare. Parti per le Indic, o- rientali con gran rin- crescimento dei suoi amini. Tagliate i tulipani a fior di terra. Egli sedeva a fianco di mio fratello. Egli se ne scappo col favor della notte. 11 pal azzo šara fabbri- cato a spese del go- verno. Noi siamo qui al co perto della pioggia. Accompagnai vostro fratello fino alla pri- ma citta. $dj u>ol)ue in ineinent Saubtjaufc ju c&euer (Srbe. ©ir Ijprten mittcii iu bev Jiadjt cineit Vinu. Gr rcifet Oei Jiad)t mit ©cfaljr fciucS Sc&enS. ©ie f)abcn bie ©djladft bttrd) yjiutt) gcmouuen. Gr l)at fciitc nanje $a= milic im SEcftamente beijiiuftiijt, fciitc ©cfjme* fter auSgenommcu. Gr ift jciucm SBater ent* gegcu gegaugcu. Qf)r Gruber i|t miter ifjm. jTarauf mar cin 53a((. ijjfjretmcgeu molite id) itic^t mit iljr fpmbcu. Gr gittg nad) Oftinbieu gum. groge it 33ebaucrn fciiter ^reuube. ©djiteibeu ©ie bie Smlpett bieftt au ber Grbe ab. Gr fa g bid)t neben iiteinem ©ruber. Gr entmifdjte begiinftigt bttrd) bie fkadtt. ®er ijkilaft mirb auf Stofteii ber Diegieruug gebattt mcrbcu ©ir fittb ()icr tmr betu SRegcn gefdhifjt. $d) beglcitcte $l)reu 33ru = ber bi§ jur ndd)ften ©tabt. Stanujem v svoji hiši na kmetih pri kleh. O trdi noči smo slišali hrup. On potuje po noči v smrtni nevarnosti. So zmagali vsled svoje junaške pogumnosti. On je skrbel pri opo¬ roki za vso rodo¬ vino, izvzemši se¬ stro. Je šel svojemu očetu naproti. Vaš brat je pod njim. Potem je bil ples. Zavoljo vas nisem ho¬ tel govoriti ž njo. Je šel v vzhodno In¬ dijo v veliko žalost svojih prijateljev. Odrežite tulipe pri tleh, Sedel je zraven mo¬ jega brata. Udežal je, ker mu je noč vgodna bila. Poslopje se ho zidalo na vladne stroške. Tukaj smo pod streho. Sem spremil vašega brata do prvega me¬ sta. In quanto a me avrd sempre piacere di vedervi. Al di qua del Tamigi vi sono dei belli fab- bricati. Al suo arrivo a Lon- dra vi furono delle grandi feste. In questa maniera voi farete progresši nella lingua francese. Amo vostro fratello di tutto euore. Egli si e applicato con tutte le sue forze alla scrittura. Egli e piu alto di tutta la testa. Io partiro domani di buonissima ora. Sono ritornati da Pa- rigi. In nessnn luogo sarai al coperto della mal- dicenza. Avete lasciato il vo¬ stro libro sulla ta- vola. Ho trovato il vostro fazzoletto sotto la seggiola. Ognuno animira il suo spi rito, perfino i suoi neirdci. Ha ricusato di ammo- gliarsi per causa dei suoi parenti. A forza di diligenza egli ha imparato il francese in poco tempo. — 135 — SBa§ micf) Petrifft, mirb e§ mir imttier aitge* netjm fein, ©ie pt fel>en. ©S gibt fdjbne ©eirnube btcSfeitb bcr SCCjemfe. 93ci feiucr Sbifuuft iit Scmboit marcu grofje Suftbarfeiten. Stitf btefe ?(vt mevbcit ©ic in bcr fraipojifdjeii ©pradje ^ortidjnttc macbeii. licbe 3$reu 93ruber »on ganjen |jerjen. @r [jat jidj mit afteit Kraftcu auf’8 ©djrei= ben oerlegt. ©v ift nnt eincu ganjen ®opf tjofjer. 3$ mcrbe lnorgeu fcljr fviifj abrcifeti. ©ie fiitb oon j3arib jit» riiifgcfommeii. ®u mirft nirgeitbs oor beriBcrfčiitmbuiig fidjer fein. ©ic £)u6cu 3;fjr '-Budj auf bem Sufdje gelaffeu. $dj babe jjtjr STafdjentndj miter bettt ©tnljle ge* funbcit. ^eber bemmibert fetiieii ©eift (SBitg), fetbft fcitie j$-dube. @r [jat bic .fjcirat autP gefdjtagen, fetiter 93cr= maitbfcn roegeti. Dnrctj groben $tei& cr in furjer gett frait® Sbfifcb crknit. Kar mene zadeva, vas bom vselej z vesel¬ jem videl. Takraj Temze so lepa poslopja. O njegovem prigodu v London so bile velike veselice. Na ta način boste na¬ predovali v franco¬ skem jeziku. Ljubim vašega brata iz celega srca. On se je na vso moč lotil pisanja. On je za celo glavo višji. Jaz odidem jutri prav zgodaj. Vrnili so se iz Pariza. Povsod te bodo oprav¬ ljali. Pustili ste svojo knjigo na mizi. Našel sem vaš žepni robec pod mizo. Vsak občuduje njego¬ vo bistroumnost celo njegovi sovražniki. Odbil je ženitev zaradi svojih sorodnikov. S svojo izredno prid¬ nostjo naučil se je v kratkem franco¬ ščine. 136 — Proverbi. Una rondine non fa primavera. Far orecchio da mer- cante. Cane clie abbafa non morde. E meglio un buon a- mico clie cento pa- renti. La volpe cangia il pe¬ lo, ma il vizio mai. Una mano lava 1’altra. Imbarcarsi senza bi- scotto. Chi troppo abbraccia nulla stringe. Ogni fatica merita il suo premio. E passato il tempo che Berta lilava. Chi ha terra, ha guerra. E meglio andar soli che male accompagnati. Comperar la gatta in sacco. Chi va piano, va sano. Pian piano si va lon- tano. Quante teste, taliti cer- velli. Al primo colpo non cade 1’ albero. Chi ben principia e alla meta delbopera. 96 . (Sine ©djtnal&e mad)t fcU ucn j^ritljifiiig. ©id) taub ftetten. ©in .fjmib, bcr niel beflf, bcijjt uid)t. ©in gutev g-rciinb ift beffer alfifpmbcvt SBenucntbte. ^utuj gemofpit alt getf)an. (Sine £>anb irafdjt bte au> bere. Oljne bie ge()brigcu~9)čib tel ettuafi uuternelpncii. ©er gu nid mitcniinintt, nollciibct uidjts. Qebc Slrbcif fjeifdjt iljven Soljit. Oie guteii 3 c ’ ten fini) noritber. 9ieid)tum bviugt ©orgen. ©cffer atteiu, alfi in bbfev ©efcflfdjaft ju [cin. ®ie fiiafje im ©aefe fau* [en. ©er langfam geljt, bcr gcl)t ftdjev. 8aitgfam fommt matt meit. ©o utclc Jftbpfe, [o ničle jDUinmtgeu. £>er 53aum fdllt uid)t anf beu erften ©treid). ©ut aiigefangeit ift Mb ni&ilenbet. Pregovori. Jedna lastovica ne na¬ redi spomladi. Delati se gluhega. Pes, ki laja, ne popada (veliko groma, malo dežja). dober prijatelj je boliši nego vsi sorodniki. Kar se Janezek uči, bo Janez znal. Mlad berač, star pa tat. Roka roko umije. Zidaš hišo brez ka¬ menja. Kdor želi preveč, na¬ zadnje nič nima. Po delu plačilo. Dobri časi so šli rakom žvižgat. Bogastvo ne da spati. Bolje sam, ko v slabi tovaršiji. Mačka v mehu kupiti. Kdor hodi počasi, ne pade. Polagoma, se pride da¬ leč. Kolikor glav, toliko možgan, (ali, vsaka glava ima svojo pa¬ met) Drevo ne pade na prvi mah. Dobro začeto je na pol storjeno. 137 — Dal detto al fatto v’ e un gran tratto. In časa dei poltroni ogni di e festa. Chi ti fa carezze piii clie non suole, o ti ha ingannato, o in- gannar ti vuole. Duro con duro non fa buon rnuro. Altri tempi, altre cure. Gallina vecchia fa buon brodo. Chi ode, vede e tace, quegli vuol viver in pace. Corvi con corvi non si cavan mai gli oč¬ eh i. Buon grano fa buon pane. Cane scottato ha pau- ra dell'acqua fredda. Chiave d’oro apre ogni porta. Insalata, ben salata, poco aceto, e ben oliata. Molto fuino e poco ar- rosto. Dal canto si conosce 1’ uccello. S cen d e c dal cavallo ali’ asino. Raccomandare il lar- do alla gatta. Pestar 1’ acqua nel mortaio, ovvero ca- var 1’ acqua col cri- vello. Tener il piede in due staffe. Slitbcvcg ift fagcu, aubeved ift tipni. ©ie Janiču palcu imutev geicvtag. SBev bil' uitgemopnticpe Cictjfofusigc« beseigt, pat bid) entmeber betvogeii, obcv mifl bid) betviigen. f)(U'fc ©teins ma^feu nirtit gut. Sfnbcvc jjeitcn, aubevc jtj-mtbcu. (Sine alte §cime gi&t cine gute ©uppe. gupbvcu, [cprnigeit uitb benfnt fanu niemanb fvdnfeu. gcinc $vdpe pacft bev a m bereu bie 8t ugc.it au§. ©utež ©etrcibe gibt gutcS 93vob. ©aSgcbraimteSEiitb fiirdp tet bab getter. ©ad ©etb vid)tct affeS and. ©er ©alat [od ©alj unb Del unb lucnig ©[fig pabeti. 23icl ©cfdjvci unb bod) fciit (Si. ?(nd betu ©efang erfenut man ben ®ogcl. 33om ^Pfcrbe anf bcit (Sfct fontmen. ©ir Sape ju m ©ped fteflen. 93ei'gcblid)c ?(vbcit, bad lEBaffer im PJUhjei' [topen obet' mit bent ©icb fdjopfen. SSinpl ueijovgt fcin, (ben §up in jioei ©teig= bilgeln paiteu). Kdor je obljubil, ni še storil. Lenoba vedno praz¬ nuje. Kdor te čez navado gladi (ljubka), te je prekanil, ali te hoče prekaniti. Iz trdih kamnjev ni lepe moke. Drugi časi, drugi mo¬ drasi. Stara koroš da dobro v juho Ce slišiš, gledaš in mol¬ čiš , slehern prepir razpodiš. Vrana vrani oči ne izkljuje. Iz dobrega zrna dobra pogača. Izpuščen tič se tičnice boji. Zlato prebije železna vrata. V salato dovolj soli in olja, pa malo kisa. Mnogo kokodakanja, malo jajc. Po petji spoznaš tička. S konja na osla sto¬ piti. Mačku slanimo v var¬ stvo izročiti. Zastonj se truditi, vo¬ do v možnarju tolči, ali s sitom zajemati. Dobro preskrbljen biti (nogo v dveh stre¬ menih držati). 138 — Volei' guarire ogni ma¬ le coli’ istesso em- piastro. E meglio un uovo oggi che domani una gal- lina. Vendete lucciole per lanterne. Ne donna, ne tela non comprare alla can- dela. Bandiera vecchia onor di capitano. I pensieri non pagano gabelle. Chi non si cura del poco non diventera mai ricco. Dimmi con chi vai, e sapro quello che fai. Metter il carro innanzi ai buoi Chi non risica, non ro¬ sica Una pecora marcia ne guasta un branco. Dio mandai freddi se- condo i panni. Cercare il pelo nel- 1’ uovo. Tre donne fanno il mercato. Invan si pešca, se Fa¬ rno non ha esca. E un pazzo a ban¬ diera. Se non piove, piovig- gina. Tanto ne va a chi ruba, che a chi tiene il 3)?it einer ©albe 3Ule§ Ijeifeu moOeu. Sin Si ift Ijeutc beffev al§ inovgcn cine penite. S-eucfjtfdfcr fiiv Snntenicn bevfaufeit. Seiber unb Scitimanb fo« man ttidjt beimSidjtc tanjen. Sine nbgcnilfctc g-atfne madjt bcm jpcevjiiljm' (šifre. ©ebaufcii ftnb jollfrci. Ser baS Sfcine nid)( cljit, ift bež (Srojjcn nid)t mert. Sag mir, mit mcm bit umgelfft, nub id) merbe bir fagen, maž bit bift. Stmaž »erfcljrt tfjun. Sir itiditS magt, bcr ge« minut uid)tž. Sin rčiubigcS v \x c 'h v, TRETJI DEL. POGOVORI. — 143 Per alzarsi. Su, su, levatevi! Siete tutti pieni di , sonno E ancora troppo di buon’ ora. No davvero, sono le sette. Non credeva, clie fosse cosi tardi. Io mi levo subito. Si vesta presto. Non istarb molto a ve- stirmi. Dovrebbe esser di gia in iscuola I suoi compagni giuo- cano nel eortile. Sono piu diligenti di lei. Nes^uno mi ha sve- gliato. lo mi sono svegliato alle sei e mi sono subito riaddormen- tato. Io non so capire co- m ella possa dormir tanto. E si, ch’ ella va a letto , per tempo. E vero ; ma piu dor- mo, piu dormirei. Cio non e salubre ; e meglio levarsi di buon’ ora. Si, b urhusanza molto buona. 97 . Um oufjufteOcit. 2luf, auf, ftefjt auf! $f)r feib alle fdjldfrig. ©§ ift uod) 311 friif). ©atg uuto gar uidjt, e§ ift fie-beu llf)v. $dj bad)te uid)t, bafd e§ fdjott fo fpat indre. i^d) unrbe gleidj aufftetjeu 3it'f)eu @ie ficf) gcfd)Winto ati. $dj luerbe tuidj uid)t lange anjietjeii. ©te folffeu jetit fdjou iu bcv ©d)itle fein. $l)r SDIitfdjiilcr [pieteti iut §ofc. ©te finb ffeijjiger a(S @ie. * ©S Ijat mid) niemaiito auf* geinecft. 3d) enuadite um fcd)d lU)r uub fdjltef gfcidj luiebcr eitt. 3d) faitu nictot begreifcn, mic ©ic fo tange fdjta* feu fbnuen. ©ic gefjctt bodj friif; 311 53 cttc. Tad ift rnafjr; nbcr je (čin* gcr id) fd)(afe, befto lan* ger moci)tc id) fdjlafeti. T)ad ift ntd)t gefuub pe§ ift beffev friif) aufju* ftcfjcn. fDiefj ift cine feljr gute @emofmf)eit. Kadar je čas ustati. Hajd ! na noge ! Ste vsi zaspani. Je še prezgodaj. Kaj še, je sedma ura. Nisem mislil, da je že tako pozno. Ustanem koj. Oblecite se hitro. Ne bom se dolgo na¬ pravljal. Zdaj bi imeli že v šoli biti. Vaši součenci se igra¬ jo na dvoru. Oni so pridnejši ne¬ go vi. Nihče me ni zbudil. Zbudil sem se ob šesti uri, a sem koj zopet zaspal. Jaz ne vem, kako morete tako dolgo spati. Saj greste vendar zgo¬ daj spat. Res je to ; pa čindalje spim, temveč bi še spal. To ni zdravo ; boljše je zgodaj ustati. Ta je kaj lepa nava¬ da. 144 II mattino. Gia in piedi! E gia. un’ora, che mi sono alzato. Vi alzate molto a buonf ora. Mi alzo d’ ordinario a buonissima ora. Come avete dormito ? A meraviglia; tutta la notte senza svegliar- mi. E voi, come avete ri- posato ? Non troppo bene. Non potei dormire. Non bo cbiuso occhio tutta la notte. Ecco un bel mattino! Che bella giornata ! Deliziosissima. Facciamo una piccola passeggiata, che ne dite ? Avremo tempo abba- stanza prima della colazione ? Abbiamo tempo sufti- ciente. Prima d’ un’ora non si fark colazione. Ebbene, andiamo a re- spirare un po’ d’ a- ria fresca. Questo ci stuzzichera 1' appetito. 98 . ter Diorflcn- ©d)on cutf! ©8 ift OcrcitS cine ©fttnbc, baf§ id) auf bin. ©te ftef)en feljv friif) auf. $dj ftelje gen)ef)u(id) feljr friif) auf. Sie Ijaben ©ie gcfdjfafcn? ©ef)r gut; id) biu bie gnuje 9?ad)t uic^l enuadjt. llu.b ©ie, Mic fjaben ©ie gcnd)l? 91id)t fcl)r gut. $d) fomitc itidft fdjfafeu. $d) f)abe bie ganjc ')iad)t tein Sluge gefdjoffcu. T)ic3 ift cin fd;bucv SDfor* gen! SfBetcl) cin fcf)dner ©ag! ©in fef)v angeueljmer. Soden n>ir einen ffeinen ©pajiergaug inadjcn, Mač? Serbeu Mir genng 3 c 'l f)abcit uov bcm f^riif)* ftiicfe ? Sir fjaben 3eit geuug. S0?ait wirb oor eiiter ©tuube nid)t fvitf)= ftitden. Sofjlau, fo gcf)eit Mir eiit locnig frifdjc 8uft fdjbpfcn. £>ie§ Mirb nnfern ?(ppetit reijeit. Jutro. Že na nogah ! Je že cela ura, odkar sem listal. Vi ustajate prav zgo¬ daj. Ustajam navadno prav zarano Kako ste kaj spali ? Prav dobro; celo noč se nisem prebudil. In vi, kako ste kaj počivali ? Nič kaj dobro. Nisem mogel spati. Nisem celo noč očesa zatisnil. Danas je kaj lepo ju¬ tro 1 Kako lep dan ! Prav prijeten. Gremo malo na spre¬ hod, kaj ? Bomo imeli zadosti ča¬ sa pred zajutrkom? Imamo časa dovolj. Pred jedno uro ne bo¬ mo zajutrkovali. No, pa idimo malo na htadni zrak. To nam obudi tek. 145 — Per dare il buon giorno. Signora, Signore, Si- gnorina, io le augu- ro il buon giorno. Io gliolo auguro al- trettanto. Come ha dormito que- sta notte ? Molto bene. Ed ella ? Non troppo bene. Perche ? A veva quah- che cosa che la in- quietava ? No ; ma il tuono mi ha impedito di dor- mire. Io non 1’ ho sentito. Ella dorme dunque as- sai profondamente ? Si, specialmente nel mio primo sonno. Io sono stato spaven- tato. Ella ha dunque molta paura del tuono. Io lo confesso; vi sono ben pochi che non ne abbiano paura. Senza dubbio, e pure cio non e che un effettto naturale del caldo. Si, ma gli effetti del fulmine sono qual- che volta sorpren- denti. Questo & vero. 99 . Hm etucit n ute it DJtovijcu JU tMUUfrfjCIl • @ndbigejjjrau,tiieiu|)err, meilt jjjrdttlcitt, id) loiitn fdje §f)uett eiueit guten dftorgett. Deu nnittfdje id) ^Ijiteit ebettfalR Site fjahcit ©ie biefe 91ad)t gcfdjlafctt? ©eijr gitt. llttb ©ic? Diicfjt fo gut. Slanim ? Slaven ©ic tihe v ctmaS in Uttrube ? ebett nid)t; abev ber ‘Doititer (jitiberte mid) a m ©djlafe. $dj babe itju uidjt gcl)6vt. ©ie fdjfafen alfo felp - feft? $a, befottbevš itt tneitiem erfteit ©djlafe. Qdj Din erfcf)rocfen mor* ben. ©ie f)ci6ctt alfo grofje jjjurtf)t oor bem ®ottner. $d) geftelje cS; c§ gibt raettig Cente, bic fid) uidjt bauott fiird)ten. Oljne 3'oeifct, aber ež ift bod) itttr elite tta* tftrtidje SMrfttttg ber §iljc. ija, aber bie Sliditttgeit be§ '-Blitjeb fittb jinueiten erfcfjrecf ticb- ®a§ ift maf)r. Kadar voščimo dobro jutro. Gospa, gospod, gospo¬ dična, voščim vam dobro jutro. Isto tako vam jaz vo¬ ščim. Kako ste to noč spali? Prav dobro. Pa vi ? Nič kaj dobro. Zakaj ne? Ali Vas je kaj skrbelo ? Tega ravno ne, pa grom mi ni dal spati. Jaz ga nisem slišal. Vi spite tedaj prav trdno ? Da, posebno o prvem spanji. Jaz sem se ustrašil. Vas tedaj grom zelo straši. Ne bom tajil; malo jih najdete, ki bi se tega ne bali. Brez dvombe, in ven¬ dar je to le naravni nasledek vročine. Verujem, toda učinki treska so včasih kaj strašni. To je res. — 146 La colazione. A clie ora fa ella co- lazione ? Noi facciamo colazione ordinariamente alle nove. La colazione e pronta. Venga a far colazione. Vengo s ubito. Desidera del pane e kP del burro ? Ne prenda. II suo te e eccellente; dove lo compera ? Se lo desidera, io le indicberd la botte- ga- Mi fari piacere. Li trovera anclie caffe e zucchero ad un prezzo discreto. Io non amo il caffe, preferisco la ciocco- lata. Ella ha della bella por- cellana. L' ho comperata ad un incanto. JJuanto ha pagato la dozzina di queste chicchere. Ho dato dieci corone per dodici chicchere con piattini. Ella gli ha avuti a buon mercato. 100 Xity iv V iUljtiiif- Um roetdje ©ie? 35} ir friUjftiirfcn gemoIjtL lid) um ucuit llijv. Thi§ g-ruljtiuf ift bereit. Sommcit ©ie $um £jrii!p ftiicf. $d) foimne gleidj. §jt $()itcn ©rob itub ©utter gefdllig'? Ttcljmcu ©ie bauon. ■j$r Siljee ift oortrcflid), mo faufeu ©ie it>n? 3Beiiu@iebcmonmiiitfd)en, miti id) ^fmcu bie 3t< bvcffe uom@cu)otDe fageu ©it’ merbeu mir eiiteit ©efallen Ujmi. ©ic merben ba ebeufalld ffaffee ntib 3 ud er ju bifiigett i^reifeii betonu men, $dj biu fei.it ?iebf)aber uoit Saffee; id) jielje ©d)ofoIabe nor. ©ie tfbeit fefjr [djbneS ^Porjetfaii. $d) babe e§ bci eiitev Setu ftcigeruug gefaitft. 2Bie f)abeit ©ie bab iDu» geitb Ta pen bcjaljU? §d) Ijabe jetjn Svoitcit fiir jmotfObeiu mtb lluteiu taffen gegebcit. ©ie Ijaben biefe roojfjlfeit befommett. Zajutrk. Kedaj zajtrkujete ? M i z a j trk uj e m o na¬ vadno ob deveti uri. Zajutrk je pripravljen. Pridite k zajutrku. Pridem lcoj. Vam je všeč kruli s surovim maslom ? Postrezite se. Vaš čaj je posebno do¬ ber, kje ga kupu- . jete ? Ce vam dopada, v m hočem naznaniti pro- dajalnico. Jako mi ustrežete. Tam dobite tudi kavo in sladkor po ceni. Jaz ne pijem rad ka¬ ve j imam raje čo¬ kolado. Vi imate prav lep por¬ celan. Sem ga kupil na dražbi. Po čem ste plačali dvanajstih skled <• ? Sem dal deset kron za dvanajst skledic s krožniki vred Dobili ste jib po ceni. 147 11. pranzo. A E apparecchiato il de- sinare ? Apparecchi la tavola, e giži mezzo giorno. Ci dia le salviette. Mi porti un cucchiaio, una forclietta ed un coltello. Mi dia un piatto. Che cosa ha da darci da pranzo? Quello che i signori comandano. Clie zuppa avreiuo ? Una zuppa di brodo, una mineštra d’ er- be, di piselli e di latte. Ha del buon manzo ? Si, signore, deli’ otti- mo. Di selvaggina abbia- mo: lepri, beccaccie, quaglie ed allodole. Mi porti del buon man¬ zo con degli špinači, delle rape, delle ca- rotte, dei cocomeri, dei piselli, delle lenti e delle patate. Subito. Ci porti 1’ arrosto. Comandano del vitello arrosto, del manzo 101 . tat DMltfrtflScifcu. $ft baž 2J?ittage[fcn ter* tig? Uerfnt ©te beu Jifctj, e§ ift fct>oii jiuolf VU)v. ©cbeit @ie uiid ©črnet* ten.' Q?riitgeu ©ic mir cineit Soffrt, ciue ®abet unb cin 2)?cffer. ®cben ©ie mir eiueu Jeder. fiiab tbiuieu mir junt ©ffeu ba&cit? SSašs .bie ,f)errn Defekten. fitr cine ©uppe fon* ncu mir Ijabeu ©ine ^leifcl)-, ®rdutet=, ©rbfcri- unb 9Mclj= ftippc. ,£)abeit ©ic gnteb Diittb* fleifet) ? $a ; meiit §err, jctjrguteS. SSoii S&Mtbpret Ijaben mir §a)ei!,©cl)itepfen,3Bacb- tein unb Ikrcfjen. ©ringeit ©ie mir etn gutcž tRiubfleifcb mit ©piunt, Jtiibeit, t01bl)rni, ®ur* ten, ©rbjen, ilinfcit unb ©rbdpfelii. ©oglcid). iSriugeu ©ic ttu$ beu SBratcn. 33eref)(nt®ic ciuett ©alb§* bratcu, DliubSbrateu, Kosilo. Je kosilo napravljeno? Pogrnite mizo, je že poldne. Prinesite nam prtiče. Prinesite mi žlico, vi¬ lice in nož. Dajte mi krožnik. Kaj imate dobrega za kosilo ? Kar gospodje zauka¬ žejo. Kakšno juho imate? Mesno, zeliščno, gra¬ hovo in mečno juho. Imate dobrega gove¬ jega mesti? Da, gospod, prav do¬ brega. Od divjačine imamo zajce, kljunače, pre¬ pelice in škrjance. Prinesite mi dobrega mesA z lebedo, z repo, s korenjem, s kumarami, z grahom, z lečo in s krom¬ pirjem. Takoj, precej. Prinesite nam pečenke Zavkažete pečena te¬ letina, pečena gove- arrosto, del manzo affumicato, salsiccie, un pollastro col riso, pollastri arrostiti, piccioni arrostiti, o- ca arrostita, čarne fredda, agnello ar¬ rosto ? Ci pot'ti un’ insalata con aceto ed olio. Eli cameriere ! Cosa comandano si- gnori ? Questo aceto non e buono, ne vogliamo del migliore. Che sorta di pešce ha ella ? Ahbiarao lucci, car- pioni, anguille, trote ed arringhe affumi- cate. ■Che qualita di vini ha ella'? Vini italiani, francesi ed austriaci. Ci dia due bottiglie di vino italiano. Ha anche della buona birra ? No, signore, non ne abbiamo. Ci dia i bicchieri, le bottiglie ed i piatti e ci serviremo da noi stessi. Eccola servita in quan- to ella richiede. Beva, amico ! Ho 1’ onore di bere alla sua salute. — 148 — gerductjndeSDihibfleiidj, ©ratmiivfte, etit §uf)it iitit9iei§,ge6rateiie|julp ttev, gebvateite Uaubeit, cine gebrdteue ©att§, fatteS gletfdf, eittctt Idvminevneit ©vaten? ©ritigeii ©te mt§ eiitett ©a(at iittt@ffig intbDcl §e, Jbednev! ©a# bcfe()ten ©ie metne fpevrett. ®tejev (žffig ift iticfjt gut, mir modni eiitcit bcjfcvit fjubeii. žiiiaS f it c $ifd)e IfaCett ©ie ? Siv Ijabctt tpedjte, $av» Vfcn, 9(a(c,poveden ititb gcrdurffcrte i^avtitge. Sa§ f it v Setite Ijctbett ©ie? ^taliettifdje, fran.jofifcfje ititb bftcvvcictpfdjeSeiue ©eden ©ie ititb jmet fdjett ita(ictti|cf)enSeittc§ ■gtabett ©ie and) cin gitte-3 ©iev ? 'Veiti, utel.it .pevv, ©icv ffabcit mir uidjt. ©eben ©ie mt§ bie ©(afer, glafcljcn ititb bie 3"el* lev ititb njiv moden itnS felbft bebiettett. Vitu f; i c v ift adeš, maS ©ie uevfattgctt. ©vitifcit ©ie g-vennb! $df fjabe bie Stfve, attf ^t)vc ©cfiiitblfcit ju tvinfen. Sa§ verfaugeu ©te? dine, suhega mes4 r klobase, piščeta z rajžem, pečena pi¬ ščeta, pečene golobe, pečene gosi, ntrzle- ga mesa, pečene jag¬ njetine ? Prinesite nam solate s kisom in oljem. Oj, natakar ! Kaj velite, gospodje ? Ta kis (jesih) ni do¬ ber, bi radi boljšega imeli. Kakšno ribe imate ? Imamo ščuke, carpe, jegulje, postrvi in okajene slanike. Kakšna vina imate ? Laška, francoska in avstrijska vina. Dajte nam dve stekle¬ nici laškega vina. Imate tudi dobrega piva ? Ne, gospod, piva ni¬ mamo. Dajte nam kozarce, steklenice in krož¬ ni ke ; in si postreže¬ mo sami. Glejte, tukaj je vse kar želite. Pijte, prijatelj ! Imam čast, da pijem na vaše zdravje. Che comanda ? Kaj ukažete ? 149 Ci porti il pospasto. Ha delle buone frutta? Si, signore, delle ot- time. Che frutta ha ? Abbiamo delle prngne, dei pomi, delle pere, delle pesche, de’ fi- chi, delle noči, delle mandorle, deli’ uva e delle castagne. Queste frutta non sono sufficientemente ma¬ ture. Ha ella dei meloni ? Adesso e la vera sta- gione pei meloni. Ho, signore, rn.n ne abbiamo. Che prezzo hanno que- ste frutta ? Non lo so. Ha del buon formag- gio ? Si, signore deli’ eccel- lente. Ce ne porti dunque un poco. Subito. Madama, favorisca di darmi quel piatto. Ben volentieri. La ringr^zio. Comanda ella ancora di questo piatto ? No, la ringrazio, ne ho abbastanza. Le posso offrire un bicchiere di questo vino ? Troppa bonta, ho be- vuto a sufficienza. SCrcigcn Ste ben ^adj* tifd) aitf. £>a&en ©ie gute§ Dbft? |Kvr, fefjr gutc«. ©a$ fiiv ODft f)ahen@ie? ©ir Ijabeu$jiaunicn,3tep* fet, 93 imen, ‘Pfirfidje, jjjcigeu, 9?uffe, 90?nn» betu, ©ciutranbcu itnb Safta ničit. TicfeS £)6ft ift uicfjt (angltcl) reif. ,£kibcu©ic aucf)3Q?clonen? $et*t ift bic luafjre $eit f it v bie 3>{efoiteu. Dteiu, mein §err, mir (jgbeu fetne. ©ie t§eucr ift biefcS Dbft'? $ctj lucig ež uic£)t. §a6eu ©ic guteii IMife? $a, §evr, cortrefflidjeit. 93rittgcn ©ie unž alfo cin lucuig. ©ogleid). 9)rabanie, luoflcii ©ie mir giitigft jciteii STettk vei- djcn. SDlit ©rgmigeu. baufe ^tpicli. 93efef)len ©ie uod) eitt weiiigooiifciefer@pcifer fffein, id) baufe ^ttett, id) babe geiutg. ®arf id) 2$nen ein @(aS oou biefem ©eiite an» bieten? ©ie finb ju giitig, id) fjabe (jiuvcidjeitb getnmfeu. Prinesite nam zadnjo jed. Imate dobrega sadja? Da, gospod, prav do¬ brega. Kakšno sadje imate ? Imamo slive, jabolke, hruške, breskve, smokve (fige), orehe, mandeljne, grozdje in kostan. To sadje ni zadosti zrelo. Imate tudi dinje ? Zdaj je pravi čas za dinje. Ne, gospod, jih nima¬ mo. Po čem je to sadje? Ne vem. Ali imate dobrega si¬ ra ? Da, gospod, prav do¬ brega. Prinesite nam ga tedaj nekoliko. K oj. Gospa, bodite tako do¬ bri, dajte mi tisti krožnik Iz srca rada. Lepo vas zahvaljujem. Ukažete še nekoliko te jedi ? Ne, hvala, imam za¬ dosti. Ali vam smem ponu¬ diti kozarec tega vi¬ na ? Predobri ste, sem po zadosti. 10 Quanto si paga qui pel pranzo? Tre corone. Bel medesimo soggetto. Che ora fa ? Non h che mezzo giorno Io desinero con buon appetito. Non mangiai ieri sera. Io vengo a desinare da lei. Sara il benvenuto, ma non abbiamo ungran pranzo. Non abbiamo che il nostro ordinario. E tutto quello che si possa desiderare. Avra deli’ arrosto di manzo e degli spi- nacci. In questo caso potro soddisfare il mio gu- sto, perche mi piace 1’ arrosto di manzo. Se io avessi saputo, che ella volesse ve- nire, avrei fatto pre- parare qualche cosa di piu. Di grazia, non si scu- si ; io odio le ceri- monie. Si accomodi, se le pia¬ ce, vicino al fuoco. La prego dj scusarmi, siederb qui. — 150 — Sffiie »tel gaf^tt man t)ier fitv bab 'DNttagg cffeu? Srci' ffvonen. 102 . ItcOcr DcnfcIDcit ©cflciiflnitD. 2£ic Diet lU)v ift c§? ©§ ift evft jmbij llljr. 3$ merbe mit gutem Mppetit effeu. %ericf)t. ift atlcš, wa§ man mihtfcfjen fan.it. ©ic merben JtitibSbroten unb©pinat befommen. 2;n biefem jfjaffe merbe id) c® mir red)t fmccfen laffctt, bentt idj effe gevttc fftinbžbraten. |)dtte id) gcmnfžtbafž ©ie fommen molilen, fo [)dtte id) etma§ mel)r beftellt. $d) bitte, entjd)utbigen@ie fidj nidjt; id) I;affc bie Komplimente. ©eijcu ©ic fid), menit e§ gefdllig ift, bem geuev nčifjer. 3>d) bitte um ©rlantniž, mit Ijfc^cr fcfjeit jn bitrfen. Koliko se plača tukaj za kosilo ? Tri krone. O istem predmetu. Koliko je ura? Je še le poldnb. Jaz bom jedel se sla¬ stjo. Sinoči nisem večerjal. Jaz pridem k vam kosit. Z veseljem vas sprej¬ mem, pa pri nas ni nič posehnega. Imamo le vsakdanjo jed. To je vse, cesar si mo¬ remo želeti. Boste imeli govejo pe¬ čenko in lebedo. Po tem takem se bom dobro gostil, ker goveja pečenka mi diši. Ce bi bil vedel, da bi vi hoteli priti, bi bil kaj več napravil. Prosim, ne izgovarjaj¬ te se; jaz ne ljubim poklonov. Približajte se k ognjih, če vam je drago. Dovolite, da se vse- dem til. — 151 Faccia quel che le ag- grada. Ecco del manzo deli- zioso e tenerissimo. Ho piacere, che sia di suo gusto, ne mangi addunque! Ella vede ch’ io non lo risparmio. Desidera bere della birra forte ? qui ne abbiamo. No, io pneferisco la sua piccola birra. Alla sua salute! Alla salute di tutta la sua famiglia e a quel- la de’ suoi amici. La ringrazio umilissi- mamente. Ella mi fa onore. Ho fatto un buon pa¬ sto. Ella scherza, non ha mangiato molto. Le domando perdono, , a sufficienza. E colpa sua se non ha mangiato abbastan- za; la čarne era in tavola. La passeggiata. Che faremo dopo pran- zo ? Quel che vuole. Andiamo a fare una passeggiata. Io ci sto; dove an- dremo ? ©ffuu ©te, ma§ ^(jttcn beliebt. £>03 ift norttefflidjeS, fefjr miirbeS Jlinbfleifdf. @3 freut micE) felfr, baf§ e3 nad) ^ffjrem ©e« fdftnad; ift; effen ©ie alfo bančni! ©te feljen, baf3 ict) cS nidft baratt fcfjlett faffe. SKJihifdjett©ie ftarfe§93icr 311 trinfen ? Sffitr Ijabeit- meldfeS Ifter. ikeitt, id) §ief)e$f)r Dumt* bter nor. 91ttf $Ijre ©efttuhheitl 5(ttf bie ©cfitublfett $l)rcr ganjen gamilieuub^lj* rev jjreunbe. $d) banfc Q|nen gattj erge&enft. ©ie erjeugen mir eiitsCftre 3jdj t)abe cine gttle Sftaffb jcit ge&abt. ©ic fpaffen, ©ie [piljen nidit oiet gegeffen. $<$ bitte unt 95erjei[)uttg, i)ittreicbenb. @3 ift $t)rc ©cffulb, locnu ©ic nidit genuggegcffett ljabeu; bas gleifd) mar attf bent Stifdfe. 103 . $cr Spitpernaun- 2Ba3 mcrben mir nadj bent ©ffeit begtmten? ffia3 ^itcn gefdflig ift. SDiadfcn mir einett ©pa< jiergattg. $d) ftiiume cin; mofjiit foOcn mir gelfett? Postrezite se, kakor vam je všeč. To je slastna, prav krihka govedina. Me srčno veseli, da je po vašem okasu; za¬ to le ugriznite ! Vidite, da se ne pu¬ stim priganjati. Želite morda močnega piva ? imamo ga. Ne, imam raje vaše spodnje pivo. Na vaše zdravje ! Na zdravje vse vaše družine in vaših pri¬ jateljev. Presrčna hvala. Vi me častite. Sem dobro kosil. Šalite se, niste veliko jedli. Ne zamerite, zadosti. Pripišite si sebi, če ste lačni: meso je bilo na mizi. Sprehod. Kaj počnemo po obe¬ du ? Kar se vam ljubi. Sprehodimo se neko¬ liko. Jaz sem z vami; kam hočemo iti ? 152 — Potremmo andare al parco, che ne diee? E un buon pensiero ; la passeggiata e mol- to piacevole. Vi vedremo 1’Impera- tore colbadorata no- stra Imperatrice e sentiremo una buo- na mušica. A che ora si puo ve- derli ? Verso le cinque. Li ha mai veduti ? Gli ho veduti qualche volta, ma da lontano. Per vederli da vicino bisogna che ella va- dauna domenica alla cappella imperiale. Čredo che cio sia dif- ficile, perche ordi- nariamente vi e una folla di gente. Noi potremmo pene- trarvi facilmente. Del resto ahbia un po’ di pazienza, e tor- nati che siano l’Im- peratore e 1’ Impe¬ ratrice da Ischl, a- vra modo di vederli di spesso. La sera. Comincia a far tardi, Presto šara tempo di andare a letto. SGBiv fonnen eincii ©pa= gtergang in ben 'Par! madfen; ma§ paltcit ©te bacon? ift cin gnter ©infall, biefer ©pajtcrgang ift f e E) c attgeneljm. 2£ir merbeit bort ben Sab fer mit imferer niel= gcltebten Saiferin fclfen uttb eiite gttte Olhtfif fjbrcit. Um mcldje fonu matt fic feffen? ©trna mit fitnf Upr. §aben ©ic fie jemald ge* fepett? $4 ^cibc fie gitmcifcit ge* febcn, aber non SBeitem. Um fie in ber s Jidpe ju fepett, mitffen @ie eiue§ ©onntagd tit bic fai= fcrlid)e Sapetle goljen. bentc, ba§ ift fdjtcer, meit ba gembpnlicp cine Tlcitgc aSotfe^ ift. 2Bir merbeit nttd leidjt bttrdjbrdngen. Uebrigcnd (ja&eit ©ie ttur ©ebntb, biS ber Satfcr ttub bie Saiferin con Sfcpt jitritcffommen, banu merbcit ©ic oft ©clegenljcit fjabeit, fie 3 U fcfjcn. 104 . $cr tflOcitD. ©§ bcginnt fpčit §u mcrbcn. Ed ift baib 3eit ju 55ctte ju gcpett. Pojdemo v gaj ; kaj se vam zdi ? Prav ste se zmislili; ta sprehod je jako prijeten. Tamkaj bomo videli Cesarja in našo pre¬ ljubo Cesarico in bomo lepo godbo slišali. Kdaj se ju more vi¬ deti ? Okoli petih. Ste ju že kedaj videli? Sem ju videl nekaj krat, pa le od daleč. Ako ju želite videti prav blizu, se mora¬ te kako nedeljo v cesarjevo kapelo po¬ dati. Mislim, da bi šlo teško, ker je po navadi ve¬ lika gnječa ljudi. Lahko jo prederemo. Sicer pa potrpite, da se Cesar in Cesarica iz Išla vrneta ; po¬ tem boste večkrat imeli priložnost, da ju boste videli Večer. Prihaja že pozno. Kniali bo čas iti spat. 153 — II signor N. non e an- cora ritornato a časa. Čredo che non tardera molto. Son quasi certo che verrh presto. Quest’ h la sua ora. Per il solito torna a časa per tempo. Sento picchiare. Probabilmente e desso che picchia. Andate a vedere ! Appunto e desso. Non vi ho fatto certa- mente aspettare. Niente affatto ! Sono appena dieci ore. Non andiamo mai a letto prima delle un- dici e rnezzo. Sono arrivato giusto a tempo. Oome avete trovato la vostra passeggiata? Eccellente, deliziosis- sima E una sera d’ incanto. Non siete stanco ? Non molto. Non volete riposare un tantino ? No, vi ringrazio ; an- drb a dormire. Non h ancora tardi. E ancora di buon ora. Non mi piace andar a lelto tardi. Mi corico volentieri di buon’ ora. e v r JI. ift nodj nidjt ju 2>d) glaube, cr inirb nid^t langc attSblcibcii. 3'd) bin bciualje gemifj, baf§ er batb fomiiieit luivb. ®cnu 6ic§ ift feiue ©tun* K. ©r to umit getoobnticfj jeit= lici) nadj ^jaufc. 3$ l;bS)rc flopfen. ©abrfcbeinlidj ift cr cb ber flopfet. ©cljeii ©ie fefjaiten! @air, rcc£)t; cr ift c 3 . $ct) babe ©ic gciuifš nidjt marten laffeii. HeiuedmegS! ©r ift erft jelpi Itfjr. S 3 Jir gdjeit itie nor Ijalb cilf Ul)r ju sfiette. ^d) bin jur rentni 3
tcr ift cb! Ccfcn ©ie l^fire 2(nfgabe. Scvncit ©ie ^firc ?lnfgabe! fiabe ji c ju .fjaufe ftu= bieit. Sevneu ©ie fie aitbroenbig! Sfiv tfint niefitb alb fefien gen! $cfi locrbc ©ie anffcfivei* beit. $cfi irevbc eb $fvcui Sefi- ver fagcu. ©as fdjreibcit ©ie. ^jefi niacfie iuciite?lufgnbe. ©eni gefibrt biefeb ifiucfi? ©ie niiiffcit breimat $five Slufgabe lefen. ©er fiat eb gefagt ? §evv ?(. fiat cS imb bc- fofileit. ^cfi babe aflcb bci mir, iua3 iifi brauefie. £jabeu ©ie cine gcbcv uub Silite? ©inb ifire fjjeberu gut? Siefe fiier ift gut. SSerfucbeit ©ie fie. ©ie Siute ift uiefit fliiffig. V učilnici. Vsedite se na svoj prostor! Obesite klobuk! Kje je vaša knjiga? Tukaj je ! Berite svojo nalogo ! Učite se naloge ! Sem so je domd učil. Učite se na pamet 1 Vi vedno le burke v- ganjate ! Vas zapišem. Povem vašemu uči¬ telju. Kaj pišete ? Zgotavljam nalogo. Čegava je ta knjiga? Morate nalogo trikrat prebrati. Kdo je to rekel ? Gospod A. nam je u- kazal. Imam seboj vse, kar potrebujem. Imate pero in črnilo? So dobra vaša peresa? To le je dobro. Poskusite je. Črnilo ne teče. re. — 156 Non e nero abbastanza. E troppo denso. Tenete bene la vostra penna. Posate il braccio de- stro sulla tavola. Stendete il police e due altre dita. Legate le lettere. Mettete questo in net- to. Voi non iscrivete dritto Cancellate questo. Voi meritate castigo. Perche venite cosi tar- di ? Io aveva degli affari. Quale affare vi ha trat- tenuto ? Voi siete uri infingardo. Restate al vostro po¬ što ! Perche mi spingete ? Chi e che vi spinge ? Vi prego non andate in collera. Io me ne lagnero col maestro. 10 non me ne curo. Signore, egli non mi da pace. Egli mi ha portato via il mio libro. Egli si burla di me. 11 maestro vi parla. E in collera contro di voi. Dite, se vi basta 1’ a- nimo. ©ie ift nidjt fdpuarj ge= nug. ©ie ift pi bicf. jocdteu ©ie bte §eber gut. Ccgcit ©ic ben vesten 'Irm auf ben Siifd). ©eljnen ©ie ben Doumen imbbie puei^iugeraitS. ®inben ©te bie ® ncbftaben ©cftreibcn ©ie biefež veiu ab. ©ie jdjrcibcn tticfjt gerabe. ©tvcictjen Sie ober Ibfcfjett © ie bo S au§. ©ic oerbicnen ^udjttgung ©arum foinmen ©ie fo fpčit? fjd) fjatte 311 tf;un. ©a? I)at ©ie anfgcljalten? ©ie finb cin ^anfenjer. ©leibett ©ie auf ^(jrem dhal^c! ©artttu ftogen ©ie midj? ©er ftojft ©ie? bitte, feiett ©ie uidjt bofe. Igel) mcrbc utici) (kitit 8 efp rcr baritber teflagen. 3 jct) fiitiimere utici) uidjt bar it ut. fOfeiu §crr, er tafst mirt) uidjt itt s Jlu[)e. Gr f)ut mir ntcitt 23 ud) tueggeuommen. Gr (adjt tnidj auž. Der Seljrer rebet mit 3 [ ) lu ' n - Gr ift bbfe auf ©te. ©agett ©ie, tucttu ©te fid) getrauen. Ni zadosti črno. Je pregoslo. Dobro držite pero. Naslonite desno roko na mizo. Stegnite palec in še dva prsta. Vežite črke. Odpišite to na čislo. Vi ne pišete ravno. Zbrišite to. Vi ste vredni kazni. Zakaj bajate tako ka¬ sno ? Sem imel opraviti. Kaj vas je zadržalo ? Vi ste lenub. Ostanite na svojem prostoru ! Zakaj me dregate? Kdo vas drega ? Vas prosim, ne bodite hudi. Pritožim se pri uči¬ telju. Mi ni mar. Grospod, on mi ne da pokoja. Mi je vzel knjigo. Me zasmehuje. Učitelj govori z vami. Je jesen na vas. Recite, če ne upate. 157 Voi mi accusate falsa- mente. Come polete negarlo? Da che e derivata que- sta querela ? Io ve lo dird franca- mente. Egli da dei calci. Egli mi spinge fuor del mio pošto. Io ve ne fat o pentire. Lo fa espressamente, a bella posta. Egli mi ha dato uno sehiaffo. Mi ha grafiatto il vol- to. Mi ha colpito nel volto. Insubordinati che sie- te ! Non posso trovare il n io libro. Dove 1 hai messo ? L’ aveva messo sullo scrittojo. Ne sei sicuro ? Certamente, non e che un quarto d’ ora. Ti assicuro, che io non 1’ ho veduto. Egli non e perduto. Qualcuno forse 1’ ha prešo in cambio del suo. Domanda se 1’ avesse qualcuno dei tuoi compagni. Eccolo ! Perche non prendi tu il tuo ? Rimettete i libri ai lo- ro luoglii. ©ie »erflagen tttidj fčilfdj* lid). 333ie f'dimen ©ie e§ hittg* ne n ? SBoljcr in biefer ©trčit gefommen ? $d) miti e« $(jncn gmtj aufridjtig fagett. (Sr gibt mir ^ufjtritte. Sr ftb&t midj oon met* nem $(ng. ©ie merjen c§ bereitcit. Sr tljnt ež mit 33orfa^. Sr fjcit mir cine Dijrfeige gegeben. Sr (jat mir bas ®cfidjt Scrfragt. Sr (jat micfj in’S ©efidjt gefdjlagen. $djr auSgelaffeiien SBube.n! ^dj fann ntein Phtdj nicf)t finben. 2Bo Ijaft bit cS (jingetegt. !gcfj djatte c§ auf baS ©djreibpnlt gelegt. 33ift bn beffen gcmifs? ©idjer(irfj,es ift fanm cine iBiertclftunbe. $dj berficCjere bidj, idj Ijabe cS nic^t gefetjen. SS ift nidjt eerloren. 93ielleidjt (jat cS ^etnanb fiir ba§ feittige genom* men. ^rage, ob cS nidjt einer non beinen flamerabeit Ijat. §icr ift e§ ! SEBarutn nimmft bn nidjt bein eigencS? Pegat bie ŠBitdjcr »deber an ifjre ©telic. Po krivem me tožite. Kako morete tajiti ? Kako se je vnel ta prepir ? Vam hočem prav od¬ kritosrčno povedati. Me brca. Me odriva iz mojega sedeža. Se boste kesali. Dela navlašč. Mi je zaušnico priti¬ snil. Mi je obraz razpra¬ skal. Me je po obrazu uda¬ ril. Razposajeni otroci! Jaz ne morem svoje knjige najti. Kam si jo po'ožil ? Sem jo bil položil na pisalnik. Ali veš to za gotovo? Prav za gotovo, od te- ga j e ko maj ce trt u re. Te zagotovljam, da je nisem videl. Se ni zgubila. Morebiti jo je kdo me¬ sto svoje vzel. Prašaj ali je nima morda kdo tvojih tovaršev. Tukaj je ! Zakaj nisi ti svoje v- zel ? Položite zopet knjige na svoje mesto. — 158 — Mi permetta di tener- mi il mio. Tu sei oggi assai dili- gente. Non lo sondo sempre? Qua!che volta sei mol- to pigro. Per chiedere im favore. Imprestami un foglio di carta, te lo resti- tuird dimani. Volentieri. Che qualita di carta desideri ? Gli e tutt’ uno ; mi e buona anche 1’ ordi- naria. Non e per iscrivere una lettera. Ne vuoi due fogli ? Uno mi basta per ora, che dopo pranzo ne avro gia. Tutto quello che ho e al tuo servizio. Te ne sono obbliga- tissimo. Non & che una baga- tella. Se per parte mia pos- so renderti qualche servizio, lo faro con piacere. Tu sei molto gentile. Desideri una penna ? Ne ho una ch’ e molto buona. (Srlmt&en ©ie mir, mciiteS ju beljaUen. ©it Dift f;eute fcf)r fleijjig. 33in id) e§ uid)t iiitmer ? Uit bift gmneilett fef)t fant. 107 . Um ciuc (vJcfnlliijfcit tu eibitteu. 8eit)e mir eineit Sogett 'Papicr, id) mili bir morgcu fclbcu juviicf= gcbeu. 23mt geni. dv c ut c ©attiutg mitlft bu f)aben? ©ad ift eitterki; and) orbiitarcS ift gut. ®v gefjovt nid)t gum 23rief* fdfreibeit. SEfiUft bu 3 iuei Sogett fjaOen ? ©iner ift fitr jeljt fiiureb djfrtb, bicfcu 91ad)iuittag mevbe id) we(d)cž betom* men. SlHeS, mu§ id) babe, ftct)t bir gu ©ieiiftcn. ^d) biu bir bafiir fef;r oerbuubeit. @3 ift miv eiuc SHciitigfeit. SBeittt id) bir meiuevfcitS ciucii ©ieuft cnneifen tanit, mevbe id) cd mit ©ergttitgcn t()im. ©it bift fef)r avtig. SBertangft bit cine $eber? $ct) £)abc cine, bte fcf>r gut ift. Dovolite, da obdržim svojo. Ti si danes jako pri¬ den. Ali nisem zrniraj ? Včasih si prav len. Kadar si hočeš dobrota izprositi. Posodi mi jedno polo papirja, jutri ti jo¬ po vrnem. Srčno rad. Kakošnega papirja že¬ liš ? Naj to kakoršenkoli ; tudi navadni je do¬ ber. Ni za pisma. Želiš dve poli ? Za zdaj mi zadostuje jedna, popoldne do¬ bim svojega. Vse, kar imam, ti je¬ na razpolaganje. Za to dobroto sem ti srčno hvaležen. Saj je le malenkost. Če ti morem čim v- streči, me bo srčno- veselilo. Ti si jako priljuden. Želiš peresa ? Imam. jedno prav dobro. — 159 Ti ringrazio, ne sono provisto. ITa dne scolari. Avrebbe' la bonta di darmi una penna. Questa non e buona. Iia ella fatto il suo tema ? Non ancora; ho scritto una pagina E lei, ha ella fatto il suo tema ? Si, certamente. Benissimo ; vedo che ella e diligente. Fra poco verrk il no- stro maestro. Ciarliamo dunque ! Bisogna eh’ io scriva il mio tema. L’ inchiostro e troppo denso, non iscorre. Getti via quello che e nel calamaio. Eccogliene deli’ altro! questo e molto buono Mi vuol permettere di provarlo ? Aveva messo alcune goccie d’ acqua nel mio. Sono migliori alcune goccie di aceto. Lo črede ? Certamente ! Quando ne avro bi- sogno, ne dimancle- ro. $dj bctnfe biv, idj 6iu bani it uerfef;en. 108. t}u»t(rf)cit smet 2rf)iUevit. SBottten ©ie molji fo ge> fčiflig feiii, mir cine §cbcv 511 geben? ©iefe ift nid)t gut. ,g>aben Ste $•[)« 'Itnfgabe geniad)t? iRedj nid)t; id) 0 a &e eine ©cite gejdjricben. Unb ©ie, (jaben ©ie ijljve Stufgabe gemad)t? O ja, fid)cv(id). @el)rmoljt; id) felje, bafd ©ie fteijjig fiitb. linja; fkfjrcr mirb batb foitnnen. ©o faffen ©ie tutS fdjmcb ijcn! $dj ntnfs tneitte Slitfgabe fdjicibeu. '©ie Tintc ift jit bief, fie fticjjt nid)t. ©djilttcn ©ie jene meg, metdje im ©intcnfajj ift. §ier ift eine anbere! biefe ift fetjr gut. SBotten ©ie mir erfauben, fie 311 iH'vfud)cu. $dj Ijatte einige ©ropfeit SSaffer ju ber mcinigett gcgoffen. Einige ©ropfen Efftg finb beffer. SSJieinen ©ie? ©emifd! 9 Bann id) fie 6enbtt)igen, merbe id) ©ie barum bitten. Hvala, sem uže pre¬ skrbljen. Med učencema. Ali bi hoteli tako do¬ bri biti, da mi daste jedno pero ? To ni dobro Sto napisali svojo na¬ logo ? Ne se ; napisal sem jedno stran. In vi, ste zvršili, svojo nalogo? Ha, gotovo. Tako je prav; vidim r da ste pridni. Kmalu pride nas uči¬ telj. Govoriva tedaj. Moram svojo nalogo pisati. Črnilo je pregosto, ne teče. Zlijte proč, kar ga je v črnilniku. Tukaj je drugo! to je prav dobro. Mi hočete dovoliti, da ga poskusim ? K svojemu sem bil ne- koligo kapljic vode prilil. Nekoliko kapljic kisa je boljše. Mislite ? Gotovo ! Kadar ga bodem po¬ treboval, vas bom. prosil. IGO — Saro sempre pronto a dargliene. II giardino. Andiamo al nostro giardino. Volentieri ; avrei pia- cere di vederlo. Ha ella bei Hori ? Bellissimi. Tanto raeglio, ella mi permettera di co glierne per far un mazzetto (mazzoli- no). Potra cogliere quelli che piu le piace- ranno. E il suo giardino lon- tano dalla citta ? Soltanto un chilometro La passeggiata non e lunga. Vuol venir con noi ? Non ho tempo. Che ha ella da fare ? Ho tre lettere da scri- vere, e la posta par- te questa sera. Allora differiamo la passeggiata ad un altro giorno. Non potete uscire sen- za di me ? Avremmo piacere di andare in sua com- pagnia. Dimani vi ci accom- pagnero. JJdj tuerbe immev bereit jeitt fte ${jikn 311 gebctt. 109 . Jer ©arteit. Cciffcu fic un8 in r.nfcvcu ©cirtett geljeit. 9 )lit 5 $ergniigcn;id) močite i()it geni fcOcit. §nbcu ©ic fdjone 'Bin* men ? ©djr fcOoitc. SDefto beffer, ©ie merbett mir eriauben, einige 3iipflucfeu,um mircincu ©tvau§ (cin ©trditi c^eit) 311 madjeu. ©ie merbeit biejcnigen pflmfeu fbnuen, mctdje $ljnen a m beftcu gefaflctt toerben. $ft !JIjr ©arteu mcit uoit bcr ©tabt? 91 ur cin Sitomeler. ®ev ©pagiergang ift nid)t lang. 2£olieit©ie mit nn§ goljen? $d) babe fotite .geif. ljabcn©ie 3it tf)un? 3$ f)abe brci 33 vicfe 311 fdjrcibeit, unb bic ^oft geljt btefen ?lbenb ab. 25 evfd)ieben mir bcn ©pen jiergaug anf einen a in bern Tag. Sbttncit ©ie nid)t oljne midj auSgč^en? SBir mitrben unS iiber £$bre ©cfdiidjaft er* freuen. StJlorgen mid icp ©ie baljiit begldten. Vedno Vam ga rad dam. O vrtu. Pojdiva v naš vrt. Z veselj em; rad bi ga videl. Imate lepe cvetice ? Prav lepe. Toliko bolj, mi jih do¬ volite nekoliko na¬ trgati, da si nare dim o šopek. Lehko si natrgate ta¬ kih, ki vam bodo najbolj vgajale. Ali je vaš vrt daleč od mesta? Samo jeden kilometer. Sprehod ni dolg. Hočete iti z nami ? Ne vtegnem. Kaj imate opraviti ? Imam pisati tri pisma in pošta odrine dre¬ vi. Tedaj odložimo spre- na drugi dan. Ali ne moreta iti brez mene ? Rada bi šla z vami. Jutri vaju tje pospre¬ mim. 1 Gl Nel giardino. Ella lia un bellissimo giarclino Ecco un magnifico per- golato ove si puo stare ali’ ombra. Come vede noi abbia- mo ogni sorta di flori. Vedo; ecco dei bellis- sirni garofani, viole, giacinti, gigli bian- chi, gialli e celesti, ed anche rose, gira- soli ecc. Scelga quelli che le pia- ciono. Mi prendo il piacere di coltivarli da me stesso. Io mi accorgo, ch’ ella conosce bene i flori. Ha detto di coglierne alcune per farne un mazzetto. Mi serviro della per- missione ch’ ella mi da. Non abbia paura di abusarne. Ecco qui un bel ga- rofano, ch’ ella non ha veduto; lo ag- giunga al suo maz¬ zetto. Le sono obbligatissi- mo Mi faccia il piacere di 110 . Jut (siavfcit. ©te fjctben einett feljr fčljo* uen ©atleti. T>a§ ift etne prdrfftige SciitOe; tttatt fanti fieff iti bcrfclbett bott bet ©ottue fdjit^en. ffiit (jaku, trie ©ie fe^ett, alfe 'llrteu ©(umen. fe()c ež; [)icr fittfc fef;r fd^oitc Olelfcn, ©eildfett, £>i)actutf)eu,tt)eifje, gelbe ntib Lfatte ViHcit, enb(icf) fflofen, ©oniteiilflumeii n. f. m. ©dfjlett ©te biejenigett, bie $(fitctt gefalleu. , $dj fittbe ©ergniigeti ba= ran, fie felbft ju jteljeii. feffe baftS ©te eitt ©(itmettfeiitter (tub. ©te fagten, baf§ ©ie ci> itigepflitcfcit tuoflfen tttn ctiicnStvaitftjuinadfeit. fjd) irerbe »cit ^(jrev (StlaubniS ©eftrattd) ntadjen. ^itnfltctt ©ie nidit, fie ju ititjjbraudjeu. |)ter ift eitte fdjoitc Ofclfe, bie ©ie nid)t gefeffen Ijabcn; ttdftneu ©ie fie ttoč ju preiti ©tvaitge. 6itt $f)uett fefjv »ct= bttuben. Sd)ttn ©ie mit ben ©e« V vrtu. Vi imate prekrasen vrt Tukaj je lepa utica, kjer smo lehko v senci. Kakor vidite, imamo vsakovrstne cvetice. Vidim: tukaj so prav lepi klinčki, vijolice, hijacinti, bele, ru- rutnene in modre lilije, vrtnice, soln- čnice, itd. Zberite si tistih, ki vam vgajajo. Me veseli, da jih sam gojim. Vidim, da cvetlice do¬ bro, poznate. Ste rekli, da si natr- žete nekatere in da šopek napravite. Z vašim dovoljenjem se j ostrežem. Nikar se ne bojte, pre¬ več natrgati Tukaj je lep klinček, kterega niste videli; priložite še tega v Vaš šopek. Prav lepa hvala. Bodite tako dobri, pa- — 162 — accettar questo per sua sorella. Ha un odore che im- balsama. Non manchero di dar- glielo. Ella mi obblighera. Prenda anche qualche erba odorifera, come • ]a maggiorana, 1’ a- maranto, ia ruta, il rosmarino, 1’ isopo, il nardo, il basilico, la menta, la salvia ecc. Il tulipano. e il fregio di tutti i flori, ma non ha odore. Il temporale. Ieri avemmo un gran temporale. Ove era ella quando tuonava ? Io era per uscire quan- do comincio a tuo- nare. Fu dunque obbligata di restare in časa ? Non fu possibile di u- scire. Ha ella inteso il ful- mine abbia cagio- nato qualche danno? Non ho inteso finora. Franklin fece un’ in- venzione molto utile: i parafulmini. fallcit, btefe fitr $Ijre ©djmeftcr atfjuttdjmen. @ie (jat eitten fjcrrlidjett ©erttdj. ijcij merbe nidjt evmangelit (te ifjr ju gebett. ©ic roerbett micfj cerbim bat. s Jlef)men ©ie fjitijn audj moljtricdjeube ffrauter, a(§: beti sKajorait, ba§ jtaitfenbfdjbu, bie 9tau= te, beti (Rožmarin, ben bie Stavbe, baž SBnftticuut, bie DJiuttjc, .bie ©albei n. f. w. ®be Shutpe ift bie gierbe atler Štunten, fie [jat aber feirteu ©erttdj. lil. £iertcl auf jmei. m ift jioci, brci, »ier Ufjr n. f m. ffiattu ? um role »iel Ulji' luerbet i[)r fommeit? ©djlag brei Ujjr. 33ou jel)tt bi§ eitf lU)t\ ©S fddčigt eben brci 23iertel auf fecp. Jo slišite biti ? Da, in štejem ure, Štiri je odbila. Zagotovljam vas, da ni še tako pozno. Četrt ure več ali manj ni velik razloček. ~ čas je da odidemo, ker je pozno. 31 udi se vam, a še de¬ veta ni. Skoraj bo devetin pol. Jaz hodim vedno zgo¬ daj spat. Jaz grem po navadi ob deveti uri počivat Necoj ne zamerite ; obljubil sem, da bom doma o treh četrtih na deseto uro. Upam, da ostanemo jutri več časa sku¬ paj- Voščim vam sladek počitek. Je polnoči. Je jedna ura in jeden četrt. Sti dve, so tri, štiri ure itd. Kedaj ? ob kaki uri pridete ? Točno ob treh. Od desete do jednaj- ste ure. Ravno bije tri četrte na šest. it ] C6 — Egli s’ alza al tocco delle sette. Quest’ orologio batte le ore ed i quarti. L’oriuolo batte le ore. La seduta duro dalle sei di mattina fino alle due pomeridia- ne. Fino cola e una buo- na ora. Abbiamo fatto dieci ore di strada al giorno. Non lio pur un’ora di riposo. Aspettava delle ore intiere. Guardate che ora fa! La lancetta e rotta. Le stagioni. Qual’e la stagione, che piu le piaee ? La primavera e la piu aggradevole di tutte le stagioni. ' II tempo e molto dolce. L’ aria e temperata. Io non posso soffrire il caldo. Io sudo In primavera ordina- riamente fa freddo. Io non amo punto 1' inverno. NelTinverno tutto lan- - guisce, e i giorni sono molto noiosi. E vero, ma la sera ella puo andare al teatro. ©r ftclit mit edjfdg fieben U()v anf. HiefcUlji’ fdjcigt bieStun« ben nnb bie SSicrtcl. Hic Ulji’ fdjčigt. Hi c ©ifcitng- bancrte hon 6 Uifr ifiiovgcnš biti jmci llfir fRadpnittagž. @3 ift cine gute ©tunbe baijin. 3Siv t>abcit $el)n ©tnnbcn be-? Uageb geinacbt. $d) Ijabe uid)t cine ©tunbe dlul)e. Sr martcte ©tnnbenlaug. ©dfancu ©ie ude uicl llf)i’ eS ift. Hcr geiger ift gebvodfett. 114 . Xic ftafncšieitcn. ffictdje iJaffreSjcit Ifabeit ©ic am ticbfteu? Hcr g-riibling ift bic an* gcnefjmfte atlcv ^atjrcb* Sei ten. ®§ ift fcfjr initbe© SBJettev. ®ie thift ift gcmilbcrt. ^di taim bie jfjttje uid)t »eftvageu. (.iieiubljulid) ift e$ imgviUj* jafjre falt. $d) licbe feiueSmegS ben SBintcr. l^m SfBintcr evftavvt 9Iftc§ unb bie Sage fiitb fef)i’ laumcilig. HgS ift n)af)i’, aber ©ie fbunen abertbS in' 3 Hljcutcr geljeit. On ustaja točno ob sedmi uri. Ta ura bije ure i če- trtinlre. Ura bije. Seja je trajala od šeste ure zjutraj do dveh popoldne. Do tje je dobra ura. Smo hodili po deset ur na dan. Nimam niti jedne ure počitka Čakal je ure in ure. Poglejte, koliko je ura. Kazalo je zlomljen. O letnih časih. Kateri letni čas vam najbolj ugaja? Pomlad je najprijetniši letni čas. Vreme je prav milo. Zrak je toplejši. Jaz ne morem prena¬ šati vročine. Se potim Na pomlad je po na¬ vadi mrzlo. Jaz ne morem trpeti zime. Po zimi otrpne vse in dnevi se strašno dol¬ gočasni Res je, pa zvečer mo¬ rete hoditi v gledi¬ šče. 167 Neli’ estate, ella puo andare la sera al giardino pubblico. Aggiunga, che in que- ta stagione la cam- pagna e meraviglio- sa. Neli’ inverno si esce appena di časa, che si e gia inzacche- rati dalle vetture. Le strade sono piene di fango. Ha ragione. L’ inverno. Ecco giunto 1’ inver¬ no ! Vorrei che 1’ inverno fosse gia passato. Quanto a me 1’ inver¬ no mi e caro al pari deli’ estate. Siete il so'o di questa opinione. Come si puo mai a- mare 1’ inverno ? I giorni sono si corti, e il freddo cosi in- sopportabile. Non si sta bene che presso al fuoco. Sapete pattinare sul ghiaccio ? Avete pattinato que- st’ anno ? Si pub pattinare oggi? II ghiaccio non sostiene. Vi ricordate ancora di ^ut ©ommer fbnnen ©ie beb 2lbcnb§ in beu S3olf3garteu geljett. 3» bent fouimt c§ notf), baf§ eb in biefer 3falj» reSjcit enfeiitfcub auf bent Sanbe ift. 3J?an fann im SSBintcv faum attSgefjen, oljite »on beu SSdgen mit Sotl) ganj befprigt ju mcrbcit. Die ©trajjen fittb fefjr Eotfjig. ©ie fjaben fkedjt. 115. $cr SMUitter nu ift bet šBSinter ba! 3d molite, ber SBintev mdre fdjou ooriiber. fflaS mict) bctviff, ift mir ber SStitter fo lieb trie ber ©ommer. ©te finb ber einjige biefer UJŽetnnug. ©te fanti man ben ©hiter licben ? ©ie Sage finb fo fitrj, utib bie Salte fo un-- ertrdglicE). @3 ift einem bloS beiut fbeuer molji. Sbiinen ©ie ©c^littfd^u^ (aitfcu ? ©itib ©ie biefeš SJaljr getaufen ? Sami man fjeute ©djlitt* fdjul) faljreu? ©a§ ©is trdgt uidjt. @rinncrn©ie ftclj nodj auf Po leti morete hoditi zvečer v ljudski vrt. Vrh tega je o tem let¬ nem času na deželi jako mikavno. Po zimi stopimo ko¬ maj iz hiše, pa nas že vozovi z blatom opljuskajo. Ceste so vse blatne. Imate prav. Zima. Zdaj pa je nastopila zima ! Jaz bi želel, da bi bila zima že končala. Kar mene zadeva, mi je zima tako ljuba kakor poletje. Samo vi ste te misli. Kako je mogoče zimo ljubiti ? Dnevi so tako kratki, in mraz tako ne¬ znosen. Le pri ognji se dobro počutimo. Ali se znate po ledu drsati ? Ste se letos drsali ? Ali se more danes dr¬ sati ? Led ne drži. Se še spominjate one quell’inverno si cru- do ? Si; fece un freddo ec- cessivo. II freddo duro due mesi e mezzo. II freddo. La notte scorsa ha ne- vicato molto. La neve ha addolcito la temperatura; poi- che faceva molto freddo. Fa tanto freddo ades- so quanto al princi- pio della settiroana ■ Posso assicurarla clfio non me ne accorgo. Se il sole continua a risplendere, la neve si sciogliera questa sera. Io non eredo che il sole risplendera tut- to il giorno. In questa stagione non comparisce qualche volta che per una mezz’ ora. Dimani avremo un forte gelo. Gria adesso gela forte- mente Io sento che fa estre- mamento freddo. Noi non dobbiamo me- ravigliarcene ; sia- mo nel cuor delFin- verno. — 168 — bcn ftrengcn SEintev? $a; c§ »ur aujjerorbenb tid) falt. ©ic Salte bancricbvitttjalb 2JJonate. MG. 'Hou Ser Slčitrc. ($§ fiat aergangene 1>tad)t ftarf gefdjncit. ©er ©d)nee ijat ba§ ©et= tet gelinbevt; bemt ed mat feljr falt. ift jdAt fo falt afd ju Shtfcug ber ©od)c. fautt ©ie uerfid^eru, baf§ id) ©icb nid)t be= mevfe. 233eutt bic ©onne fort* fd)cint, fo »trb ber ©dptee biefen Sdbcnb »eggefdjmofjett fein. $d) gfanbe nicf)t, bafS bie ©onne beit ganjen ©ag fdjcincn »irb. ©te fdjeint in biefer $alj* redjeit juiueiten nnr cine f)alk ©tnnbc. ©ic »erben morgen einett fef)t ftarfen grofi Ifabcn. Sd frievt fd&ott jcijt feljr ftarf. gdj fitljle baf§ c§ fef)V faft ift. ©arilber tmtfS man fid) nidjt »unbern; bemt »ir finb iit ber Slfitte bed ©interd. hude zime ? O dobro ; bil je stra¬ šen mraz. Mraz je trajal dva mesca in pol O mrazu. Preteklo noč je močno snežilo. Sneg je vblažil ozra¬ čje, prej je bil hud mraz. Zdaj je tako mrzlo, ko o začetku tedna. Zagotovljam Vas, da tega ne občutim. Ce bo solnce neprene¬ homa sijalo, skopni sneg do drevi. Ne verjamen, da bo solnce celi dan si¬ jalo. O tem letnem času sije večkrat le kake pol ure. Jutri bo hudo zmrzo¬ valo. Že zdaj močno zmr¬ zuje. Jaz občutim, daje hud mraz. To se nam ne sme čudno zdeti; saj smo sredi zime. 1G9 — Vi e apparenza, clie quest’ anno avremo un rigido inverno. Veda, come fiocca la neve. Spira un vento molto freddo quešto dopo pranzo La primavera Quest’anno non abbia- mo avuto inverno. Fa un tempo di pri- mavera. Oggi e una giornata d’ estate. Non vedeva l’ora che , fosse primavera. E la stagione che amo piu detle altre. Tutto sorride nella na¬ tura. Tutto serabra riani- mato. Tutti gli alberi bian- cheggiano di fiori. Se il tempo e favo- revole, avremo que- st’ anno abbondanza di frutta. Quest’anno c’e gran- de scarsezza di frutta Tutto h in ritardo. Niente ha per anco germogliato. L’ estate. Temo che avremo ©8 ift maf)rfd)cin(id), bafS mir btefed $a|r eincit raitljcu SHJintcr fjabett mcrbeit. @cf)cit ©te, mie eS it)tt g-locfen fc^nett. T)cr ffiinb mcfjct fcljr taft biefeu 9tacf)mittag. 117 . ter 5't'iiOliitfl SSlir |a&eu fjeuer feirtcit S&Mnter gdjabt. ©8 ift §riU)tmg8metter. ©8 ift Ifcute cin ©ommev« tag. 3$ fcljeute tuic| nad) bent ^rtUjjaljr. ®te8 ift bic ^afirečjcit, bie id) ani liebftcn |abe. 2lfle8 tad)e(t iit bcr STZatitr. ?U(e8 fdjeiut ueuMebt. Me SBaiime fiub mit Q3fu= tfjen meifi befčiet. SBetin bas Šettcr gitnftig ift, roerbeit mir ,biefeš ijafjr f$riid)te im Uc» bevftitS |aben. frjeuer ift inangef ait griidjtcu. Med ift ucrfpdtct. ©8 ift nod) uid)t8 |erau8. 118 . ter So m m c r. %č) fiirdjte, mir merbeit Kaže se da bomo imeli letos hudo zimo. Glejte, kako pada. Danes popoldne brije zelo mrzel veter. Pomlad. Letos nismo imeli zi¬ me. Pomladansko vreme je- Danes je poletni dan. Jaz sem hrepenel po spomladi. Ta letni čas mi je naj ljubši. V prirodi se vse smeh¬ lja. Vse se zdi na novo oživljeno. Vse drevje je z belim cvetjem posuto. Ce bo vgodno vreme, bomo imeli letos o- bilno sadja. Letos .je 'prav malo sadja. Vse je zakasnelo. Nič ni se pognalo. Poletje. Boijm se, da bomo un'estate molto cal- do. Quest’anno non abbia- mo avuto primavera. Nel mese di maggio abbiamo ancora ri- scaldato le stanze. Si crederebbe, cbe 1’ ordine delle sta- gioni sia sconvolto. Hanno cominciato a tagliar 1’ erba. I prati sono gia fal- ciati. Avremo molto fieno. La raccolta e princi- piata. II provento šara ab- bondantissimo. II grano e giA mietuto. La settimana ventura saranno gia traspor- tate le biade. Abbiamo un estate as- sai caldo. Non e meraviglia cbe faccia cosi caldo, sia- mo nella canicola. L’ antunno. L’ estate e passato. Avremo ancora di quando in quando dei bei giorni Le foglie principiano a cadere. Le mattine cominciano ad esser fredde. Abbiamo gia scaldato la stufa. — 170 — eitten fe^r Ijetjjeu ©om* mer kfommen. 913 ir Ijabeh biefeb $af)r feinen$rii§ting gc|a6t. asir 'paOcn uodj im 9J?0= nate SRai gcljeijt. 3)Iau follte rneinen, bie Drbmjng ber IJaljvcS* jeiten fei rerfeljrt. ®a§ 2Jial)cu Ijat begom nen. ®ie SBiefen fiiib bereitd gemčitjet. (S® mtrb »iel .gen geben. Lic @rnte ijat angefan® gen. L er Gšrtrag roirb fefir rcicfjlid) fein. !£>ae> ffiorn ift fdjott ge* fc^uitten. 3)aS ©etreibe mirb in ber uadjfteu SBodjc fc^oit eiitgefjeimt fein. ©ir tjaben citien fefjr (jeijjen ©oituncr. ift tein ©unber, fcafS c« fo f)ci (3 ift, ed finb guubžtage. 119 . ter OcvDit. ®ev ©ommer ift »critber. ©ir rcevben mtr jeit* meilig ciuige fevdne ge dadeit. Lue ©(dtter faitgen an ab* jufalleu. ®ieSDforgeu beginneu talt ju merben. ©ir Ijaben fcfjoit eiitge* l)eijt. imeli prav vroče po¬ letje. Letos nismo imeli pomladi. Kurili smo še meseca maja. Skoraj bi mislil, da se je red letnih časov spre vrnil. Košnja je začela. Senožeti so že poko¬ šene Bo veliko sena. Zetva je začela. Pridelek bo prav o- bilen. Rž je že požeta. Prihodnji teden že spravijo žito domu. Je strašno vroče po¬ letje. Ni čuda, da je tako vroče, sedaj so pasji dnevi. Jesen. Poletje je minilo. Imeli bomo le včasih kak lep dan. Listje odpada. Zjutra začenja biti mrzlo. Smo že zakurili. 171 II fuoco e un buon compagno. I giorni sono gia ca- lati di molto, e le serate sono molto lunglie. Alle cinque di sera gia si stenta a ve dere. L’ inverno s’avvicina. In tre settimane avre- mo il piu corto gior- no. Vorrei che fosse gia Natal e. Presto fara scuro, an- diamo ! II padvone prima di levarsi. Pietro, che o ra e ? Signore, saranno ben- tosto le otto. Come, le otto ? Per- che sei entrato cosi tardi nella camera? Ella mi disse ieri sera di non entrare pri- ma delle nove. Si č vero, o ra me ne ricordo Era ben tar¬ di quando mi sono coricato. Signore, vuol ella le¬ varsi adesso ? Si, apri le cortine, ac- cendi il fuoco, e metti a scaldare del- l’acqua per lavarmi Si fa la barba oggi ? No me la sono fatta 3\i3 §cttcr ‘ft c ’ n (juter (škfdlfdjafter. T'i'c 'Sage (ja6cit fcfjbit fcfjr abgenommcit, utib bte 9(0enbc finb fcl)i' lang. fDlatt fietjt faitm um fitnf illjr HlbcnbS. $)a' tSMnter naljt. ^it brci 2Boiteu mcrbcu mir beli fiirgeftcn Sag ha kit. 3 d) miinfdjte, c? mdre fdjon 3i>cil)uad)tcu. ift balb bmifel, goljen mir! 120 . Xcr ficvr um' fcisicm iflufitcOcii. iPctcr mic nicl Uljr ift eS? Šilci n jjerv, k mirb fo» gleid) ac^t H(>r fcljlagcu. Sfiiie, ad)t Utjr? SParurn fommft bit fo fpdt in metu 3immcr? @ie kfatjleit mir geftent Plkub#, nor iteiiu lU;r nidjt citigiit četen ^a, c§ ift ma()r, jcljt c= rimiere id; mid; beffcit. Grd mar fefjr fprit ald id; ju Sctte ging. ibofleit Sie jcfct aufftdjcu, mcitt ,aimt= modem’? @ib m iv baummodeuc ©tviimpfe jur bie ©fie* fef, imb cin tudjene# 3?einf(eib. ©oflen ©ic and) cin rei* ned §cinb? ©cioifi, fo mie cine fvifd)e .jpalsbinbe. 58? o finb benn meine fPan* loffeln ? ©te finb bei ^Ijrem CBetie. 91id)tig! £>aft bit bev gvan dl. ben 33rief iibevbvad)t, ben id) biv geftevn 21* bcitbž gegeben [;abc? in se bom zopet še le jutri. Saj ves, da se brijem po navadi le vsak drugi dan. Katero obleko denete danes ? Tisto, katero sem imel predvčerajšnjem pa jo je treba dobro oščetiti. Želite škornjice ali čevlje ? Slabo vreme je, go¬ spod, dežuje Torej daj mi škornje; gotovo bo blato po cestah. Hočete svojo sobno suknjo ? Da, daj mi jo, in tudi spodnje hlače in no- govice. Kakošne nogovice že¬ lite ? svilnate ali bombaževe ? Da mi bombaževe no¬ govice za škornje in suknene hlače. Želite tudi čisto sraj¬ co ? Se ve da, tako tudi čisto ovratnico. Kjer so pa moji brez- petniki ? Pri vaši postelji. Res! si li nesel gospej J pismo, katero sem ti dal sinoči ? Si, signore. A chi l’hai consegna- ta ? Alla cli 1 ei ca m eri e ra, la quale mi ha det- to, clie venissi per la risposta prima cli mezzogiorno. Va hcne. La lavandaia ha por- tato Ja mia bianche- ria ? No, signore, non an- cora ; la deve por- tare oggi. Alla colazione. II signore N. deside- rerebbe riverirla. Digli clie venga avanti, ch’ egli m’ e sempre il benvenuto. Servo umilišsimo, si¬ gnore; horicevutoil . suo biglietto questa mattina di buon’ora, e mi sono dato pre- mura di venire a ricevere i suoi čo¬ lnarni i Bastava farmi una riga di risposta senza in- comodarsi; ma giac- che ella e qui, di- scorreremo un poco del nostro affare e frattanto faremo co¬ lazione. Non s’ incomodi, la prego. Di solito non to colazione cosi per — 173 — ga, mehi |jevr. baft bn if)n ii&er* gegebcn?' g 6 v er Šdmmhjimgfcr, bic mir fagtc, id) fofl bie Stntmort nor jiuoff Uf)r ab()o(cu. (Sanj mol)! ,f)at bic ©dfdjcriu metne 25>dfd)e gebractjf? ?lciu noc^ nidft; aber fie mujd fie nod) belite Oringeit. 121 . Scini v it tjttiirf ©er |jciT 91 nnin)d)t ©ie ju begviifjeu ©age i[)m, er mbge f)er^ cinfommeu ; er fei mir ftctb midfommeu. gb r crgc&enfter ©ieuer, mein §crr; id) fja&c beute fef)v [tub gbv IMdet crl)a(teit uitb babe mid) bcci(t,g()rc 53 cfi|(c gu cmpfcmgcn. mdrc [)in(dngtid) ge» tuefeu, mir cine galij fiirjeŠlntiuort 311 geben, obnefid) [toren 311 taffeu; ba fie aber bier finb, [o moden mir bcim griibftitcf cin rocnig itber mtfere ©odje [dfmdtjen. S3elaftigeu ©ie [id) nirf)f, gel) bitte ©ic. gd) fritf)= [tilde gembf)!itid) nid)t Da, gospod. Komu si ga izročil ? Njeni sobarici, kate¬ ra mi je rekla, naj pridem po odgovor pred poldnevom. Prav je. Ali je prinesla perica moje perilo ? Ne še; pa ga prinese danes. Pri zajutrku. Gospod J. vas želi pozdraviti. Reci mu, naj stopi no¬ ter, vedno ga rad vidim. Vaš preponižni sluga, gospod ; prejel sem danes zjutraj vaš li¬ stek in brž sem vas prišel prašat, kaj vkažete. Zadostoval bi bil prav kratek odgovor, in ni bilo treba nadle¬ govati se ; ker ste pa že došli, se lio ■ četa pri zajutrku nekoliko pogovoriti o najini zadevi. Prosim, ne nadlegujte se. Jaz po navadi ne zajutrkujem ta- 174 tempo ; ma accet- tero con piacere 1’of- ferta che mi fa per tenerle eompagnia. Avremo delle frutta, della cioccolata del te e del caffe al latte. Ella mangera cio che le piacera piu. Pie- tro e in tavola la colazione 7 Si, signore ! Dunque mettiamoci a tavola. Sieda dirim- petto a me, po tremo discorrere libera- mente. Ora clie siamo soli, le diro, che non vi e tempo da perdere circa 1’ affare, ri- guardo al quale ella si h degnata di con- sultarmi ; hisogna vedere gli amici sta- mattina e impegnarli per dimani; perche il signor N. parte fra tre giorni per la villeggiatura, donde non ritornera prima della fine di dicem- bre. Oh, quanto le sono obbligato ; io non ne sapevo nulla af- fatto. Ella ha ancora quat- tr’ore di tempo; non sono peranco le nove Subito mi veslo, indi usciremo insieme. f o jettlicCj, n&er idj mfinie ba§ ?{ncr6ictcii mttSSev* guitgeu an, ttnt ^()itcit ©ijcllfdjatt ju tciften. SBir fjaDen g-riidjte, Gljo* cofabc, 2J)cc ltitb £0Zifrf)= faffce. (Sffeu ©ie bacott, wa§ ^'f)nen gefallig ift. j3etct ift bab griifjftiicf aufge* tifcf)t ? $a, meitt |)err! ©o ndfmcit mir 'Elalj. ©e( 5 eu ©ie ficfj mcin ,‘pcvr, mir gcgcnit&cr, mir fbimcu bcffcr mit eittanbcr rcbcu. $etjt, ba mir alleitt fittb, mujb id) ^[)itcit jagcit bafd itt t g>infid>t ber ©ad)c, iu ber ©ie micl) um 9{af§ fragen moli* ten, feine $eit jtt oer* ticren ift; ©ic miijfen bicfett tSftorgcn ^()re g-reuube fdjcit mtb fie auf utorgeit bcftellen, bcu ber Jjjcrr Di rcift iu brci SEageu auf bab Oanb, uon mo er erft Subc ©cccmbcr juriicf* fommcn trtirb Sie fef)r bitt id) $f)iteit bafitr ocrbitubeit; idj mitfste gaitj itiib gar uidjtb babou. ©ie t)aben iiocffrner ©tutn beti c§ ift uod) uicf)t ttcuu - Uf)r. 3$ mili micl) fogleidj ait* flcibett unb mit ^ffuen amSgcljcii. ko zgodaj ; vendar sprejmem vašo. po¬ nudbo in vam bom delal družbo. Bova imela sadje, čo¬ kolado, čaj in belo kavo. Jejte, kar vam bolj vgaja. Peter, je - li zajutrk na mizi ? Da, gospod ! Vsediva se to raj Vse- dite se nasproti me¬ ne, da se ležje po¬ govoriva. Zdaj, ko sva sama, moram vas zagoto¬ viti, da glede zadeve o kateri ste me za svet prašali, se ne sme zgubljati časa; treba je še to jutro prijatelje videti in pridobiti jih za ju¬ tri, ker gospod J. za tri dni odide na deželo, od koder se vrne še le koncem decembra. O, kako sem vam hva¬ ležen zato ; o tem nisem nič vedel. Imate še štiri ure ča¬ sa ; še ni deveta. Brzo se oblečem in pojdem z vami. 175 Ben volentieri. Ella mangera pero cer- to una fetta di que- sto prosciutto. Mille grazie! Mangero de' frutti, se me lo permette; una pera, oppure una pešca. Si Sprva a piacimento senza ceriinonie. Ma non beve'? Beva di questo vino. Esso e buonissimo. Non posso piu bere. Ho mangiato e be- vuto abbastanza Poiche e cosi, io vado a vestirmi mentre ella prendera una tazza di caffe, ed usciremo subito. Per chiedere nuove delPaltrui salute e fare i complimenti d’ uso. La riverisco divota- mente. E moho tempo che non abbiamo avuto il piacere della sua compagnia. Le sono servo, mio signore. Come sta ella'? Benissimo, per ser- virla. ©eljr geni. Siliču ©djtiitt uou biefem ©djiitfen mcrbeit ©ie hod) effen! SSieleit S5anf! men n ©ie cS erlauben, fo mili id) ctmaž Obft nečuten, cine 33irne ober etnett 'Pfivfic^. SBebienen ©ie ftdčj nad) $ljrem ©efallcn, oljne Uinftdnbe. 2 (bcr @ic tvinfeu ja nidjt? ©djcnfctt ®ic jid) non biejem Sffieiit cin. Sr ift aušgefudjt. J^d) fnun nic£)t incfjr triu* fen. $($ Ijabe genng gcgcjfcn unb getvunfcu ©e()r molil! $dj mili niid) angiefjeit, mafjvettb ©te cine £affe Saffee trin* fen, unb baitn meflen mir gleid) uudgdjen. 122 . Um jid) mtd) Dem litloOKicfiitDcn pt cfnnDlflcit, uuD Dir iili(id)Cit (Complimcntc tu mndjcit. ^d) bin ^fjr ganj getjor* janter 'Cietter. Sž ift fd)on tange bafS mir bad 93ergnilgen ^tjrer ©cfcllfcbaft nidjt Ijattcn. ®tcncr, metu |jetr. 3Bie befinben ©ic fid)? ©eljr gut, 3 « ^fjven TTuen* ften. Mi bo jako ljubo. Košček te gnjati pa vzamete vendar! Lepa hvala! Ce do¬ volite, vzamem kak sad, jedno hruško ali pa breskve. Poslužite se kakor vam je ljubo, brez po¬ klonov. Pa vi ne pijete ? Na¬ lite si tega. To vino je izvrstno. Mi ne gre več. Sem že zadosti jedel in pil. Je prav ! med tem, ko bote še kavo pili, se jaz oblečem, in potem pojdeva. Kako se o zdravj i praša in navadne poklone dela. Vaš najvdanejši sluga. Je že dolgo, odkar nismo imeli veselja, da bi bili v vaši družbi. Vaš sluga, gospod. Kako se počutite ? Hvala, prav dobro. Oome va la salate ? Grazie, benone. Godo di vederla di cosi buona ciera. Grazie al Signore, di salute si sta benis- simo. IIo chiesto appunto nuove di lei questa mattina al signor N. La ringrazio della sua premura. Come sta la sua si- gnora consorte ? Da alcuni giorni in qua non troppo bene. Me ne dispiace mol- tissimo. Oggi pero ha comin- ciato a stare un tan¬ imo rneglio. E come stanno i suoi %ii ? Lode al cielo, godono tutti quanti d’ una perfetta salute. Mi faccia il favore di riverire da parte ruia la sua signora madre. Adempirb a’ suoi co- mandi con sommo piacere. Servo umilissimo. La prego di raccoman- darmi a časa. Non manchero. Col servo di piazza. Avresti voglia d’ en- — 17G — ffiie ftdjt cb mit i^ljrer ©efunbfjcit? ®anj gut, 511 biencu. freut niict) bafb ©ic fo gnt nu§|'cf)t'u. ®ott fci Lan!, id) befiube mid} jdjr molji.- $dj fjak mid) bicfcn 'Dior* gen beim £}ernt 91 . um ©ie evfmibigt. !Jdj banfe fiiv ^f)re Stuf* nurffamfeit. ffiie befinbet jid) ^t)re grau ®cma()lin? ©cit einigcii ©agett gcf)t c§ if)v 11 idjt nm beften. LaS tt)iit mir jefjr (cib. ^ubeffen bcfiubct ftc ficf) feit fjeute etmaš befjcr. Unb mie beftuben ficf) ^f)re fiinber? ®ott fci Lan!, ©ie fiub atle oollfommen gcfunb. (Srmeijen ©ie mir bab ©crgniigcn, tu meiuem 9čamnt ^[)re gratt •Dhttter ju griijšeu. ^d) merbe c§ mit uidem Serguitgcit tf)itu. Qj[)r ganj evgebenerLtcncr. §cf) bitte ©ie, ju jpauje metne ©mpjeljlung au§= juridjten. Q;d) merbe nidjt crutangeln, 123 'Miit Dem JicujtmonH 33?dd)teft bit fiir bie .geit, Kako ste kaj zdravi? Hvala, po volji. Me veseli, da ste tako zdravega lica. Hvala Bogu, počutim se prav dobro. Ravno danes zjutraj sem pri gospodu J. po vas prašal. Zahvaljujem se za vašo skrb. Kako se počuti vaša gospa ? Že nekaj dni ne prav po volji. Mi je srčno žal. Vendar se ji je danas na bolje obrnilo. In kako se imajo kaj vaši sinovi ? Hvala Bogu, vsi so pri trdnem zdravju. Blagovolite v mojem imenu vašo gospo mater pozdraviti. Dopolnim vašo voljo z velikim veseljem. Vaš ves vdani sluga. Prosim, da me doma priporočite. Ne pozabim. S postreščekom. Bi ne hotel k meni v trare al mio servi- zio durante il tem¬ po eh’io restero in questa citth (o in questo paese) ? Vuoi seguirmi sino a .e far con mo il viaggio a.? Mi tratterro qui aleuni giorni, aleune setti- mane, aleuni mesi. Iinpieghero otto, quin- dici giorni, tre set- timane in questo viaggio. Dinami un po’, parli con facilit4.il fran- cese, il tedesco, l’in- glese, 1’ italiano ? Sai serivere bene? Di che paese sei? che eta hai (o quanti anni hai) ? Sei ammogliato ? Che fa tua moglie ? Hai figli'? Sai cavalcare ? Conosci bene le rao- nete dei paesi che andremo percorren- do ? Hai tu dei certificati? Che salario domandi? quanto pretendi per giorno, per settima- na, o per mese ? Quest’ h molto. Non posso darti che .ma ti faro anche le spese ; op- pur ti darb .... burit) meldje id) mid) in biefer ©tabt (iit biefent 8aitbe) aufljalten merbe, im mcitteut ©ieufte tre* ten'? SMlft bn mir nad) . . . folgeu, unb bie 9teife nad) . . . mit mir ma* d)cn ? 3fd) merbe mid) f)icr ei* nige Sage, 5Bod)eu, 33?ouate aufffatteu. $d) merbe ad)t, Dterje^u Sage, brci SBodjeit auf ber 'Jleife feiu. 91uit, fpridjft bit bab j^rau* jbftfdfe, Deutfdje, ©n* g(i|d)e, ^talieuifdfe utit 8eid)tig!eit? $annft bn gut fc^rciben ? 11 -3 metefjem Saube (mo* l)er) bift bn? mie alt Dift bn? ®ift bu ocrf)eiratet? 353omit bcfcfeaftiget fief) beiuc $rau? £>aft bu Sftuber? Jcanitft bu reiteu? 3Scrftef)ft bu bi d) gut auf bie SJUiujeu berSdnber, bie mir bereifett merben? Cgaft bn geugniffe? Sffiie Diet 8of)it oertaugft bu? iffiie Diet millft bu tdglid), mbd)ent(id), mo* uatlid) f)abeu? ®a§ ift fcfjr Diet. $cjj fann bir ttur . . . gebeu, a ber id) miti bid) befbftigeu; obet id) gebe bir . . . bod) mirft bu službo stopiti za čas, ko bom v tem me¬ stu (v tej deželi) sta¬ noval ? Hočeš iti z menoj do .in potovati z mano v.? Pomudim se tu nekaj dni, tednov, mescev. Bom osem, štirnajst dni, tri tedne na potu. No, ali znaš kaj dobro govoriti francosko, nemško, angleško, laško ? Znaš dobro pisati ? Od kod si? koliko let imaš ? Si oženjen ? Kaj dela tvoja žena? Imaš kaj otrok ? Znaš jezditi ? Ali poznaš dobro de¬ nar tistih dežel, po katerih bova poto¬ vala ? Imaš kaka spričevala ? Kaj zahtevaš za pla¬ čilo? koliko na dan, teden, mesee ? To je jako mnogo. Ne morem ti več obe¬ tati ko ... . hočem te pa z hrano pre¬ skrbeti ; ali pa ti — 178 — e ti manterrai da te stesso. Ebbene, ti do la mia parola, e rieevo la tua. Va a prendere le tue cose e ritor- na. Ti prevengo, che io non vo’ avere lun- ghe note (conti lun- ghi) ; io vo’ pagare volta per volta. Ogni sera mi presen- terai la specifica (la nota specificata) di quello che avrai e- sborsato per me. Se, come io spero, mi šervirai bene, puoi starti sicuro. che oltre alhaccordo che facemmo, riceverai ancora una buona ricompensa. Bene, benissimo ! Col postiglione. Ascolta compare, dove e buona strada, va sollecito; negli svol- ti, sopra i ponti, nelle citta, nei vil- laggi andrai piu len¬ to; e in tal guisa ti buscherai una buona rnancia; altrimenti non avrai che il fisso della tassa. M’ hai ben inteso ? Andiamo adesso; par- tiamo! bitij baitn felbft befo= ftigeu. ($ 11 1 id) gc6e bir ineitt ©ort uub uef)iuc ba§ bcinige au. ©dj, fjote beiue ©adjeu uub fom* nic luieber. Qdj fage bir Dmijer, bafd id) teine langen 9iedj-- mtngen pbeu mili; id) mili atlež gleidj Oejatjten. SDtt fottft mir jeben Mfrettb bie auSfiiljrfidje Otote uon bem geben, iua§ bu fitr mid) ben Tag itber auSgetegt pbeu luirft. 9Bettn bu mid) gut be» bienft, irie id) tjoffe, faunft bu Deijtdicvt jein, bajb bu nod) itber ben |jaitbel, ben u>ir ge* fcf)loffeu djabett, cine ©e* toijttung erl)a(teu luirft. ©olji, feljr ti)o()(. 124 . DJltt Dem To iti II o ti .fjore ©ebatter, fafjre rafdj anf gutein ©e* ge uub fangfam iut UuiiDeubeu, auf bat ©riiden, in ben @tdb* ten uub ©orfern ; id) mid bir atdbanu audj gute§ Trinfgelb gebcit; mo nid)t, erptft bu mir bie beftiuinite Ta* $«• £>aft bit ittitfi loof)! uer* ftaubeu ? ©of)(au! jeljt loodcu mir abfapen. dam .... in se boš sam živel. Prav, vdariva si v ro¬ ke. Pojdi po svoje reči in vrni se na- zaj. Opomnim te že .zdaj, da sovražim dolge račune; hočem vsa¬ ko reč lakoj pla¬ čati. ' Vsak večer mi podaš račun o vsem, kar čez dan za me po¬ trošiš. Ce boš dobro služil, kakor se nadejam, smeš gotov hiti, da prejmeš še lep dar povrh plače, za ka¬ tero sva se pogo¬ dila. Dobro, dobro ! Spoštnim kočijažem. Cuješ boter, vozi hi¬ tro po dobri cesti in počasi na ovin¬ kih, na mostili, po mestih in vaseh : če boš tako delal, do¬ biš še poseben dar za pijačo ; drugače pa prejmeš le dolo¬ čeno svoto. Si me prav razumel? Hojdmo ! zdaj odrini¬ va ! 179 Ferma postiglione! Muoviti, per carita! La strada e buona, e ti muovi come una talpa. Piii adagio! Non andar cosivicino al prccipizio, o alla riva del fiume. Tienti quanto piu puoi lontano dal precipi- zio o dal fiuiDe Postiglione, ferma con- vien serrar una ruota. La strada e qui molto erta (il declivio e rapido). Osserva un po’, se non ci sia niente di stac- cato. Guarda nello stesso tempo, se non manca niente alla vettura. Postiglione, bada, di non prendermi strade di traverso; io non voglio staccarmi dal- la strada maestra. No, non lo voglio assolutamente. Ma io prenderd una srtada piii corta. Non voglio passar per alcuna strada di tra¬ verso, per corta clie ella sia. Ma la sabbia m’ am- mazza i cavalli. Arriveremo presto? Quanto siamo ancora lontani dalla posta? Alto, postiglione, io vo’ discendere. ©djmagcv, Ijalt! gafjrc boi) jit! Dev 2£eg ift gut mtb bit fcmimft uidjt DonudrtS. ^af)re langjamev! §af)vc uidjt )o nnf)e nm 5 (bgviinbe obevani llfcv bev gduffeS. ©leibe mbglidjft lueit oont Dlaube bcS SfbgritnbeS ob c v bc§ ^5’luffcS. ‘Poftillon, fjatt! man luufS f)icv eiit 9 fab fptrren. ©3 geljt fjicr fcfjr bevgab. @ief) eiit meuig nad), ob fid) uiditd loSgentarijt bat. ©djaite gugleidj, ob uidjt ant SSBagcit maž feljtt. ©djmagev, nebnic fettten Jtebeitmeg; icf) mili bie .g>aupftvaf;e nicbt uer= Idffen. $dj miK c§ burdjcutS uidjt. ?lbcv id) mili eineu fiir» jem ©cg itebmeu. Qdj luift feinen JJebenmeg fabven, fo f 111*3 er aitcij jei. Stbec bev (gaitb madjt metne ipferbe mitbe. ©cvbeu miv baIb atifom« men ? sffiie meit ftub mir noclj non bev ©tatioit ? ‘poftillon, I>itt! id) mili abfteigen. PostiIjon, stoj ! Poženi no 1 cesta je lepa, pa sva zmiraj na istem mestu. Vozi bolj počasi ! Ne vozi tako blizo prepada ali reke. Odvračaj, kolikor mo¬ reš, od prepada ali brega Postiljon stoj ; kolo se mora zavoriti. Cesta je tu zelo str¬ ma. Poglej malo, če se morda ni kaj odve¬ zalo. Pazi tudi, ali ne ma¬ njka kaj pri vozu. Kočijaž , ogibaj se stranskih potov ve¬ like ceste ne zapu- tim. Tega nikakor nečem. Ali jaz jo krenem po bližnici. Jaz se nečem voziti po stranski poti, tudi če bi bila ne vem kako kratka. Ali grušč mi konje utrudi. Ali dospemo kmalu ? Koliko imava še do postaje ? Postiljon, stoj! stopim doli. 180 Non c’e alevin pericolo Non importa, fermati dico, voglio sortire. Convien accender le lanterne della vet- tura. Apri la portiera; lascia giii il predelino ; ab- bassai cristalli; dam¬ ini il braccio. Postiglione, ci siamo forse smarriti (ab- biamo noi smarrita la strada)? Čredi poter ritrovare la strada? Bisognera dimandare al primo che passa. Interroga questo con- tadino, questa con- tadina, questo gio- vane, ecc Ebi amico! diteci, vi prego se siamo sulla strada di.? Noi andiamo a . . . . Bisogna tenersi a drit- ta, o a sinistra, op- pure andar sempre dritto ? Dobbiamo noi forse tornare indietro? Postiglione, lascia salir questo povero uomo sul tuo sedile. Egli e cosi stanco! (£# ift fcitie ©efaljr. Senu fdjon, f)a(t! id) luitl abfteigeu. Sftann muf3 bie latenten am Sagen nnjiiubeu. 2)iad)e ben ©djtbg auf; laf? ben SEvitt itiebcv ; briitfe baSfJcuftcv f)in* uu.ter; gib mir ben 91 vm. ©djmager, baben mir ben Seg ocvfd)(t ? ®(nu6|'t bit ben Seg mie* bev ftubeu ju fpnueu ? Sir ntiiffen ben erften 3Sor5eigel)enbeu fragctt. gvage biefeu Sanbtuouu, biefe ©auerSfran, bie = fen ^itngliug ti. f. m. ,£)bveu ©ie, tnciu ^reunb, fagen ©ic un§ bod), id) bitte ©ie, ob mir auf betu redjten Scgc finb nad). Sir moden nad) .... 3)?iiffeu mir un§ ved)t§ ober tiufS t)a(ten obev gerabcauš faljren ? Sdiitffen mir ctma mieber juviidfafjveu ? ^JoftiHon, (afj biefeu ar* men 9Jfeufcf)eu auf ben ©od fteigeu. ©r ift fo mitbe! Saj ni nobeno nevar¬ nosti. Nič ne de, stoj ! ti pravim, da stopim doli.. Se morajo prižgati sve- tilnice pri vozu. Odpri vratiča ; spusti stopnico doli ; po¬ tegni doli oknice j podaj mi roko. Postiljon, ali sva za¬ šla ? Ali misliš, da boš mo¬ gel zopet najditi ce¬ sto ? Morava prašati prvega človeka, katerega najdeva. Prošaj tega kmeta, to kmetico, tega mla¬ deniča i. t. d. Hej, prijatelj! povejte, prosim, ali sva na pravi poti do . . . ? Greva v. Ali se imava držati na desno ali na levo ali pa na ravnost voziti ? Ali se morava nazaj vrniti ? Kočijaž, vzemi tega reveža k sebi. On je silno truden ! 1S1 Lascialo, e un povero vecchio. Ebbene, io tidaro qual- che cosa per questo. Allora 1’ accordo. Ehi, buon uomo, vien pur su. Ela, non t’ addormen- tar sul sedile, che mi potresti andar giu, poverino! To, ti vuoi o non ti vuoi svegliare? E se cadi? Di cio c h e p n 6 a e c a d e r e durante il Tiaggio. La vettura s' e rove- sciata. Mia dia la mano. Mi sostenga. Levi via questi pacchi. Ho perduto una delle mie scarpenellegno; cerchi. Ci dia i cuscini della carrozza, li inetta ali’ ombra sotto que- sto albero; ci servi- ranno di sedili. Sediamoci. Ho avuto molta paura. Anch’ io n’ ebbi. Ora ci d mestiere far , rialzar la vettura. E questa del tutto spez- zata? ?a§ ifjit, er ift cin atter SDLann. $a bodj! id) luill bir ctmeiS bafiir ge&ett. ®itt, id) biit gufrtcbcu. ©tcige auf, guter 9)?amt. ®utcr ?Utev, fcfifafe auf bem ©i£e nid)t eiit, btt fbmiteft Ipnunter* falleit! Srimnitcre btdj bodj, bu tuirft fonft fatten ! 125 . Uciicr Dic dufitlle, m c l rfj c u it t e v m c n § juftufjcu fiinncn. Ter 9.bagcn ift umge* fturjt. 9teid)eu ©ic mir bic.gjanb. §atten ©ie m id). vtefjmeit ©ie biefcS ®e» pa c! tueg. ^d) fjabe einett ©djulj itn ffiagcit ocrloren; fndjen ©ie if)tt auf. Sattgett ©ie un§ bie 933a* genfiffctt per, fegeit ©ie fie in bcit ©djatten Ijier untcr biefett sBaiint; fie fcitneii uttS jitttt ©tgett bictten. ©efcen tu ir nn§ nieber. $d) Ijabe oiel g-itrdjt ge« (jabt. ^d) cuidj. 3kait titttfd je|t beit gen tuieber aufridjten. $ft er gauj itub gar jer* bronen ? Sprejmi ga, je reven starček. Naj bo, ti hočem zato kaj vreči. Prav, sem zadovoljen. Stopi gor, dobri star¬ ček. No, prijatelj, ne za¬ spati, da se mi doli zvrneš. Zdrami se vendar, če ne padeš ! O dogodkih, ki se lehko primerijo na poti. Voz se je prevrnil. Podajte mi roko. Držite me. Vzemite proč te zavit¬ ke. Na vozu sem zgubil čevelj ; poiščite ga. Podajte nam blazine iz voza, položite jih v senco pod to dre¬ vo ; povabimo jih kot sedeže. Vsedimo se. Grozno sem se bal. Tudi jaz. Zdaj moramo zopet vzdigniti voz. Ali je ves polomljen? 12 — 182 — E difficile 1’aggiustar- la? Vada in quella casuc- cia a dimandar soc- corso. Dimandi dei chiodi, delle corde ed un martello ; di¬ mandi so si possa aver un carraio. Vada in ceroa di un fabbro. Metta il Iegno in istato di poter arrivar pian piano sino alla priraa stazione. S’ e impossibile di rac- comandarlo, conti- nueremo il viaggio a piedi. Potremo noi aver dei eavalli dai contadi- ni? Vada un po’ ad infortnarsene. Cliiami quei contadini che ci aiutino. Amici vorreste voi aiu- tarci? Ci troviamo in un grande imba- razzo. Sarete ben pagali pel vostro in- comodo. Prestateci due dei vo- stri eavalli per ea- varci fuori Ci potete ricoverare per questa notteV E quel villaggio molto lontano da qui? Andiamo, partiamo! c§ fdjrner, ifjn jnredjt ju madjeit ? ©cf)eu ©ic in jene .ftiitte, fudjcit ©ie bovl ,V>itfe. Aovbcnt ©ic Dlngcl, ©triefe 11 n b cinen £)am« mer; fragen ©ie, ob man cinca ©agner Ijnbcit Tanit. ©itcficn ©ic einen ©djniteb auf. ©cljcn ©ic ben ©ageu mir {p me it mi.cber in ben Stanb, bafe* mir bmnit ladjic bi$ jur erften ©talion fafjren fomieit. SBSenit c§ mtmoglidj ift, ifjit mieber juredjt ju mčidjcu, fo moden mir ltnjern ©eg ju $ujj fortfetjen. Sbnnteu mir 33anern» pferbe bcfomnien '? ©cfjcit ©ic bod) uitb erfitnbigcn ©ic [id) bar« nad). Dlitfcn ©ic jene ©merit ju .Ipilfe. 8iebe §mtiibe, molit if)v un« mofjlljcffen? ©ir finb in ciner grojjeu 'DJpttj. $f)r follt fiir ture 50? ulje gut bejafjlt mcrbcu. geiljet unč groei oon en« rcu ‘pferbeu, um ltitd IjcraiiSjujieljeii. Sbnuet 3$r uu6 biefe D?ad)t bcfjerbergcu? $ft jeneb ©orf mcit oon Ijtcr? Dimi, mcitcv! Ali bo težko popra¬ viti ga ? Pojte v ono bajto po¬ moči prosit. Naj vam dajo žebljev, vrvi in kladvo; prašajte, ali bi se moglo dobiti kakega kolarja. Poiščite kovača. Popravite voz le toli¬ ko, da se bomo mo¬ gli počasi do prve postaje pripeljati. Ce se ga ne more po¬ praviti, poj demo pa peš dalje. Ali bi mogli od kme¬ tov konje dobiti? Pojte in prašajte o tem. Pokličite one kmete na pomoč. Prijatelji, bi ne hoteli pomagati nam ? Smo v hudi stiski. Vaš trud bo obilno plačan Posodite nam dvoje vašili konj, da se izvlečemo. Ali bi nas mogli pre¬ nočiti ? Ali je ona vas daleč od tod ? Hajdimo, naprej 1 — 183 Ecco che e cadutoun cavallo. Non s’ e fatto male il postiglione ? Si e ferito. Discendiamo a soccor- rerlo. 10 porto sempre meco tutte le cose neces- sarie per simili ac- eidenti. Datemi la mia casset- tina. Ci sono in essa delle bende di lino, una fiasca piena d’ acquavite, ed una bottiglia d’ aeeto. 11 postiglione e sve- nuto ; facciamogli respirare dell’aceto. Ritirate adagio il po- stiglione dissotto al cavallo. Ha la gamba rotta. O forse il braccio ? Portatelo nella car- rozza. Egli ha una contusione alla testa. Ha un grosso tumore alla testa. Mettero su questa con¬ tusione dell’acqua e šale. Ha un bučo nella testa. Bisogna lavar dolce- mente ma bene la piaga con deli’ ac- qua pura. E caduto sopra un sas- so, che gli ha aperto ©telje bodj, etn 'Pferb ift gefallett. Qft ber 'Poftillon tiidjt »ermunbet? Iga, er ift bermunbet. 3£ir moden aitžfteigeit, um tipu ju f)elfen. gdj trage immer atte-S mit, maž bci bergleU djcugiifatlcn ubtfitgift. ©ebet mir mciit Sdftdjen. Igu biefem jtnb 33attba= gen »onSetnmanb, cine g-Iafc^e 93ranuttt)ein uub cine ^(afdje mit @ff>3- ®er 35oftitloit ift in Oljn* madjt gefallett; gcbett mir ifjttt Sffig ju tie* djett. 3ief)t bett ‘poftidon fadfte uuter betu jJferbe meg. dr b at baS 33eiu ge* bronen. Obet etma beu Strm? Straget ifm iit bett Sagett. Sr f)at cine CUtctfdjuug ant Sopfe. Er (jat cine grofe ©ettle am $opfe. Igdj miti ctmaS ffiaffer uub ©alj auf btefe duetfc^ung legeit. Sr Ijat cin 8oct) itn Sopfe. Ukan mu}8 bie SButtbe mit rcinemSBafferfadp te aber gut auSmafdjctt. Sr ift auf eitten Siefel gefallett, ber iljtit cine Glej, konj je padel. Se ni kočijaž udaril? Da, ranjen je. Stopimo ven, da mu pomoreme. Jaz nosim vedno seboj vse reči, ki so po¬ trebne pri takih slu¬ čajih. Dajte mi mojo skrinji¬ co. V njej so plat¬ nene obveze, stekle¬ nica žganja in ste¬ klenica kisa. Poštni kočijaž je o- medlel; dajmo mu kisa vonjati. Potegnite ga počasi spod konja. Nogo si je zlomil. Ali morda roko ? Nesite ga v voz. Na glavi se je pobil. Ima velik rog na glavi. Denem malo vodo in soli na to oteklino. Ima luknjo v glavi. Rana se mora s čisto vodo lahko pa do¬ bro izprati. Je padel na kamen, ta mu je žilo načel — 184 — una vena, in modo che non si puo ar- restare il sangue. E d' uopo lasciarlo scorrere un poco, indi fomentare la parte con dell’acqua pura. Che se poi 1’emorra- gia continuasse colla stessa violenza, eon- verrh mettere sulla ferita dello zucchero ridotto in finissima polvere. Soffre molto ? Amico, si faccia cuo- re ! Mi sembra che la sua ferita non sia punto pericolosa. Poveretto, sia sicuro che prendo viva par¬ te ai suoi dolori. Non v’ ha alcun ca- vallo ferito ? No, grazie a Dio ! II cavallo ha perduto un ferro. Possiamo continuar il nostro cammino sen- ža pericolo ? Piove a secchie (dilu- via). Tuona terribil- mente. Egli e peri- coloso continuare il viaggio con un tale tempaccio. Arrestia- moci alla prima časa. Dimandi se vogliono darci ricetto. ?(bcr anfčjeritjt fiat, fo bafž fict) baš 53tut ‘ nic^t ftillcn fanti. [Dian tmifS ba§ 531ut cB mah fltegat taffcn mtb aitf bie SBunbe ^crnadji eittcn mit rcitiem SIBaffcr befeudjtcten Umfdjtag mactjcu. Rentači), mcun bcr 23luC flu§ mit ber ttdfjmlidjeit (Starte fortfčiljrt, nitifs man fettt gerftoffeuen gucfer atif bic Snnbe legat. ,g>a6ctt(Stc r>icKSct}mcvjcn ? §affctt ©ie SOlutf), metu grettitb! eš fdjeiut mir, bad ifgre ©ttnbe nicl)t gcfafpdid) ift. Strnter DJhuttt! id? ne^me Diet 2lnt[)ei( ati i()tc Scibcti, id) uerfid^ere ©te. ctma etn ijjferb ncv» rouubct? 9icitt, @ott fci ®attf! £>až iPfevb l)at cin |juf* eifett oetforen. Sčmnctt mir ofme @efaf)t nnfevc 9fetfc fertfcfceu? rcgnet in ©trbmeit. 63 bonnert fiivdjtevtidg. žki fotdjem Setter ift eš gefaljvlidj, bie 9icife fortgnfe^en. 9Btr mot* len beint erftcn beften §anfe anfjaitcn. Srfttnbigat ©ie fidj, ob man tntS anftte^mett miti. tako, da se mu kri ne more ustaviti. Treba je pustiti, da kri nekoliko poteče in potem se priveže ra rano v čisti vodi namočeno ruto. Ce se potem krvotok nič ne ustavi, mora se narano potrositi drobno stolčenega sladkorja. Vas hudo boli ? Bodite srčni, prijatelj ! vaša rana se mi ne zdi nevarna. Vbožec! zagotavljam Vas, da se mi jako smilite, ker morate tako trpeti. Ali je kak konj ra¬ njen ? Ne, hvala Bogu ! Konj je zgubil pod- kovo. Ali moremo brez ne¬ varnosti naprej po¬ tovati ? Hudo lije. Strašno gr¬ mi. Pri takem vre¬ menu je nevarno potovati. Vstavimo se pri prvi hiši. Poprašajte, ali nas ho¬ čejo sprejeti. Alla stazione postale. Na postaji. Postiglione, vieni a prendere il tuo da- naro. Come, non sei con- tento ? Se m’ avessi condotto meglio, ti avrei dato di piu. La sua carrozza e pe- sante e molto cari- cata. Niente affatto ! Mi dia un buon ca- valio da 3ella. Questo cavallo e om- broso; io non lo vo- glio assolutamente. Ho molta sete. C ’ e qui della buona ac- qua ? E acqua di fonte o di pozzo ? Vorrei un biechiere di birra, un bicchier d’acqua, un bicchier di latte appena mun- to. Vada a vedere come mungono la vacca. Si potrebbero avere qui delle frutta ? Che sorta di frutta a- vete ? Avrei voglia d’un po- co di pane con bur- ro, se ce n’ e di ben fresco. Vi ringrazio. Affrettiamoci, perche non voglio viaggiar di notte tempo, tan- — 185 — 126 . 51 it f i>cr ^oit=«totiau. ©djmager fomiit ^er! §ier ift beitt ©elb. 2i5a§, tnft bit ttidjt ju* fr if ben ? iBeuii bit midj beffer ge= fafjicn Ijdtteft/ mitrbe id) tir ntefjr cjeteit. 5$r 3£age:t ift fdjmer ttttb fd)t bcpatft. ©nit j itnb g ar nidjt! ©cbcn ©ie mir cin gitteS Dfcitpferb. SDiefed 8|3ferb ift fdjeu; icij miti c§ bitrdjatts ttidjt. SDiidj biirftct fefjr. ^ft bab SHiaffer fjier gut? Jjft c§ Vincih ober ©rititnemnaffer ? $dj uidete geni eitt ©las 93ier, eiit ©ta§ 9S?affer, cin ©(it§ frifd) gemoL tener fOJildj Ijabett. ©eden ©ie mtb fefjctt ©ie bic ®uf) tuelfctt. $anu umit Ijier 0bft be* fommett? ffiaS l)abt $ljr fiir Dbft» artcu ? $d) itibdjte ctmaS 53rob mit iSutter Ijabett, menit bie 23itttcr frifd) ift. ^dj battfe ©ud). 23eet(eit mir itu§, bentt idj id) miti ttidjt bet ^Ifactjt reifeit, um fo Postiljon sem ! tu je tvoj denar. Kako, nisi zadovoljen? Ko bi me bil bolje vo¬ zil, bi ti dal več. Vaš voz je težak in silno obložen. Ki res ! Dajte mi dobrega jez¬ dnega konja. Ta konj se plaši; jaz ga nočem po nobeni ceni. Sem hudo žejen. Je tukaj dobra voda ? Ali je iz studenca iz vodnjaka ? Pil bi rad kozarec pi¬ va , kupico vode, čašo ravno kar na¬ molzenega mleka. Idite gledat, kako mol¬ zejo kravo. Se dobi tukaj sadje ? Kakšno sadje imate ? Želel bi košček kruha z surovim maslom, če imate sveže maslo Zahvaljujem vas. Podvizaj mo, nočem po¬ tovati po noči po¬ sebno ker zdaj me- to piii che non avre- mo chiaro di luna. II conto e giusto ; guardi bene. Quanto le viene ? Saremo noi visitati alla prima citta di fron- tiera ? Io non porto mai meco veruna cosa di con- trabbando. In una diligenza. La polvere e molto incomoda. Io čredo che bisogne- rebbe aprire da quel- la parte. Permette Ella cbe io abbassi quest’impo- sta ? O no, che il fumo del tabacco non mi fa mica paura. Questo bagaglio le da incomodo forse ? Sto benissimo. Mi pei’metta di sten- dere un po’ le gam- be. Ella non m’incomoda punto. Pub Ella dormire nella carrozza ? Convien cedere il fon- do (il di dietro) della carrozza alle signore ed ai vecchi. Qui c’ e una šalita, smontiamo per sol- levar i cavalli. — 186 — meniger, ba mir feineit 'Jftoubfdjciu Ipaben. ®ie Stecfmung. tft ridjtig; fc^cn ©ie gut nad). 28ic »ict fommt $fmen ju? SBerben mir iit bcr erften ©renjftabt burdjfudjt merben? gd) filtre uiemafž ge* jcfjmuggcftc SBSaarc bet mir. 127 . 3» cincut iuiitnuuuut. ®er ©taub ift feljr Id* ftig. ^d) glaubc, man follte non jcucr ©eitc a up macf)en. ©rfaubeit ©ie, baf§ id) bas ^enfterbrett I)in* imterlaffe? 9teiu, id) fiivdjte mid) gar nidjt nor ba§ Slabacf* vaudjeit. SBctčiftigt ©ic biefeS ^a* det nidjt? fil^c ootlfommeu gut. ©rfauben ©ie mir, bic giijje cin racuig auž* juftrecfen. ©ie gcuireu mid) ganj unb gar nidjt. Sbuuen ©ie im ffiageu fdjfafen ? ©S fcfjitft fid), beu §in* terfilj bc§ ŠBagenS beu ^rauen unb ©rcifen 5 « iaffcu. t b)ier fommt eiit S3erg, mir mollen a&ftcigcn, um c3 bctt 5|$ferbeu ju erleid^tern. sec (luna) ne sveti. Račun je natančen ; preglejte dobro. Koliko vam gre ? Ali nas bodo preisko¬ vali v prvem zamej- nem mestu ? Jaz nimam nikdar tihotapskega blaga ( kontrabanta) pri sebi. V poštnem vozu. Prah je silno nadležen. Mislim, da bi bilo tre¬ ba odpreti na tistej strani. Dovolite, da spustim doli okence ? O ne 1 saj se ne bojim tobakovega dima. Vas morda nadleguje ta prtljaga? Sedim prav dobro. Dovolite, da nekoliko • noge stegnem. Prav nič mi niste na poti. Ali morete v vozu spati ? Spodobi se, da gospe in starčki zadej se¬ de. Tu je klanec, stopimo dolj, da zlajšamo ko¬ njem. 187 II vento tira da que- sta parte, piove da questa banda. Le posso dimandare, scusi, per dove e Ella diretto ? Io vado a . Sono intenzionato di stabilirmi cola, o di soggiornarvi qual- che tempo. Dove ci fermeremo a pranzo, a cena '? Va bene il suo orolo- gio ? che ora fa ? Strade ferrate. Ha lei paura di viag- giare per ferrovia ? L’ abitudine, signor mio, agevpla tutto. Eppure da principio aveano quasi tutti una cer ta trepida- zione, la quale pero e poscia svanita in- teramente. Ed ora il popolo co- mincia a persuader- si, che il viaggio per ferrovia non č piii pericoloso di qual- che altro modo di viaggiare. Del resto a dir il vero, in Inghilterra e nel- 1 ’ America erano a questo riguardo mol- to arditi e negli- genti. ©er 3£inb lommt non bicfcv ©čile: bor fommt imnbtcfer©eite. ©iirfte id) ©ie fragen, moljin ©ie rcifeu? $d) vcifc nad)...... ^d) benfe mid) bafclbft uieberjulaffen obcr mict) eiuigc 3cit bovt anf= jufjalten. 3 £c rncrbcu mir 511111 tOiittaep 511111 Ullieub* cffen eiafetjren V ®e()t $ljre dlfr gut? Sfijic uicl 11 (jr ift eS? 128 . (fiiciiOaOitcii. jffurdjteit ©ie ficf), auf bcr Gšifcnbcilju ju reifen? ©en)Oi)iil)eit, mciii £jerr, mactjt alte« (eid)t. SlufangS fjatte faft cin 3ebcr cine Heine 93e= bcuflic^feit, mclcfje aber jeteut jutage firtb jebod) aud) bort in bicfer §infidjt SJcrbcffenmgen cinge? f iifjrt. SSJoKcn ©tc i?icf(cid)t mit mir auSgeffeu, um bie ?lbfal)vt be§ fjugcš 3 U fdfe.n ? ©d)abe baž bie ©tation fo fct)v cutfevnt ift. Sctnesmcgs! UDie Snt- fcrnuttg evfdjeint fo grofe, mir mci( bie ©tabt fo flcin ift; itub iiberbicfe trifft man ib bcrcill Omuibuffe unb ju jcbcr ©tutibe beveit. 9)fau braudjt bal)in itidjt mct)r al§ jcfiu biž fuiifgcbu 2)?inutcu. ®utcr ®ott! mie fdjucfl man Ijeutjutagc rcift! ©teden ©ie fid) oor, oon Stricft nad) 335 i en in 14 ©tiiubcu, unb oor- boni bvaud)te man bajti oier biš fituf Sage. @e()cn mir in bett ©aljm t)of. (£§ finb jmei SI)orc, cine§ jtim (Sim ba§ ar.beve jum 9lmJgang. ©teden ©ie fid) nid)t auf bie ©d)iencu. SBolicn mir oie(lcid}t in beu ibartefaat gctjen? Sbnutcn mir nid)t maubeu bcfomtnen, ber unš baS gauje ®cbriube jcigte? Dandanas so vendar tudi tam te naprave zboljšali. Hočete iti z mano, da bova videla vlak odhajati ? Škoda, da je postaja toliko oddaljena Saj ni nikaka posebna daljava ! zdi se, da je daleč samo zato, ker je mesto tako majhno; in pa saj so povsod vozorovi, pripravljeni celi dan, da ljudi odpeljejo. Do tj e se zamudi sa¬ mo deset do pet¬ najst minut. Mili Bog ! kako naglo se potuje dandanes! Pomislite, od Trsta se pride na Dunaj v 14 urah, poprej pa se je rabilo zato štiri do pet dni Stopiva na kolodvor. So dvojna vrata, po jednili se gre noter, po drugih pa ven. Ne stopajte na relse. Hočeta stopiti v ča¬ kalnico ? Ali bi ne mogla koga dobiti, da nama raz¬ kaže celo poslopje? 189 — Ha osservato la bel- lezza deli’ ingresso ? II portico e forse il pid grande che ci sia in Europa Quel fabbricato a de- stra e la rimessa per custodire le mac- chine. E suddivisu in sedici locali. Eccoci al locale ove si riparano le mac- eliine. Eccoci alla fonderia del ferro, a)l’officina per la costruzione delle caldaie, al ma- gazzino delle ferra- menta, alle officine dei tornitori, alla cancelleria, ai fon- daci degli utensili. ■Qui c’ e un gran ma- gazzino per riporre il legname da co¬ struzione, ed un al- tro pel ricevimento delle merci e del be¬ stialne. ■Questo spazio lungo e coperto e la rimessa per le carrozze. In alquanti minuti par- te un convoglio. Andiamo alla cassa per prendere i bi- glietti, un biglietto di prima, di secon- da, di terza classe. ! Cos’ ha fatto del mio biglietto ? Ija&cn ©te bctt fdjonen (Sineiang betradjtet? ®ie §a(lc ift meKcidjf bie grdite itt S it ropa. ©ie3 ©c&dnbe pr red)* ten ift ba§ ©epot fiir bie ŠJiafdjtcnen. ift in fccbjef^u SR čilim* lid)feiten abgetfietft. §ier ftnb mir bei belit ©ebdube, mo bie 9fta* fdjiencn, veparirt mer* bcn. .jpicr ftnb bicCSijcngiejšerei, bie Scffelfabvicf, ba? Eifcn *3Ragajin, bie ©redjblermerfftatten, bie banjici, bie 33or= ratptfdnfcr (SBerfgcitg* ftdtte). ,£jier ift eitt grofje? 3Ra* gajitt fiir 33att()o(t, cin aitbercS jur 3luf* nafpiie ber (Mter itnb be? ibietjcS. ©ieferlangegcbcdtefRaimi ift ber 'IBagcnfdjovpen. einigeit SOIimttcn gcf)t eitt gttg ab. @ef)cn mir pr Saffe, um f(5(d^e gu neumen, ctnctt Ttafs erfter, jmciter, britter Eiaffe. SBas fpbcn ©ic mit $f)* rer Sar te gemac^tV Ste opazovali lepoto vhoda ? Veža (lopa) je morda največa v Evropi. V tem poslopji na des- nej strani se ustav¬ ljajo stroji. Isto je razdeljeno v šestnaj st prostorov. Tu sva pred poslop¬ jem, kjer poprav- Jjajo stroje. Tu je železna livarna, kotlarija, železna za¬ loga, tu so strugar - niče, tu pisarnica, tu prostori za oro¬ dje. Tu je velika založnica za stavbeni les, in še druga shramba za blago in živino. Ta dolgi pokriti pro¬ stor je lopa za vo¬ zove. Za nekoliko minut 0- drine vlak. Idiva k denarnici, da si vzameva listka; listek prvi, drugi, tretji razred. Kaj ste storili s svo¬ jim listkom V 190 — Ella deve consegnarla nel discendere dal vagone. I conduttori e facchini son tutti numerati. I prezzi paiono di- screti. Veda qui, la rotaia e doppia; presso al- cune stazioni ci son quattro, ed anche sei rotaie. Quel corno serve al macchinista per da- re il segno. La lo- comotiva puo ešsere fermata ad ogni mo- mento. Le riesce incomodo questo scuotimento? Siamo pero ad un pun- to molto elevato! Ma la ferrovia non de¬ ve correre sempre orizzontalmente ? Dove c’ e una valle ristretta, vi si co- struisce ordinaria- mente un ponte Dove poi il terreno e troppo profondo, e il tratto sia un po’ lungo, vi si costrui- sce un terrapieno. Un ponte sovra un pia¬ no asciutto si cina¬ ma viadotto. In que’ punti, ove la elevazione del ter¬ reno e troppo forte, dev’ essere questo ©ic miiffcn cS Letni 'JluS* ftcigen au§ bcm 21>ag» gon abgeben. 21 tl e Sonbufteiirc ltub Strager finb nuuicvirt. ®ie ^a[)vpvci|c fcLeinen mdjjig 311 feiit. ©c[)cn ©ie, f)icr ift bie SSatpt boppctt; Lei ci* uignt ©tationen finb bie ©cbicucu oierfadj utib and) fccftSfnd). ®iefeb £)ovn bient bent 9 Iiafd)iencnfii()rer, um bab 3cid)ctt r.u geben. 5 Die Vofoitiotiue faitn je* ben Slitgenblicf aitge* Ijalteu mevben. ^ft ^I}iteii biefcS 91 i'tttclit uncutgencljtti ? 3Biv ititb nun aitf ciiier bctrcidjdidjen lpo()e! 2(ber liutfS cine ©ifenbafut liicljt imitter ^orijontaC gc()cn? 2 Bo cin cugeS Tficd ift fd)ldgt man gmofpilict) eine ©ritefe. SEo [)ingegcn bev ©runb 311 tief uub bie ©treefe 311 lang ift, baut man eitteu Uainitt. (šine 23 rMe itber trotfe* nen Soben tjcijjt 23 ia* buct. 2 (it jencit ©teden, ati beneu fid; eine ftarfe ©rtjebung beb Sobcnb jeigt, imifS biefe biS Vi ga morate izročiti, ko stopite iz vagona (voza). Vsi spremljevalci (kon- dukterji) in poma¬ gači imajo vsrk svo¬ jo številko. Voztjina se zdi zmer- Ta rog služi stroj e- vodi, da more ž njim znamenje dati. Hla- pon se lahko vsak hip ustavi. Ali vam je nadležno, da tako trese ? Zdaj smo na zname¬ niti višini ? Ali ne mora biti že¬ leznica vedno vodo¬ ravno izpeljana ? Tam, kjer je kaka tesna dolina, sezida se navadno most. Kjer je pa dolina pre¬ globoka in predol¬ ga, napravijo napis. Most čes suho dolina se imenuje viadukt (cestovod). Oni hrbti, kateri se previsoko vzdiguje¬ jo, morajo se clovo- doravnega tira pre- — 191 scavato fino al pia¬ no orizzontale della strada ferrata. Un tal scavo puo farsi in due guise, o col mezzo d’ un taglio, o mediante d’ un tunnel. Eccoci appunto ad un tunnel. Che oscurita che c’ h qui! Mi meraviglio clie pur non vi sie- no cattivi odori. Cio avviene, perche il tunnel e ben venti- lato mediante un largo pertugio n el mezzo. La bocca del pertugio e a 20 metri d’ al- tezza sovra di noi. Come son bassi i pa- i - apetti di questo ponte! Eccoci ormai ad una stazione. Abbiamo percorso 16 miglia inglesi in 35 minuti. Quest’ orribile fiscliio cos’ e ? E il šibilo del vapore che sorte. In un albergo. Io vorrei una camera da dormire; vorreb- be ella condurmi e g ur f)origontnlen Jiid)- tu n g bet abge* trageit merbeit. ©iitc bcvartige 2tbtragung farni mtf gmeiertei 21 rt berccvfftefligt trerben, cntiucbcr burdj einen Sburdfbrudj, obet bitrc^ einen Sinnnel. $ier finb mir gcvabe cm cinem Stunnel. 9Bic finfter ift’d bod) Ijier! ©S nimmt mid) umt)vlid) Snnber, bafd fjicr fein ii&lcr ©enid) I^crrfcfjt. 5Dte§ fommt bafjer, meif bcr SEttmtel in ber SJiitte einen guten 8uft* gug burd) einen breiten ©d)ad)t §ctt. ©ieSIfiinbungbeg ©djctdp ted ift 20 SUfeter l)od) liber und. Ste nicbrig finb boc^ bie ©eldnbcr bicfer SBriidc! 3Da finb mir fdjoit an cinem ©tationSplat^e. Sir fjaben IG cnglifdje DJieitcn in 35 COfinuten gurucfgetcgt. Saes ift bieS fdfrccflidfe fPfeifen? ©S ift bad 3ifd)cn bed and* ftrbmenben 5)ampfed. 129. Ju cinem (vJnftOofc. ^d) nninfdje cin ©d)(af= jimmer; mollen ©ie ntief} mol)! balfinfiUjven sekati. Takošni presek se za- more na dvojen na¬ čin izpeljati, ali se naredi prekop ali pa predor. Ravno tu smo pri pre¬ doru. Kako je pač temno tu notri! Čuditi se mo¬ ram, da se vendar ne čuti nikak zo- pern duli. To pride od tod, ker ima predor na sredi dober prepih skozi široko postransko ^ jamo. Zrelo te jame je vi¬ soko 20 metrov nad nami. Kako nizki so držaji tega mosta! Tu smo že na neki postaji. V 35 minutah smo pre- dodrali 16 angleških milj. Kaj je to strašno pi¬ skanje ? Je brizganje izpuščene pare. V gostilnici. Jaz bi rad imel spal¬ nico ; blagovolite me gori peljati in skr- farmi portal e subito il mio bagaglio ? Vorrebbe ella una ca- mera con due letti? Si, bramerei averla al primo piano. Teme ella di salir le scale ? No, m’ e lo stesso. Io non amo il pian terreno, perche e di solito oscuro ed u- mido. Siccome io sono am- malato, non voglio alloggiare verso la strada a motivo del rumore. Mi dia una camera assai appartata e quieta. Abita alcuno al di so- pra di me ? M' incomoda assai lo strepito sopra la mia testa. Le ehiedo in grazia d’ assegnare al mio servo la camera, che cbe mi sta sopra. Io voglio aver il mio servo vicino a me. Questa stufa fuma for- se ? Qui si deve far fuoco subito. C’ e del fumo. Aprite la porta. Ella vede, che in que- sta camera o si sof- foca o si gela; bi- sogna darmene una altra — 192 — unb menic ©adjcu brin* gen loffen? 23efe()(cit ©ic ciit giinnier mit jtuei 93etten? $a, id) mtufdie eiucS im erftcn ©tod. §iird)ten Si e bie £rep* pen 311 fteigen? Dlein baS ift mir g(cicf). (iebe nicbt, baS (Srb* gefdjojj, roeif c 8 gembfpi* iict) biiufct nnb feitdjt ift- Ta id) franf biit, mili id) nidjt bc§ 8 dnneit 8 megen nadj bcr ©tvajjc U)0§tieit. ©ebeit ©ie mir cin fcf^r abgelcgened nnb ftilleS 3 immcr. ffioljnt^einaiib uber mir? Ter Sarm. iiber meincn: Sopfe belčiftigt midj feljv. $d) bitte fef)r, (jabeit ©ie bie ©iite, meinem 33c* bienten ba§ gimmer iiber mir aujmueifcn. $dj miti beit Šebieuten iit meiner tftdlje l)abcn. 9faud)t ctma bcr Ofen? 3Jiati nui)§ t)ier batb mik gltcbfl ^eiicr amuadjeit. (Ss rand)t. Sftadjet bie 2 d)iir auf. ©ie |'ef)cn, baf§ man in biefem 3 'mmer erfticft ober erfrierl; ©io muf*, fen mir cin aubercS gctcn. beti, da se moje reči brž gori prineso ? Ukažete sobo z dve¬ ma posteljama ? Da, pa rad bi jo imel v prvem nadstropju. Ali se bojite po stop¬ nicah hoditi ? O ne, to me nič ne moti. Pri tleh ne stanujem rad, ker je navadno temno in vlažno. Ker sem bolan, nečem bivati prav pri ulici; tam je preveč šuma. Dajte mi prav samotno in mirno sobo. Ali stanuje kdo nad mano ? Ropot nad mojo glavo me zelo nadleguje. Vas prosim, bodite ta¬ ko dobri, dajte mo¬ jemu slugi sobo nad mano. Jaz hočem svoj ega slu¬ žabnika bližu sebe imeti. Ali se morda iz te peči kadi ? Tu naj se hitro za¬ kuri. Kadi se. Odprite vrata. Kakor vidite, moram se v tej sobi zadu¬ šiti ali zmrzniti; od- kažite mi drugo. 193 — Qui c’ e un cattivissi- mo odore. Convien spazzare (sco- pare) la camera, e bruciare dello zuc- chero o deli' aceto; precauzione che si deve prender sem- pre ali’ entrare in lina camera d’ ai- bergo. Chiude bene la porta? Come si chiude ? Dov’ e la chiave ? Vada a prenderla ! Come si tira (si ser- ra) il chiavistello ? Bisogna rifare i letti. Invece di questo ma- terasso a piume, non mi potreb be dare un materasso di lana ? Mi porti ancora un cn- scino. Questa coperta e spor- ca e troppo pesante. Datemene un’ altra piu leggiera. Ci porti delle lenzuola ben nette; io le vi- sitero scrupolosa- mente, glielo dico innanzi. Queste lenzuola hanno gih servito, ne sono sicuro. Sono ancora umide, io non le vo- glio punto. Ho delle lenzuola mie. Fate il letto in modo, riccfpt tjiev fc^u ilbet. Sffan nutfš baS Ppmmcr anSfegctt itnb mttpuder obcr3S5eineffig rauc^erit; cine ©orfidft, bic man immcr gcbraucfjcn inufS, fobatb man in cine 2 Bivtf)§fjaušftnlie tvitt. ©djtiefjt bie ST)hr gitt? 2 Bie madjf man fic 511 ? ift bcv ©djtiiffet? .bmtftcn ©ie itfn! feie fdfiebt man ben 91ie- gel nor? SOfau itntfd bie ©etten macben. Sonnen @ie mir anftatt bicfeb $eberbette§ nidjt cine 9Jfatra£c gebcn? ©ringen @ie mir uodj cin Sopffiffeit. ©icfe ©ettbctfe ift fcffmut* gig uitb git fd)tucr. @e* ben @ie mir cine ait* bere, etmad Icidjtcrc. ©rittgen @ie itn§ redjt reine ©ettndfer. Qd) merbe fie genan itntet- fuujcn,id)fagc cž^tfnen im noraitS. Sbiefe ©ettiidfer mnrbeu fietjertidj fdfcm gebraitdft. ©ic finb feitdft, idj miti fie nicfjt. $d) tfabe nteiite cigenen Safeit. Stlačen fie bad ©ett fo, Tukaj je prav zopern duh. Se mora sobo pomesti in s sladkorjem ali kisom pokaditi; ta previdnost je zmiraj potrebna, kadar se pride v sobo kake gostilnice. Ali se vrata dobro za¬ pirajo ? Kako se za¬ pirajo ? Kje je ključ ? Idite p o-nj ! Kako se zapahnejo v- rata ? Postelje se morajo postlati. Ali mi ne morete dati volnene blazine na¬ mesto te pernice ? Prinesite mi še jedno blazino pod glavo. Ta odeja je vmazana in pretežka. Dajte mi drugo bolj lahko. Prinesite nam prav či¬ ste rjuhe. Povem vam naprej da jih prav natanko pre¬ gledam. Te rjuhe so bile go¬ tovo že rabljene. So vlažne, jaz jih no¬ čem imeti. Jaz imam svoje rjuhe. Posteljite mi tako, da che la testa stia mol- to piu alta dei piedi. Che le lenzuola sieno ben distese, e che non facciano delle pieghe. Una tavola da notte, che serve ad ognu- no, e assai schifosa; non la voglio. Le- vatela via di qua. In suo luogo met- tete vicino al letto una sedia di paglia o di canna. Avrebbe uno scalda- letto ? Mi riscaldi il mio let¬ to e ponga nello scaldaletto un poco di zucchero pesto. Non metta naica del carbone nello scal¬ daletto , perche cio e molto pevicoloso; ci metta piuttosto delle brage di le- gna. Mi potrebbe dar e un boccale pien d' ac- qua bollente, o qual- che pezzo di pietra riscalaata per met- ter nel mio letto. Vorrei far un pedilu- vio ; portatemi una secchia piena d’ ac- qua tiepida. Scioglietevi della cru- sca o del sapone. — 194 — bafdberSopf uiel (fbfjer liegt, al§ bie ghijje. ©te 8acfeit mitffen gut cutdge6reitet fein, itnb felne g-altcu mac^ett. (Sin iJiacf)ttifcfj, ber dttett bient, ift fet)r ectelbaft; id) mili iljn nid)t. Diefp men ©ie iljn tneg uub fetjen ©ie einen ©trofp ober einen 9toI)i'=©tuf)[ an bie ©telle. |jabeu ©ie einen SSett* mdnner? SBdnncn ©ie meiu 53ctt uub f[)im ©ie in ben iSettradrmer ein tueuig geftoffenen guder. ©f)itn ©ie feitte ©tein* foljlcn in ben 33ctt* mdrmer, bcitrt bad ift fe^L' gefdbrlidj; Hjun ©ie Iteber Otut non .jooljfofjtett f)inein. Sonnt.cn ©ie mir einen Strug noti fiebenben 2Baffcr§ ober einen loarmen ©tein gebett, um itjn iit meiu 23ett JU tf)UU. g d) mbd)te gcrn cin bab ttefjmcn; brin ge it ©ie mir einen Grinter roli fauroarmeu 3Baf» fevd. fiaffett ©ie Slcic ober ©eife im 33?affcr auf* (bfen. bo v zglavje precej višje od v znožja. Rjuhe morajo biti le¬ po potegnjene, da gub ne delajo. Nočna mizica, katero vsakdo rabi se mi zelo studi ; jaz je nočem. Vzemite jo proč in postavite na njeno mesto slam- nast ali trsten stol. Imate ogljenko; s ka¬ tero se ogreva po¬ stelja ? Ogrejte mojo posteljo, denite nekoliko stol¬ čenega sladkorja v ogljenko. Ne devajte pi-emoga v ogljenko, ker to je zelo nevarno ; vze¬ mite rajše žerjavico z drvi. Ali mi morete dati vrč vrele vode, ali go¬ rak kamen, da ga položim v svojo po¬ steljo. Rad bi si noge okopal; prinesite mi vedro mlačne vode. Denite v vodo neko¬ liko otrobov ali mila. ■Si potrebbe avere una vasca per fare un bagno, o almeno una tinozza ? Ci sono de’ bagni pub- bliei nellacitta? Dei bagni terapeutici? ■Quanto costa un ba¬ gno ? A questi bagni vi si somministrano pure i pannilini (la bian- cheria) ? II fuoco non arde, at- tizzatelo. Dateei una pnlletta, le molle, la stanghetta, ed un soffietto. Soffiate il fuoco. Aprite il fornello. Dateei della paglia e dei zolfanelli per ac- cender il fuoco. Non c’ e il capifuoco. •Spegnete il fuoco. Un tizzone e caduto fuori, rimettetelo. ■C’ e troppa cenere, bi- sogna levarne via. Dateei una scopetta. C’ e qui un campa- nello ? Dateei un lume, una candela. Portateci un lumicino da notte (una lam- padina da notte). Sentite gridare la guardia notturna ? — 195 — Mmttc man cine ©abe* mamic obev rocnigftenž eiuett MM jtnn 93a* bat Momrnen? @ibt c6 in ber ©tabt bffcntlidjc ©dber? ($e* fitubf)citž ©čiber? IfiaS foftet cin ©ab? ©cfomuit man {per attef) bic itbtfjige HBdfdjc jitm ©abcit ? j^citer branit itidjt, mačku ©te ež ptrcdjt. @ebcu©ie uu3 cine ©djam jel, eitte ^cucv-jange, cin ©dptreifeu, eiitett ©lajcbalg. ©lafeit ©ic baS ^eiter att. ©cac&ctt ©ie ben Ofett anf. ©ebett ©ic nnS©trof) ttitb ©djmefeUjbtjcfieu, um baž gener anjiimadjen. E$ iftfciu Mminbocfba. gbfdjen ©ie bab jjjetter an§. (Siti ©rattb tft att§ bem Mmitt gerofit; (cbett ' ©ic t(u voteber attf. ift p oiel Stfcfje ba, man muf« (ic meguelp men. ©ebeit ©te uit§ cinen fleinen ©efeit. |)at man (ter etn Mng* (ciit? ©ebett ©ie ttttS eitt Sidjt, cine Mr^e. ©ringett ©ic ititS eine 9iac[)t(ampe. Db(reit ©ic ben madjter ntfen? Ali bi bilo mogoče do¬ biti posodo za ko¬ panje, če ne druze- ga vsaj kako kado? Ali so v mestu javna kopališča ? zdravil¬ ne toplice ? Koliko se plača za lco- pelj? Dajejo tukaj tudi po¬ trebno perilo za ko¬ pe 1 .]' ? Ogenj ne gori, potak- nite. Dajte natn lopatico, klešče, grebljico, in pihalnik. Podpihujte ogenj. Odprite peč. Dajte nam slame in žeplenk, da zaneti¬ mo. Tukaj ni zaglavnika. Ugasnite ogenj. Ogorek je padel z ognjišča, poberite ga/ Tukaj je preveč pe¬ pela, treba ga je od¬ vzeti. Dajte nam metlico. Ali je tu kak zvon¬ ček? Dajte nam luč, svečo. Prinesite nam nočno svetilnico. Slišite upitje ponočne¬ ga čuvaja ? 19G — Che dice la guardia notturna ? Mi sveglierete dimani alle sette, o allo spuntar del giorno. Vi prego di riscaldare la stufa prima di svegliarmi. Portateci deli’ acqua, una brocca, un ba- cino, ecc. Un asciugamani, una salvietta ecc. Buona sera, buona notte ! Per domandare da mangiare in un albergo. Io bramerei avere per, colazione del burro fresco, del pane bianco, del pane bi- gio, del pane di se¬ gala, delte uova fre- sche. Io vorrei delle uova sode. Ci porti dello zucche- ro in polvere, in pezzi, del šale, del pepe, della noče mo- scata, della senape, delle alici, deli’ er- bette peste, delle ra- dici, del formaggio fresco, del formag¬ gio svizzero. Una cervellata, del prosciutto, del sala¬ me fresco, del vi- tello freddo. ©n« mft bcr 'tfiadjtmčidp ter ? ©eden ©ie midj ntorgen urn fieben Ufjr, obev bei SfccigeSan&rudj. ^i{) Bitte ©te, geuer im Dfett 3 it madjett, elje ©te midj meden. Srtngcit ©ie unS ©affer, čuten ©ajfevfnig, eitt SBedett tt. j. tu. @in §anbtndt, cine ©er* ciette it. f. tu. ©titen 9(bcub, gute Diadjt! 130. 48ic man in 48 i v t i) § 0 « u f c ciit tvffeii ucvlititflt. $d) motate gertt gum jjjritfp ftftcf fjabett frife^e Q3ut= ter, ©eijen&rob, jdjmar* gc§ 43rob, frifcCjc (Štev. miti tjavte @ier (jaku. $8 riti ge n ©te mtS geftop fetteu gtttfer, ^itder iit ©titdeit, ©a( ; q ‘pfeffer, 9JIitdfatimB,©ettf,©ar= beden, Heine gdjadte Srčinter, SRabiefjdjen, frife^ett Saje, ©djmeb gerfnfe. @ine©eruetatmnrft,@d)in» fett, frifdjc ©atami, fatteS SalBžfleifdj. Kaj pravi čuvaj ? Zbudite me jutri ob sedmi uri, ali ob zoru. Vas prosim, da zaku¬ rite v peči predno me zbudite. Prinesite nam vode , vrč, skledo i. t. d. Brisačo, prtič, i. t. d. Dober večer, lahko- noč ! Kako se poprašuje Po jedi v gostilnici. Želim za zajuterk su¬ rovega masla, bele¬ ga (pšeničnega) kru¬ ha, črnega kruha, rženega kruha, sve¬ žih jajc. Hočem imeti trdili jajc- i Prenesite nam zdrob¬ ljenega sladkorja r sladkorja v kosih, soli, popra, muškatni oreh, goršice, neko¬ liko sardel, skoše- nega zelišča, red¬ kvic, svežega sira, švičarskega sira. Možganko, gnjati, sve¬ žega salama, mrzle teletine. 197 — Dei limoni, degli aran- ci, clei pasticcetti, della lhnonata, del latte di mandorle, del pan duro. Ha Ella frutta ? Noi abbiamo ciliegie, fragole, uva spina, ribes, susine, pomi, pere, pesche, albi - cocche, fichi violetti e bianclii, more, no¬ či, mandorle, uva nera e bianca, me¬ loni, castagne, mir- tilli. Son poi mature le sue frutta ? Quanto vuole per cjue- sto canestro di frut¬ ta ? • Cosa pub darci per pranzo o per cena ? Ha ella mineštra di grasso, del riso nel brodo,del selvatico? Abbiamo pernici, le- pri, conigli, beccac- cie, quaglie, allodo- le, anitre. Io mangero una qua- , glia- E buonissima; non e nb troppo grassa ne troppo magra. Ha ella del pešce d’ac- qua dolce o di mare. Ha ella dei legumi ? Degli spinacci, dei ca- voli bianclii, dei ca- voli verdi, delle rape. Sitroitett, ^oineraiijeit, Sucl)eit, 8 inionabe ( 9 )ian= betnutild), altgebcicfenež ©rob. £>a6cit ©te £)6ft? 33 tr fjaben ŠJiijcfieit, @r,b< Deeren, ©tadjelbeereu, $ot)aniiiSPeei*eit,f(3ffcm* tnen, Slepfet, ©ivnett, fPfirfidje, Stprifofen, ciofctte itnb roeijje gcn,yJ('ait( 6 ccreu,D?itife, SJiaubetn, fd&tnarge uttb meijje 233ct n tvauOen, SDieloncu, ftaftanicn, §eibelkerctt. ©ittb ^()vc gritcijte audj reif V 2Bie oicl ealctitgett ©ie fur biefeu fforb 5D6ft? SBaS fouiteu ©te uttž 5111« SJiittag* ober 511111 ?L bettbeffett geben? §aben ©te ^(eift^fuppe, ffteiSjttppe, Sitbpret? Sffiir f)abcn91eCif)ittier, (pa* fen,$ l cuititdjcu, ©djnep* fen, SJBadjteln, Ikvdjett, (Snteii. ^djtodl cineSSJadjtcf effett. ©te ift oortrcf(irf); fie ift roebev 511 fctt n od) ju itfttger. ,£>af)en ©ie ©itfjroafferfb fd)C ober ©ecfifdje? §abett ©ic ®eutiifc? ©pinat, ffici§fof)(, grib nett to^l, Dtubeit? Limonov, pomeranč, potice, limonove vo¬ de, mandeljnovega mleka, trdega (sta¬ rega) kruha Imate kaj sadja ? Imamo češnje, jagode, kosmato grozdjiče, grozdjiče sv. Iva¬ na, češplje, jabelka, hruške, breskve, ma¬ relice, vijolčaste in bele smokve (fige), murvi ce, orehe, man¬ deljne, črno in belo grozdje, melone, ko¬ stanje, borovnice. Je pa vše sadje zrelo? Za koliko daste ta koš sadja ? Kaj imate za kosilo ali za večerjo? Ali imate mesno juho, riževo juho, kaj div¬ jačine ? Imamo jerebe, zajce divje in pitome, kljunače, prepelice, Škerjance, race. Snem jedno prepelico. Je slastna; ni prema¬ stna niti presuha. Ali imate večne ali morske ribe ? Imate kaj sočivja? Lebede, kapusa, zelja, repe ? 13 198 — Ci porti olio ed aceto. Non vogliamo olio di noče; vogliamo olio d’ oliva. Ci prepari uri’ insalata di cetriuoli. Faccia tagliar i ce¬ triuoli piii sottili clie possibi'e. Quest’ aceto č molto debole, ne avrebbe di piii forte ? Ci dia dei peperoni. Ha ella paste? tortine (pasticcetti), torte di frutta, di ciliege, di albicocche, di pru- gne ? Io vorrei una frittata con del prezemolo, e altre erbette smi- nuzzate, e un po’ di šale. Una frittata alla tedesca con un po’ di farina e dello zucchero. Delle uo- va sbattute nel latte. Io non amo ne la can- nella, nč la noče rno- scata, ne i chiovi di garofano. Ha ella delle buone olive ? Questa čarne non e abbastanza cotta, la riporti in cucina, e la faccia porre sulla graticola. Questa čarne ha cat- tivo odore (puzza), non la voglio. SBvingeu ©ie itnS Del mib @ffig. Sir tuolfcu fciit 9 iuf;ol; ir iv točilen Dfibenol. SDIcidjen ©ie mt§ cincu ©urfenfafat. ©cfjneibeit ©ic bic ©ur* fen jo biinn, n(§ 1116= gl id). T/iefcr (Sffig , ift fef)u fcipoadi, [)aben ©ic fci* nen [tdvfevcn? ©eten ©ie iiud ^iiffer* gitvfen. |jaben ©ie ctvva® 93 acf« lucrf? Heine iEovteit, Obfttovten, Sirfrfjeit* ?(prifo[eu - ipflaumeit* torten ?. $dj nnlufdjje, tineu Gnev* ftidjeu mit ^JSctcrfitie uub nnbertt fleittge* fjncfteit Srautcrit, unb ettvad ©alj. Siiten beut|d)cn®icrfucijen mit fflief)! mib^iufer. Dfiifjv* cier mit -Ufilct). ^d) licGe toeber 3imincf, n od"; žUiuSfatmtjj, ned) ©cimirjnelfeu. £jaf>en ©ie gnte Oliven? OiefcS g(cifd) ift uidjt gentig gefoc^f, Dvingett ©ie ed ivieber in bie Sitcfje unb laffeu ©ie eS roften. Tucfed gleifef) f)at cincu it&len ©crudj, id) mag ed nidjt. Prinesite nam olja in kisa. Nočemo orehovega 0- Ija; čemo oljčnega olja Pripravite nam salato iz kumar. Zrežite kumare koli¬ kor mogoče na tan¬ ko. Ta kis je prav šibek, nimate močnejeg.i ? Dajte nam poprovih kumaric Imate kaj peciva? ma¬ lih gubanic, sadnih potic iz češenj, iz marelic, iz češpelj ? Želim jajčnik (ferta- Ijo) s peteršiljem in drugimi skošenimi zemiišči in nekoliko soli. Nemški jajčnik z moko in sladko¬ rjem. Jajca vdelana z mlekom. Mi ne ugaja sladka skorja, niti muškat, niti klinčki. Imate dobre olive ? To meso ni dobro ku¬ hano, nesite ga v kuhinjo in popecite ga nekoliko. To meso ima slab duh, ga nečem. Questa čarne e cosi dura, cb’ e impossi- bile di mangiarla, ci dia qualche altra co- sa. Ci dia sopra tutto del vino genuino. Qual’ e il prezzo di questo vino ? * Quanto costa la botti- glia ? Ci dia del rum, del- 1’ acquavite, o del vino di sciampagna, dello zucchero e dei limoni per fare del poncio. A tavola rotonda. Quanto si paga a te¬ sta, per pranzar a tavola rotonda ? Si sta bene a questa tavola rotonda ? Signori, la mineštra e in tavola. Signore, signora, si compiaciadi farpas- sare in giro questo piatto. Avrebbe la bonta di porgermi la saliera? Convien cbiamar il ca- meriere, la i-agazza. Non c’e piu pane, non c’ e piu acqua. Bisogna suonare ? Ci mancan dei piatti. — 199 — ©iefc§ ^leifdj ift [o Ijart, bnfS c« uitmbglidj ift, e§ ju effen; gebett ©te ttttž ma§ aubereS. @ebeu ©te ttnS nor 2tilcm eineit nnoerfalfc^tcn ffieitt. SBetdjer ift ber ifSreiS bie= fež 2Beittc§? SS>a§ foftet bic gfaf^e? ©ebeit ©ie itttS 9ium, ©ranutmetu, obet Sdjampagner, .gntfer ttnb (Sitronett, ttm ipitttfdj ju utadjeit. 131 . 3«u’ butittufel. S53ie mel kjaf)(t ijicr bic jScrfott, um ati ber ©afttcifcl ju fpcifeu? ©peift man gitt au biefet* Table b’|)0te? 3)feitte .fjcrrctt, man Ijat angeridjtet. S0?ciu ,f)crv, fOiabame, mollett ©ie molji bicfeu 5©etter roeiter gcbeu. S3Jo(lett ©ie mol)! bie (Šiite baOett, mir ba§ ©aljfajj jtt reidjen? šKfatt rniifS beti .feHiter, bad Sttdbcfjett rttfett. @§ ift fcitt S3vob, e§ ift feitt Sfilaffer mef)r ba. 93ian muf§ fcljelleit? @3 fel)(t itnš au Sedem. To meso je tako trdo, da ga nikakor ne moremo jesti; pri¬ nesite nam kaj dru- zega. Zlasti hočemo, da nam. daste naravno vino. Po čem točite to vi¬ no ? Koliko velja jedna ste¬ klenica ? Dajte nam ruma, žga¬ nja, ali šampanjca, sladkorja in limo¬ ne, da si napravimo punč. Pri mizi za goste. Koliko plača, kdor o- beduje pri skupni mizi ? Ali se dobro obeduje pri tej mizi ? Gospodje, pripravlje¬ no je. Gospod, gospa, podaj¬ te, prosim, ta le kro¬ žnik naprej. Bodite tako dobri, daj¬ te mi solnico. Moramo poklicati na¬ takarja, deklino. Ni več kruha tu, ni več vode. Ali je tre¬ ba pozvoniti ? Manjka nekoliko krož¬ nikov. Cameriere! hai dimen- ticato una forchetta, un coltello ed un ta- vagliuolo pel signore. Vorrei ancora una mez- za bottiglia di vino. Le posso offrire un bic- chiere di questo vi- no ? E eccellente. Si rico- nosce eh’ e sincero. Si viene serviti con un po’ di lentezza. Quando si viaggia, con- vien accostumarsi ai differenti usi dei paesi che si percor- rono. Siamo tanti a tavola, cosi stretti l’un pres- so ali’ altro, ch’ io temo di incomodar- la. Niente affatto, 1' assi- curo. Ecco, qui c’ e un po¬ što. Non c’e piu pošto, con- verrebbe far metter un tavolino daccanto Io mi mettero al ta¬ volino. Un medico ed un ammalato. BUon giorno signore ! Servo divoto. Cos’ha, cosa si sente? — 200 — JMncr! bu fjnft cine bel, cin ©icffcr unb eiueSermette fiir bief en ■gjevvn sergeffett. S d) mimfdfte uDutc feit jrnci £agen, ©djnupfcn, firieter unb fcf)r (icftigeS £ja(§n?ef)e. Um n?ic ciel Uljr bflegeit ©ie ju SBette ju geljen? lini j el) n llf)r. 9Kac6cu ©ic oft SJeroe* gmig? @cl)r felten. SBarcu ©ie and) fonft fvnnf ? ■SfJcin. uodj nie. ©ie Ijateu cine jdjtnac&e SBvuft. SfiSie tange tciben ©ic fdiou an biefer HrauL ficit? 3 cf)ii Sage. žjeigcit ©ie mir $fjre 3 unge. ©ie fiate n ^^rcn SDJagen »erborteu. ©ie baten eiit ftarfeS §ie» ter. Qf)r j3u(3 gef)t ftarl. T)ieje Slrjnei mirt nen gut tf)uu. ©ute dlad)t. $d) cmpfe^tc mid). aJlorgen merbe id) roicber fomtnen unb id) Ijoffe, ©ie teffer 3 it fiuben. 03 mirb mid) frcucit. 133 . 4*crfdjicDcnc Sfvngcn iit cittcm bi nitij ure. SSaitit gef)t bie SSriefpoft con l)ier at? mitffen Sriefe fftr midjanf ber^oftliegen. Je že dva dni, kar imam nahod, mrzli co in hudo bolečino v vratu. Ob kateri uri hodite navadno spat ? Ob deseti. Ali se večkrat spre¬ hajate ? Prav poredkoma. Ste bili že večkrat bolni ? Nikdar še. Vi imate slabe prsi. Ali imate že davno to bolezen ? Deset dni. Pokažite mi jezik. Vi ste skazili želodec. Imate hudo mrzlico. Vaša žila bije močno. To zdravilo vam bo pomagalo. Lahko noč. Klanjam se. Jutri pridem zopet in upam, da vam bo že boljše. Me bo veselilo. Razna vprašanja v gostilnici. Kdaj odide pisemska pošta ? Za me morajo pisma na pošti biti. 202 — E lontano di qui 1’ uf- ficio postale ? Vorrebbe compiacersi d’ indicarmene la strada, o condurmi- vi? Potrei aver qui un eommissionario ? Ha ella delle gazzette? Che gazzette vorreb- be? Le piu recenti. I fogli francesi, i fogli inglesi, le gazzette tedesche, i giornali politici. Dica, di grazia, al pa- drone o alla padro- na di časa, che quan- do avrfi letto la gaz- zetta, mi fara un piacere d’imprestar- mela, che gliela ri- manderb prontamen- te. C’ e nulla di nuovo ? Che nuove? Che si di- ce di nuovo ? Questa no vita b poi vera ? Questa nuova e certa, e ufficiale. Si dice, si conferma, ' se lo assicura. Non lo čredo, si spac- ciano tante falsita. Ha ella molti forestieri nel suo albergo ? Chi sono quelli che al- loggiano vicino a me? $ft bad 'Poftantt meit trnu f)ier ? ffiollett ©ie mir mol)! beti $3eg baf)itt gcigen, obet mid) baf)in f \\iy ven ? Saun id) I)ter eitten Som« miffiondr l)aben? |)abeit ©ie gethntgen? SBeld&e 3citmujen bcfefjlcn ©ie? ©ie alleriteueften. ©ie fraiijofifdjen, bie ctt* gltfcCjett ©Ičitter, bie bentfdjcu 3citungeu, bie političen ^ouvitale. ©agett ©iebod) bem|)and* fierru ober ber .|>auS« frau bafd ©ie mir eitten ©efalleit tfjuii raurben, menit ©ie biegcitimgcu gelefen fjabeit merbett, fie mir jit teitjen; id) mili fie Obrten 9^*$ jurUtffdjitfeit. ©ibt e§ ma§ Dceited? SBeldje SHadjridjten? Sad crjdf)lt man Jfeucž? 3ft biefe 2iadn'id)t molji ma()r? ©iefe 9Iad)rid)t ift gcroijj, fie ift offijiell. 91? a n fagt ed, man be= bauptet e§, man »er* ftdjcrt ed. $dj glaitbe ed uidjt, man uerbreitet fo oicic fal* fdje D{ad)rid)tcn. .fjabett ©ie oiele f^rembe in g$rem ®aftf)ofe? Ser finb bie fieuie, meldje neben mir rooljncn? Ali je pošta daleč od tu ? Ali bi hoteli biti tako prijazni, da mi po¬ kažete pot ali da me sprejemete do tja? Je ii mogoče tukaj o- opravnika dobiti ? Imate kaj časnikov ? Kakšne časopise za- vkažete ? Naj novejše. Francoske, angleške li¬ ste, nemške novine, politične časopise. Prosim vas, recite go¬ spodinji, da mi po- posebno vstreže, ako mi posodi časnike, kadar jih prebere; pošljem jih hitro na¬ zaj. Ali je kaj novega ? Kakšna poročila pri¬ našajo ? kaj pravijo novega ? Ali je pa to poročilo resnično ? To poročilo je gotovo, je uradno. Pravijo, trdijo, zago¬ tavljajo. Ne verjamem, novine raznašajo toliko la¬ ži. Imate mnogo ptujcev ■v svoji gostilnici ? Kdo so ti, ki stanu¬ jejo zraven mene? — 203 — Quanclo parte egli '? quando parte ella ? Non lo so. Vori'ei scrivere Ho mecjo il calamaio, e tutto cid eh e mi abbisogna per seri vere. Non ho bisogno che di un po’ d’ inchio- stro. Quest’ incbio3tro e pal- lido, non e buono. Portaterni deli’incliio- stro e della cera di Spagna. Quešte penne non sono buone. Ha ella un sigillo ? Vada a prenderme- ne uno. Mi dia un tem; erino. Dove & il polverino ? Andatemi a prender deli’ arena. Un lume, una candela, perchč devo sigil- lare le mie lettere. Favorisca di fare una sopracoperta. Sigi 1 li il pacchetto (F involto). Non faro che scrivere un viglietto. Portate questa lettera alla posta. Avete danaro ? Quanto ci vuole per francar una lettera? Io non ho moneta. 2baun veifet crab? mami reifet fte nb? $d) meiS c§ iiicf)t. §d) mbdjte fdjreibcn. i^dj Ijabe nicin ©dmcib' 3eug bci mir, unb aflež maš id) 311111 ©djreb bnt uettjig babe. $d) bratidje liur cin mcnk] Silite. Stcjc Siutc ift 6(a$, fie taugt nidjt§. tBringcit ©:e mir Silite unb ©iegdlacf. S)ieje g-ebeim taitgcn nidjtd. £>ibcn ©ic cin ‘Petjdjaft? «g>otcu ©ie mir citiS. ©ebeit ©ic mir cin JJe* benneffer. Sffio ift bie ©treubiidjje ? tpoleu ©ie mir ©aub. @iu Sidjt, cine Serje; bcuu id) initfS mciuc SBrtcfe juficgeltt. £>abcn©ie bie (Šiite, cinen Vtmfdjag 311 mad)en. ©iegetn ©ic ba§ ^aefet 511. $d) merbe mir ein 33 i(lct fdjrcibeu. Sragcn ©ic biefcu 53 ricf anf bie spoft. |jaben ©ic ®clb bci ficf) ? 93?ic uid bejal)(t man, um eiueu SBrief 311 frau= tiren ? 3d) fjabe tein f(einc$(Šc(b. Kdaj odide on ? kdaj odide ona ? Ne vem. Rad bi pisal. Imam pri sebi črnil¬ nik in vse, kar je potrebno za pisanje. Ne potrebujem druze- ga, ko nekoliko čr¬ nila. To črnilo je bledo, ni dobro. Prinesite mi črnila in pečatnega voska. Ta peresa niso za ra¬ bo. Imate kak pečat? Pri¬ nesite mi jednega. Dajte mi nožčelc. Kje je prah? Prine¬ site mi peska. Luč, svečo; ker mo¬ ram svoja pisma za¬ pečatiti. Blagovolite mi zavitek narediti. Zapečatite zavitek. Hočem le listek pisati. Nesito to pismo na pošto. Imate kaj denarja pri sebi ? Koliko se plača od pisma ? Jaz nimam drobiža. 204 — Eccone (prendete)! Non indugiate punto, spicciatevi ve ne prego. Via, via, finiamola, an- date ! Avete portato la mia lettera alla posta? Non era for.-e troppb tardi ? e gia partita ? Avete francata la let¬ tera ? In quanti giorni potrd io aver la risposta, se mi si risponde senza indugio ? Ci sono lettere ? Mi portate delle lette- re ? Quante ? Avrei desiderio di com- perare aleuni li bri. Clie libri vorrebbe el- la? Qualehe opera piace- vole per iniratte- nermi nei momenti d’ ozio. Questo libraio ha un buon assortimento ? Intende il tedešco, il franeese ? Parla ella tedesco ? Sarebbe possibile di trovar un interprete? L’ oste o i’ oslessa mi potrebbero forse irn- prestar qualche li¬ bro ? Ha ijt meldjež! SJerlierett ©ie fcine 3eif, eden ©te, id) bitfe ©te. ©efdjmiub, gefd)mtnb, niactjen Sie j id) fort, geljcit ©ie. §a£>cu ©ie nteimtt SSricf anjgegebeu? 21: ar el nidjt ju fpoit? ift cd abgcgaugcn ? Dabru ©ie beti Oitief fraufirt ? i^it ude diet Ha gen fanu id) ?lutmort barauf er* piten, metin tiian mir Ld)iie 3 bgcri!ng ant* morfet? ©inb 23riefe nit mid)? 23ritigcn ©ie mir 23rie* te? 9£ie rdele? ^d) mbd)te gertt cinigc 23udjer faufen. SBho fiir 23itdjer moden ©ie baben ? ©iuigcnutcrfjalteubeSEer* fe, um mid) in freicu 21 ngenb(icfeu angendjtn 5 it uutevplteu. §at biefer 33ud)()dubler cine gutc 2(u3ma(jt? 2 >ct'ftd)t er beittfd), fran* jofifd)? ©pfedjen ©ie beutfd)? Slanu man eiiten ®ot* metfdjer befcmtnen ? Smilite mir ber SBirtfj, bie ©irtlfin cima man* djeb 23itdj leif)en ? Nate ga ! Ne mudite se, hitite, vas prosim. Urno, urno, odpravite se, idite ! Ste oddali moje pi¬ smo ? Ali ni bilo prepozno? je že odšla ? Ste plačali od pisma? Kedaj bom mogel do¬ biti odgovor, če mi hitro odpišejo ? Je kaj pisem za me? Ste prinesli kako pi¬ smo ? Koliko ? Rad bi nakupil nekaj knjig. Kakšne knjige želite? Kako zabavno knjigo, da bi se ž njo vedril ob prostorih urah. Ali je ta knjigotržec dobro založen s knji¬ gami ? Razume nemško, fran¬ cosko ? Govorite po nemško? Ali bi se našel tol¬ mač ? Mi zamore morda krč¬ mar ali krčmarica kako knjigo poso¬ diti ? Egli non ha che gior- nali. Oh ! di questi non ne voglio. Mi dia de’ zoifanelli. Una persona, che ha aperto ima bottega. Procurerd d’intrapren- dere un piccolo com- mercio. In che? In mode, in calzette, in difFerenti mercan- zie di Franzia. Vorrei trovar un as- sociato, che si assu- niesse meta delle spese. Le sarei infinitamente obbligato, so ella mi potesse procurar qualche avventore. Signora (madania) fa- vorisca d’ entrare ! Si vuol accomodare ? Eccole una sedia. Che desidera ? Ella pub scegliere. A quanto vende ella questo ? II suo ristretto e... Questo e molto caro. Egli b, 1’ assicuro, il prezzo il piu giusto. lo non dimando mai — 205 — gr fjat mu- ^jouniale. Df)! btc mag id) nidjf. ®c6eit ©ie mir ()o(3c()cm 134 (Vi it c 'k c rinit ludrijc citicu Snbcn cviiffiict (pit. mcrbc eiucu ftciiieu .sjanbcl anjufangen trarfjtcn. Stemnit? SDiit 2)1 o b emadre n, ©tritiitpfett, uerfcf)ie= bencit franjojtfdjeu SBaareit. imtuflp ciuctt (£oin= pagiuui ,pt ftnben, ber btc tepatftc bcr £often triige. $d) luerbe $Ijiten Diet SBerbinblidjfeit fdpilbeu, luetut ©ie mir cinige Snubcu Devfdjaffeu ftinnten. ©nctbige grem, beticben ©ie einjutreteu! SBohcn ©ic ftd; uid)t nic= berCaffeu ? |jier ift eiit @titf)(. 2Ba§ begefpen ©ie? ©ie fjaben bie SBaljt. ffiie tf)eiter Dtvfaufcn ©ic bieš ? ©er tcljte iprafl ift... Dad ift feljv tfieuer. ^d) Dcrfidjere ©ie, bafd cdbcrgeitaucftc ^rcisift. 3'd) iiberbicte ttie. $d) On nima druzega ko časopise. Teh pa že nočem. Dajte mi žeplenk. Oseba, katera je odprla prodajalnico. Bom skušal začeti z malo kupčijo. S čim ? Z oblačili, nogo vicami, z različnim franco¬ skim blagom. Rad bi imel tovarša, ki hi prevzel polo¬ vico stroškov. Vam bom neskončno hvaležen, če mi mo¬ rete pridobiti kaj odjemnikov. Grospa, blagovolite v- stopiti ! Bi se ne hoteli vsesti ? Tukaj je stol. Kaj hi radi imeli ? Zberite si. Po čem prodajate to? Najnižja cena je... To je silno drago. Vas zagotovljam , da je to poštena cena. Jaz ne prašam nikoli — 206 — piii del giusto. Non le posso lasciai - giii niente. Non lo posso, io ci perderei. Esamini la bonta della roba. E all’ultimo glisto, al- 1’ ultima moda. E arrivato appunto dalla Francia, dal- 1’ Inghilterra. Quanti metri ne vuo- le ? Vorebb' ella vedere ancora qualche altra cosa ? Eccole il mio indirizzo. Umilissimo servo ! Mi raccomando ! Con un sarto. e con una cucitrice. Ella mi fard un abito di questa stofifa. Bisogna farmi un ve- stito, ed un giub bone. Non c’ e roba abba- stanza. Non ne posso aver piu, deve bastare. Vuol ella prendermi la misura ? Quando avro io il mio vestito ? Guardi bene di non mancare. Ella mi fara di que- fanit uidjtž banan ab- laffcn. $d) farni uidjt, id) ttritrbc babct uerlieren. 33etracbten ©ie bic ©lite bet* ©aare. ©§ ift ber neucftc fdjmad, bic neucftc iOlo- be. ©Sfommt ebcit roti ^ranf- freidj, ©iiglanb. ©ie uicl Sžetcr bcfcfjlcn ©ie ? ffioflcit ©ie nocf) fonft etiuašS fe^cn ? .sjiev ift mciiic Slbvcffe. ge()orfantcr ITieiicr! 3$ empfei)(e midj! 135 JU it cincm Sd)iiciDcr iiub cinci’ DinOcriit. 2)iacf)cn ©ie mir cin SEleib au§ biefetu gcuge. ©ie ntitffett mir cin ffileib uiib cine $acfe madjen. ©S ift nidjt 3eug gcmig bafiir. ^ farni uidjt mdjr babon Ijabeit ; c8 tmifS gettug feiii. ©ollen ©ie mir bn§ fOtajj neumen? ffiamt mcrbe id) mcht Sleib befommcit? fpalten ©ie ja ©ort! ‘Sffadjen ©ic mir fjierauS čez vrednost. Bolj po ceni ne morem dati. Ne morem, bi moral zgubiti. Poglejte, kako dobro blago je. Je po naj novejšem o- kusu, po zadnji modi. Je ravno došlo s Fran¬ coskega, z angle¬ škega. Koliko metrov zauka¬ žete ? Bi radi še kaj videli? Tu je moj naslov. Ponižni sluga ! Priporočam se ! S krojačem in šiviljo. Naredite mi obleko iz tega blaga Mi morate narediti obleko in sudknjo. Ni zadosti blaga. Ga ne morem več do¬ biti, toliko.mora za¬ dostovati. Ali mi hočete mero vzeti ? Kedaj dobim oblačilo? Ostanite mož beseda. Naredite mi iz tega 207 — sto un grembiale con saccoccie. Mi porta ella gia il mio vestito £ Me lo provi. Le maniehe sono trop- po larghe, troppo strette ; la taglia e troppo lunga, troppo corta. Qui mi stringe troppo. L’ abito non e largo abbastanza. Faccia il mio abito su questo modello. Io la paghero, quando ella mi portera tutto quello che lia da fa¬ re per me. Sia esatto, la prego. Ella mi fara di cib un panciotto e un pajo di calzoni. Con lina lavandaia. Quando mi riporterete la mia biancheria ? Vi prego di lavarla con diligenza. Conoscete alcuno che sappia raggiustar le calzette di seta? Converra lavare e sti- rare questo abito. Portate il vostro con- to? cine ©djiirje mit Ta= fdjeu. SBringeit ©te mir fct)0tt meitt Sleib? t Pro6ircn ©ie e§ mir! Tac ?lcrme( fttib 311 med, §u eng; bic Talile ift gtt leutg, ju fuvjl ,f)ie'r briieft c» mid) 311 “ fefjr. SDtefcS Sleib ift nidjt ničit genug. UHadjcn ©ie meitt - Sfctb nad) biefem SOhifter. $d) mili ©ie bejalffen, manu ©ie mir 2(l(eS, maS ©ie fiirmief) madjeit follen, ge&radjt Ijabcn merben. ©eieit ©ie piinft(id), id) bitte ©ie. Sftadjen Sic mir ait§ biefem Jjeuge eitteu geibvocf, unb eitt $aar «£)ofen. i36. ciitev iiniirijerin. SBaitit merbeu ©ie mir ntcine ©dfdjc bringen ? Qdi bittte ©ie, fte mit _ g-leifj X« mafd)eu. Semiču ©ie ^emanbeit, ber b.ie fcibetmt ©trilm* pfe auS&cfferii farni ? 2 )iau mufS biefeS Sleib mafdjeit mtb gCdtteit laffcu. tSvingeit ©ie $(jre Dfecfj* mmg mit. predpasnik z žepi. Ali mi nesete že mojo obleko ? Pomerite mi jo. Rokavi so preširoki, preoski ; život je predolg, prekratek. Tukaj me preveč tišči. Ta obleka ni zadosti široka. Naredite mi obleko po tem uzorcu. Jaz vam plačam, ka¬ dar mi prinesete vse, kar mi imate nare¬ diti. Lepo vas prosim, bo¬ dite točni. Naredite mi iz tega blaga telovnik in hlače. S perico. Kedaj mi prinesete na¬ zaj moje perilo ? Vas prosim, da mi je operete čisto. Ali poznate koga, da bi znal popravljate svilene nogovice ? Ta obleka se mora oprati in pogladiti. Prinesite račun. Voglio contar la mia biancheria. Nota della biancheria lavata. Due paia di lenzuola. Quindici camicie. Due paia di mutande. Sei paia di calzette. Sei paia di scapini. (peduli). Un paio di guanti. Quattro berrette da notte. Due cuffie. Un paio di saccocce. Nove cravatte. Cinque grembiali. Quattro corpetti. Dodiči fazzoletti da našo. Dodiči salviette. Tre tovaglie. Sei asciugamani. Mancano due pezzi. Qui c’ e un fazzoletto che non e mio, questo non e il mio segno. Questepieghe son fatte male. Questo non e ben la- vato. Questo e lavato per eccellenza. Con un calzolaio. Ha ella delle scarpe — 208 — ijjd) miti mcittc SBSdfdje gdfjlen. 137 . Diofc Oco gcnmjdjcucu 8cii!>c§. fjmei j$acii' Tcttudjcr. jvfiinfjefm |)embcn. Drnci ipaor Untcvljofen. ©ed)§ j3aar ©trihnpfe. @ed)§ s paav ©ocfcn. gin i|3flar (oaitbfdjuie. 23iet ?taci)tmii£en. 3>nci $aubeu. gin i(5nar 3fcifct)en. Tee n n |ja(gE>inbcn. jjfihif ©epurjen. 23icr Seibdjen. .gmoff £ctfajentiict)cv. groolf ©ermetten. Ž)rei $£ifd)tucf)cr. ©ecfjS jpanbtiicf)er. gg feljleu 3iuet ©tiirfc. ®a ift cin ©djmtpftud), bcig mir niefit cic^drt; e§ ift nic^t mcin geidjen. 3Diefc g-alten fiub fc^fedjt gemadjt. ®icfeg ift nicfjt gut gc= mafdjcn. Uicfcš ift bovtvcfflid) ge* mafdjen. 138 . 9Blt cinem SdmOiHndjer. §atxn ©ic fertige ©djuljc? Hočem svoje perilo prešteti. Zaznani oprani!) reči. Dva para rjuh.. Petnajst srajc. Dvoje spodnjih hlač. Šest parov nogovic. Sest parov kratkih no¬ govic En par rokovic. Štiri ponočne kape. Dve kapi. Dva žepa. Devet ovratnic. Pet predpasnikov (pre- „ gač)- Štiri spodnje jopice. Dvanajst žepnih rob¬ cev (rut). Dvanajst prtičev. Trije prti. Šest brisač Dve reči manikati. Ta žepni robec ni moj; nima mojega zna¬ menja. To je slabo pregnjeno. To ni dobro oprano. To je posebno dobro oprano. S čevljarjem. Imate kaj narej enih fatte? Me ne p o rti diverse paia di varia grandezza. Quanto costano queste qui ? Me le voglio provare. Vorrei che mi faccia dei stivaletti, dei sti- vali ali’ inglese, delle scarpe. Di che le comanda? Di pelle. Di che colore? Di color rosso, di color rosa, di incarnato, di verde pomo,verde scuro,turclrino (bleu), bianco, violetto, gial- lo, grigio, color di fuoco, color di pa- glia. E i talloni (i tacchij come li vuolo. Taloni piatti, alti un pollice. Mi vuol prendere la misura? Mi provero le scarpe. Mi fanno male. Hanno il taglio troppo lun- go, troppo alto. Mi faccia pure delle pianelle. Bramerei avere delle scarpe foderate. Le faccia larghe in modo ch’io possa metterle sopra i miei soliti calzari. Ci metta delle suole grosse. — 209 — Sriugen ©ie mir melj* reve 'j3are con Derfcfjie= bener ©vbije. SBie ffjeucr finb biefe f)ier? $d) mili fic prebirat. ^d) tutiufdje bafč ©ie mir |>albftiefe(, englifdje ©tiefel, ©djitlje, tna* djcn. Soočit befef)(cn ©ie fie? Seberne. SJSott meicfier §arbe ? jftotf), rofcurotfj, fteifcE)= farbig, apfefgriiu, bun* felgritn, blait, roeifj, uiotet, ge( 0 , grau, feiter* fav&ig, ftroljgelb. Sie loiinfdjeu @ie bie 'MDfči tje ? giadje Slbfd&e, eiueu god bodj. Soden ©ic mir ba§ iDfajj neumen ? $dj mili meiitc©d)u[)epro» ilircu. ©ie britefen mid), fie finb 311 aužgefcimitten, fie gef)en hod). SDiadfcu ©te mir nudi ■jJantoffeln. ^d) mbd)te gern gcfiitterte ©d)ut)e. SDIadfeit ©ie fic fo, baf§ id) fic itber mein geiob()nlicf)e§ $ujj* mer! angieljcu farm. Sftadjen ©ie mir red)t biefe ©oi)(cit. čevljev? Prinesite mi jih nekaj parov različne velikosti. Koliko stanejo ti? Jih hočem pomeriti. Želim da mi naredite polškornjice, angleš¬ ke škornje, črevlje. Iz česa jih hočete i- meti ? Iz usnja. Kakšne barve? Rudeče, rožne barve, krvne barve, jabel- čno-želene, temno¬ zelene, modre, bele, višnjeve, rumene, si¬ ve, ognjene, slamate barve. Kakšne pete ukažete ? Niške peke, jeden pa¬ lec visoke. Mi hočete vzeti mero ? Hočem svoje čevlje pomeriti. Me tiščijo. So preveč odprti, so previsoki. Naredite mi še brez- petnike (pantofeljne). Bi imel rad podvlečene čevlje. Naredite mi take, da jih lahko čež navadna obuvala nataknem. Vzemite prav debele podplate! 2.10 Con un giardiniere. Che fai qui ? Comesichiama questo? Netta questo viale col rastrello. Fa nel giarclino clelle aiuole. Dov’č la vanga? Dove e la ronca (roncola) ? Bisogna tagliare (po¬ tare) questi alberi. Avremmo noi abbon- danza di frutta que- sto anno ? Bisognerebbe sradica- re queste erbe cat- tive e piantar dei fiori di campi p. e. il mughetto, il ca- rnedrio, la camomil- la ecc. Come cbiami questo frutto, quest’ erba, questa pianta, questo flore ? Bisogna seminare qui deli’ erba. Ti prego di far collo- care qui una pan- ca. Una donna forestiera cerea servizio. Io cerco un servizio. Che pošto bramereste? 139 . UH it ciiiem (Sartitcr- ■SBa« madjft bu ba'? 29 i c nemit man bie|e«? Oleiitigc biefc Stflee mit bcr .Spnvfc (mit betu Diedjcu). fDiadje im ©avtcn 33(tt» mntbecte. 3Bo ift ber ©pateu? ift bic £>ade? S)o ift ba« ©arteitmeffev ? •žJiau muf« bicfc sSauute befcf)nciben. SGBerbcn mir biefc« f^afjr oiet Obft fjaben '? 9)1 a n muf« biefc« Unfraut auSreigen unb $elb* blitmeit anpflatijett, eh ma: ba« 50laibtfiutdjen, ba« 23ercjigmetnnid)t, bie Samitte u. f. m. 3Bie itennft bu biefc guutdjf, biefe« ©entitfe, biefc Tfiauje, biefe Šlitme? Slan muf« Ijier @ra« faett. $d) bittc bid), Ijier cine San! fe^ctt ju laffett. 140 . (Šiite 3-rcutbc fudjt ctttcn Sienft. $d) fudje ciuen SDiettft. Sla« fiiv eineit mitnfdjten ©ie ? Z vrtnarjem. ■Kaj delaš tul Cel j ? Kako se to imenuje? Očisto to pot z gra¬ bljami. Naredi na vrtu cve¬ tlične gredice. Kje je lopata? Kje je sekira? Kje je kri- vač? Ta drevesa se morajo obrezati. Bomo imeli letos mno¬ go sadja? Ta plevel se mora iz- ruti in cvetlice na¬ saditi poljske n. p. šmarnico, potočnico, kamilico itd. Kako imenuješ ta sad, to zelišče, to sadiko, to cvetico? Tukaj se moranasejati trava Te prosim, ukaži, da se tu klop postavi. Ptujka išče službo. Iščem službo. Kako službo želite? J 211 — Vorrei trovare uri ser- vizio in qualita di cameriera, o di go- vernante. Ho dei buoni attestati e avro anche delle garanzie. So cucire anche la biancheria fina e far dei vestiti. Sa ella ricamare? Si, io ricamo a telaio e in tutte le altre mamere. Sa ella pettinare? Un poco. - So petti- nare, tagliare i ca- pelli ed arricciarli. Sa ella lavare bianche- ria fina? Sa ella aggiustar i mer- letti? Sa ella un po’ cucinare? So cucinare bene e tar ogni sorta di paste. Ha gia servito? Clii le sta garante? Accetterebbe un pošto di sovraintendente? 50 un po' scrivere e far conti. 51 contenterebbe di passar tutto 1’ anno in campagna? Ha ella gia allevati de’ fanciulli? Che salario bramereb- be ? Qdj tmmfdfe alg fiam< merfrait obet a(S ($>ou* mutante iinterjufout* men. $d) babe gute $eugmffe unb avbe and) SBitrgen ftetleu, ^ 3 'cf) farni feinc SBdfdfe uaE)cu unb fleiber nia* dfcit. Sfihtncii ©ie ftiefeti ? 2fa, id) ftiefe auf bent Štafjuieu unb auf alte anberen Slrteii. jSimiten ©ie fvtfiren ? Sin meuig. — Qd) fdmt fvifircn, bie Jpaare fd)uciben unb in pittoteu legeu. ^biiuen ©ie fciite ©afdfc icafdjen? ifčotnien ©ie ©piljen an§* beffevu ? Sbuuen ©te cfiuab to» djett? $d) famt gut !od)nt unb aflerlei ©acftuer! ina* d) e it. §abeit ©ie fdjoit gebieut? SBefr fteljt gut fitr ©ie? ffiittbett ©ie bie ©telle citter 'Jliiffetjerin cuniefp men ? $d) tanit eitt mniigfdfveh beu unb redjuen. ©itrbett ©ie bamit ju* friebeu fciu, baS gatije auf bent Oattfce juguOriugeii ? $ja6eit ©ie fdjon Stabet evjogen ? 233te utel 8of)tt pertaugeu ©ie? Rada bi služila kot so¬ barica ali kot odgo- jiteljica. Imam dobra spricala in dam tudi poroke. Znam tančico Šivati in oblačila narejati. Ali znate vezti? Da, znam vezti na ok¬ virju in na vse dru¬ ge načine. Ali znate opletati? Nekoliko. Znam ople¬ tati, striči : in lase zavijati. Ali znate tančico pra¬ ti ? Znate čipke poprav¬ ljati ? Znate kaj kuhati? Znam dobro kuhati in vsakovrstne pecivo napravljati. Ste že služili? Kdo je porok za vas? Ali bi prevzeli službo nadglednice ? Znam nekaj pisati in računati. Bi hoteli celo leto na kmetih prebivati? Ste že odgajali otroke? Koliko plačila zahte¬ vate? — 212 — Člie salario si vorrebbe darmi ? Quello che ordinaria- mente si usa in paese. Avro le spese e la lavatura? Avro una camera per me sola? Quando potro sapere la risposta? Quando devo ritorna- re ? A chi devo rivolgermi? Daro la risposta dimani o in otto giorni, o di quia qualche giorno. Le sono molto grata per la sua bonta; mi di- spiace assai di non potermi esprimere meglio. Ella non sa il tedesco? So appena alcune frasi; ma ho 1’intenzione di studiarlo e d’im- pararlo. Serva sua devotissima! La stessa donna colocata presso una dama tedesca. La supplico signora (illustrissima) di usar rneco delhindulgen- za, sopratutto da principio, perche non sapendo il tedesco, intenderb spesso ma¬ le e commetterb de- gli sbagli involon- tari. UBie tucl 8 ofm luifl man niiv gcbeu? 2Ba§ man getubljitfidj Ijicr ju Sici itbe gibt. SBevbe id) aitdj fveie Soft nnb HCafdje Ijabeu? SSerbe idj niein eigeneS 3immer Ijabeu? SBanu farni id) bic 9(itb luort crfafjreu? SEBami fotl id) roieber fomuteit ? 53ci mem mufb id) mid) mdben? $$ nterbc iitorgcu, obev in ad)t Stagen ant* roorten. 3 d) bin $f)iten fiir $ljre (Šiite Dieten ©anlfdjuP big; e§ ftjuf mir fefjr leib, baf§ id) mid) tiidjt beffer aitdbriicfcit farni. 33cfftef)cn@icnid)tbeiit|'cb? $dj uevftdje n ur cinige fRcbenSarteiT, aber id) benbfidjtigebažiDcutfdje jit ftubireti uub e§ 311 erlernett. 3 ^re gciiovfamftc ®iene* riit! 141 . Stciclbc 5rou im lienitc ciucr bcittfrfjcit Odlite. $dj bitte ©ie, 33?abamc, J?ad)fidjt mit mir 311 f;a= ben, uamciit(id) im ?(n= fangc; benn ba idf bed ©eutfdjen itidjt mčidjtig bin, fo mcrbe idj oft unredjt oerfteljcu, uub mnutflfitrlidje jjjeljler begeljen. Koliko bi mi dali ? Kolikor se tukaj na¬ vadno plačuje. Bom imela prosto hra¬ no in perilo? Bom imela sobo sama za se ? Kadaj dobim odgovor? Kadaj se imam vrniti? Pri kom se imam ogla¬ siti? Jutri, ali v osmih dneh ali v kratkem dam odgovor. Za vašo dobroto sem vam posebno hva¬ ležna; jako mi žal, da mi jezik boljše ne teče. Ali ne znate nemški ? Znam le nekoliko iz¬ rekov, pa namerujem vaditi se v tem jez ku in naučiti se ga. Ponižna služabnica! Ista ptujka v službi pri nemskej gospej. Prosim vas, milostljiva gospa, imejte potr¬ pljenje z mano zla¬ sti zdaj v začetku; ker nemškega ne znam, se včasih pač lehko sgodi, da kako reč slabo razumem, in nehote kaj narobe storim. . Pero ella parla gia un poco il tedesco? Purche si parli adagio, 1’intendo un pochino E ella francese di na- scita? Si, signora. Di che provincia? Signora, vorebb’ ella vestirsi, farsi petti- nare? Clie vestito mettera? A clie ora la dovro svegliare ? Illustrissima, mi vor- rebbe oggi permet- tere di uscire? La stessa persona in qualita di governante presso i fanciuili. Via, madamigella bi- sogna levarsi! Si metta le calzette e le scarpe. Adesso dica le sue ora- zioni. Venga qui, io la ve- stiro. Voglio pettinarla. Ma si tenga un po’ meglio. Vuol far colazione? Via, non mangi cosi presto. I suoi piedi son pie- gati ali’ interno, li spingaunpo' in fuori. — 213 — ©ie [pred)en boi) eiit me* mg bentjd)? SBemt tamjfam gefprodjett mivb, oerftelje id) ed etn tocttig. ©inb ©ie in ^raulreidj geboren ? $ct, gitdbige gram $tt tuelcber 'Prouinj? Soden ©ic [id) DPabnnte aufleiben, bat ®opfpu§ beforgen (affen? ScldjeS Slcib moden ©ie au jiefjen ? Um mic oiet lUjr [oll id) ©ie attfmccfen? Sotlten mir ©uer@naben evlauben, [)eute aitšju* ge()cu ? 142 . Ticitllie 'Perfott n l d o it U c v it it it t e lici Miit&ciit Solan grdnlein, ©ie miiffen anfftepen! 3iel)en ©ie [id) ©trnmpfc ttitb ©djufje etn. ©agen ©ie jegt 3$re (debete f)ev. Sommen ©ie f)er, id) mili ©ie aujieljett. $d) mili ©ie fammen. .joalten ©ie [id) bodj 6e[[er. Soden ©ie friiljftfitfen ? (£[[en ©ie nidjt [o ge* fdjminb. ^[)ve3'ii&e [teleti einmdrfš, bremen ©te [ie attž* mdrtd. Nekaj malega vendar že govorite po nemš- , ko? Ce bo počasi govori, razumem nekoliko. Ste-li na Francoskem rojeni ? Da, gospa. V kateri pokrajini ? Gospa, ali vam je všeč, da vas oblevem in opletem. Katero obleko hočete vzeti ? Kedaj vas imam zbu¬ diti? Milostljiva gospa, ali mi dovolite, da bi šla danes ven? Ista oseba kot otroška odgojiteljica. Gospodična, treba je ustati. Obujte si nogovice in eižme. Zdaj opravite svoje molitve. Pridite sem, da vas oblečem. Vas hočem razčesati. A držite se vendar lepše. Hočete zajutrkovati ? Nikar ne jejte tako hitro. Noge . so unoter sklju¬ čene, raztegnite jih naprej. 14 214 — Ella si piega troppo a destra, a mancina. Alzi un po’ la testa. Dov’e la suabambola? Ella pub giuocare a- desso. Cosa cerca ? Ella perde sernpre le sue cosuccie. Se avesse un po’ piii d’ ordine, non per- derebbe una gran parte del giorno in noiose ricerche. Non faecia tanto stre- pito! Non parli cosi forte! Non contradica a sua sorella, a suo fra- tello ! Lasci le dispute (le contese), la prego. Abbia un po’ piii di compiaeenza e di doleezza. Abbracci sua sorella. Ven ga qui! Venga piii vi cino (si appressi un po’ piii)! Mi dia quella cosa, mi porti questo. Si segga. Vuol lavorare ? Vuol cucire? Vuol far cal- zette? Mi mostri il suo la- voro. Questo va assai bene. Questo va molto male. ©te iteigcit ftd) jit feljr reditž, linfS. §crtten ©te bocf) bctt ^opf in bie ,£)bf)c. SSBo ift $brc )3iippc? ©ie foutten j.cljt fpieleu. ffiaS fudjen ©te? ©te v?ev(teren iinnter ^Ijre ©pie(fad)en, SBettit ©ie ein tucittg tttefjr Drbitintg ()Mtett, (o roiirbcn ©ie nidit ctneit grojfen T()ei( bed ©etgeS itt fatigiucifigem ©ttdjett »erlicrcn. SDiacbett ©ie nid)t fo uicf 8drm! 9{cbett ©ic ttid)! fo lattl! 3Biberfpnccf)en ©ie ^(jrer ©cfpoeftcr,^f)rem '-brin ber itid)t! Sfcitteit 3auf, id) bittc. Ijabcit ©ic bod) tttefjr ©efddigfeit intb ©ctufB mati). Umant:ett©ie^[)ve©d)iue= ftcr. Sommcti ©ic [)cr! Stommcii ©ie nal)cr! ©ebett ©ic mir jettcž, bringen ©ie mir bad. ©e tj e it ©ic ftd). Soden ©ic - arbeitcn? Sodcu ©ie nadeti ? Soden ©ic ftricfcit? jjeigen ©ic mir (jtfrc Slrbeit. 'Sbab ift rcd)t gut. ©ad ift fef)v fd)led)t. Vi se nagibate preveč na desno, na levo. Držite pač glavo po. koncu. Kje imate punico? Zdaj se smete igrati. Kaj iščete? Vi zgubljate vedno svoje igrače. Ako bi imeli svoje stvari bolj v redu, bi ne zgubljali vsaki dan toiiko časa z dolgačasnim iska¬ njem. Ne delajte toliko ro¬ pota! Ne govorite tako gla¬ sno ! Ne odgovarjajte svoji sestri, svojemu bra¬ tu. Ne prepirajte se, vas prosim. Bodite bolj prijaznim krotki. Objemite svojo sestro. Pridite sem. Stopite bližej ! Dajte mi tisto reč, prinesite mi to. Vsedite se. Hočete delati? Hočete šivati ? Vam j e všeč plesti? Pokažite mi svoje delo. To je prav dobro. To je grozno slabo. — 215 Guardi come faccio io. Faccia questo da ca¬ po. Dov’e il suo ditale? il suo ago? ove sono le sue forbici? Badi di non tagliarsi. Adagio! Eccellente! Faccia un orletto, una cucitura, ecc. Infllzi il suo ago, fac¬ cia un nodo al suo filo, alla sua seta. Lasci il suo lavoro, lo pieghi insieme, lo metta da parte. Prenda il suo lavoro. Ecco il suo naaestro di calligrafia! Spero che prendera la sua lezione con di- ligenza. Me lo promette? Via, s’ applichi! Ella non si cura niente affatto. Quando si prende le¬ zione non bisogna chiaecliierare. Ecco il suo maestro di ballo! Faccia dunque cio che 1» dice il suo mae¬ stro. Bi sp on d a piii civil- mente. ©eljen ©ie 311, trie idj eS mad)e. gangen ©ie bieS mieber ait. 2Bt> ift gHngerlfut? 3$re ffiafrnabel? SBo ift $fre '©ckcre? fReifmen ©ie fid) ifm 2ld)t, bapS ©ie fid) nidjt fcbneibeit. ©adjte! SSortrefflid)! SRadjeit ©ie eineu ©attnt, einc fffafjt, 11. f. ro. $dbefn ©ie bie Dldfptabet ein, madjeit ©ie eitten Enoten aii^rengroi™, ^t)re ©eibe. $bren ©ie auf ju arbeiten, iegeit ©ie $t)re 2(rbeit jufammen, legen ©ie fic raeg. Dtcfnnen ©te $Ijre 2lr£>eit. ®n fommt $Ijr ©cf)vetb= [eljter! $d) Ijoffe baf§ ©ie ^fjrc ©titube mit ničtem girifše itefpucn »erbeu. 23 ei'fpretf)ett ©ie e§ mir? @etieit©ie fid) bod) SDBtlje! ©ie fiiinment fid) gaug uitb gar nidjt. SBettrt man eiite Section nitmnt, barf man nidjt ptaubam. §ier ift $$r Sanjmeifter! Sftfun ©ie bod), mad i?et)rer Q!jnen fagt. 2lntmorten ©ie bod) fjop. tid>er. Glejte, kako jaz delam Začnite to z nova. Kje je vaš naprstnik? Kje je šivanka? Kje so škarje? Varujte se, da se ne vrežete. Počasi. Izvrstno! Naredite rob, šiv, i. t. d. Vtaknite nit v šivanko, naredite vozel na sukancu, na svili. Pustite delo, zložite je vkup, denite je na stran. Vzemite svoje delo v roke. Glejte! vaš učitelj le¬ popisja prihaja. Upam, da boste z ve¬ liko marljivostjo po¬ slušali poduk. Mi obljubite to? Prizadenite si vendar! Vi si prav nič ne pri¬ zadevate. Med poukom se ne sme klepetati. Tukaj je plesni učitelj. Storite ,pač, kar vam poreče učitelj. Odgovarjajte prijaz- niše. 216 — Se continua cosi šaro costretta di metterla in castigo (di darle un castigo). Lo diro alla sua si- gnora madre. Si metta a sedere e sia piu giudiziosa. Ringrazi il signore, la signora, la signorina. Faccia una riverenza. Vuol leggere francese? Ella non pronuncia bene. Ascolti me. Si deve pronunciare in que- sto modo. Ella legge troppo pre¬ sto. Benissimo. Continui, Se leggerh con atten- zione, io le daro un bel premio. Via, coraggio! da bra- va! Cosi, basta per oggi. II pranzo h gia in ta- vola. Mettiamoci a sedere. Non si mette il gomito sulla tavola. Mangi con un po’ di creanza. Ella mangia troppo presto. Ha ella bevuto? Andiamo a passeggio. Metta il suo cappello. Dovesonoisuoiguanti? SBcnit ©ie fo fortfaffreu, merbe ic| gejmungett fcin, 3$tten cine ©trafe uufjulegen. 3$ merbe e§ 3$rer grcut SDJuttcr fageu. ©etjen ©te ficl) unb (eten ©te oeruunfttger. ©aufeu ©ic bem iperni, bcrgratt, bent ^rdufetn. 33criteigctt ©ic fidj. SBollen ©ic franjbfifd) lefeit. ©iefpredfett uidftgut aud. jrjijffren ©ie rnidj an. ©o niufs in a n aužfpredjett. ©ic lefeit p gefdfmtub. fftedft gut. §af)vcn ©ie fort. SBctttt ©ic mit Stufmerf* fainfcit lefeit merbett,fo miti id) 2$tteu eiitc t)u&= fcbc ©elolfuuug gcbcit. £yrtfdj attflimmer mmtter! ©o, e§ ift geimg fiir t)čute. £>ad @ffcn ift aitfgctvagcn. ©e|ett mir u it s jit 3©i= fd)e. 2)2 a n (cgt nidjt bie @11= bogen auf beit SEifd). @ffett ©ie mit tneljr 2(tt= ftanb. ©te effett ju gefdfminb. ^abett ©ie getruiifeii? @el)cn mir fpajieren. ©e§eu@ie^ren§ut auf. SBo fiub^fljrc^janbfdjufje? če se boste še tako obnašali, vam bom morala naložiti ka¬ zen. Povem vašej gospej materi. Vseditesein bodite pa¬ metnejši. Zahvalite se gospodu, gospej, gospodični. Priklonite se. Hočete francosko bra¬ ti? Ne izrekujete prav. Poslušajte mene. Tako se mora izrekati. Vi berete prehitro. Prav dobro. Berite , naprej. Če boste brali pazljivo,, vas hočem lepo ob¬ dariti. Le urno 1 bistro! Tako, za danes je za¬ dosti Kosilo je na mizi. V- sedive se. Komolec ne sme na mizi sloneti. Jejte vendar spodob- nejše. Vi jeste prehitro. Ste pili ? Poj dive na sprehod. Denite klobuk na glavo Kje so vaše roko vice? — 217 -- Eccoci in campagna; adesso se vuole pud correre. Via, faccia una piccola corsa. Rito mi qui. Si ferrni! Ha caldo ? Ella e tutt’ ansante. Via, nori vada dondo- lando. Si' diverta a coglier dei fiori. Sediamoci. E stanca? Ha freddo? Non vada per quella strada. Non vada sull' erba. Badi di non sporcar- si. Non ha ella i piedi u- midi ? Mi dia la mano. Sollevi la sua veste. Andiamo a časa. Non vada tanto lesta. Metta la sua mantel- lina. Dov’ e il suo fazzo- letto ? Si sofli il našo. Badi di non eadere. Ella cenera adesso. Andiamo a letto. Buona sera, feliee not- te! 91 im finb mir auf bcm fjjclb; ©ic foitnett lau* fen, loentdč bctiebt. Slinil, (aufen ©ic cin n?e» mg. ©iejurticf. |jaR ten ©ic cin ! 5 >ff Qljneu m\-rtin ? ©ie finb aujjcr Hitijem, ©diaufeln ©ic fid) ntdjt im ©etjeu. Unterfp.itten ©ic fid) mit 931 umeiipflitcf en. §33 ir moden mtS Ijinfe^en. ©inb ©ie niiibc? Sft Sfpcn ? ©djcu S ie rtidjt jenen ©eg. ©c()en ©ic nid)t auf bcm Dlafcn. 9W)mcit ©ic fird) in Hldjt, fid) nic&t gu befdfmtt^en. §jaben ©ic iticfft naffe P&c? ©cbcn ©ie mir bie .ffaub. |)eOen ©ic i^ljrcn Sfocf auf. SK>ir moden nad) .fjanfc . gcficn. @ef)cu ©ic nidjt fo ge* fdpinb. |jtingcu ©ic $[)reu9Jfait* tel um. So ift il)r ©djnnpftitdj? ©dmenjcu ©ic fid). 9M)incu ©ie fid) in Hldjt nid)t 3 n fallcn. ©ic mcrben jelft 311 Hl&cnb cffcu. @cl)eu mir 311 53 cttc. ©utcit Slbertb, gutc 9fadjt! Sve že na polji; sedaj tekajte, če se vam ljubi. No, tecite vendar ne¬ koliko. Vrnite se. Stojte! Ali vam je vroče? Ste brez sape. Ne gugajte se, ko bo¬ dite. Razveseljujte se s tr¬ ganjem cvetlic? Vsedive se. Ste trudni? Vam je mraz? Ne bodite ondod. Ne hodite po travi. Varujte se, da se ne umažete. Nimate mokrih nog? Podajte mi roko. Vzdignite obleko, Pojdiv domu. Ne hodite tako hitro. Ogrnite svoj plašček. Kje je vaš žepni ro¬ bec ? Vseknite se. Varujte se, da ne pa¬ dete. Zdaj boste večerjali. Poj dive spat. Dober večer, lahko noč! — 218 Con im dentista. Ho mal di denti. E una flussione o ha un dente guasto ? Io čredo che questo dolore venga da un dente guasto. Vuol ella esaminar la mia bocca ? Ella ha due denti gua- sti. Si potrebbero piom- bare ? Se ella vuole li piom- bero. Le sue gengive sono gontie. Vuol ella cavar questo dente ? No, non bisogna ca- varlo, fintantoche ella ha la guaneia gonfia. Cosa faro io dunque per calmar il dolore? Metta nel bučo del dente un po’ di bam- bagia inzuppata di etere. L’ olio di garofsni o di canellanon potrebbe mitigare il dolore? S:, ma 1’ etere e mi- gliore. Io soffro particolar- mente di notte. Vorrebbe ella nettarmi i denti? 143 . SBftt dnem JnOmtrite- $dj f>abc gatjnmefj. 3ft e§ cin glufd, ober fja&ett ©te einen Ijoljteu 3afin? gtanbe, ba [3 biejer ©djinerj «on cineinljolp len 3a^ne Ijcrriifjt. SBollen ©ie meitten SDinub unterjudjen? ©te Ijaben gntei fjofjle 3dl)tte. Sann man fic plombirat? n?tll [ie plombirat, menit ©ie c» bcfcljlen. 3$ r 3al)nflei|d) ift ge* fdjroollett. . 2Col)ten ©ie biefen 3af;u audjieljen? Tein, man barf ifm nidjt anSjicficu, [o tange ©ie cine gefdjmotleneŠBange Ijaben. $ 3 a§ foll id> benn tfjun, ttnt ben ©djmerj 511 linbern ? ©teden ©ie in bie Oeff= ttng bed gafjnd eitt me= nig 33annnuolle in ?le* tfjer getaucljt. ©elite ‘Jtelte* ober 3* 111 * mctbtben©djmer3 nidjt linbern? $a, aber letljer ift beffer. jjdj leibe namcntlid) bc§ 9 iad)tS. SffioKtcn ©ie mir nidjt bie 3dftne pu^en? Z zobnim zdravnikom. Zobje me bole. Ali je gnjili tok, ali imate votel zob ? Mislim da prihaja bo¬ lečina od votlega zoba. Mi hočete usta pregle¬ dati ? Imate dva votla zoba. Bi se mogla pečatiti? Ju opečatim, če uka¬ žete. Zobrne so otekle. Hočete ta zob izruti ? Ne, ga ne smeva iz¬ ruti, dokler imate oteklo lice. Kaj pa imam storiti, da potolažim bole¬ čino ? Vtaknite v zobovo vo¬ tlino pavolo z čte- rom namočeno. Ali bi ne vtolažilo bo¬ lečine olje iz klin- čekov ali iz sladke skorje ? Tudi, pa eter je boljši. Jaz trpim posebno po noči. Bi mi pač hoteli zobb očistiti ? — ‘219 — Ha ella della buona polvere o qualche oppiato per i denti? Ha ella mio spazzo- lino per i denti? II miglior rimedio sa- rebbe di prendere un po’ d’ acquavite canforata in un bic- chier d’ acqua. Una persona ferita e[5 ober mit 3l/rf Ijeijen? Sie ciet luirb mir bad £>0(3 foften, um gmei Sauiiue ober poči Oefcn 0011 ben leljteu SEagen OetoOerd bid 311111 9 )?o= nat 9 lpril 311 ^eijen? @ef)t ba§ gimmer aitf bie ©traffe, auf beinfjof ober auf ben @artcu.t)iuau§? Sie ničle genftcr !)at ber ©aat? [jat er ©picgel? ©inb bie Sirt^dlcute gutc Cente? ©inb bie SErcppcn fdjbtt? Sie »icl ©tufen finb bid 311 bent fiir mid) be- ftimmtcn 3* m,ncv ^ 3 ft bad §ciud ueu ober alt? ©inb fciue neuen Sdubc ober ^refcomafereien ba? 3ft bad Saffcr gut? i^fteiu ©runueit ober cine jhnupe im ,f)aufc? Sami icfj Sagcuremifcu Ali boste vi skrbeli z perilo ? Za prtiče bom skrbel sam, želim pa, da se mi dajo rijuhe fprestrala). Kurjavo prevzamen jaz Koliko bi me stalo, če bi na dveh ognjiščih ali v dveh pečeh kuril ? Ali hočete kuriti z drvi ali s šoto. Koliko me bodo stala drva, če bi netil na dveh ognjiščih ali v dveh pečeh od zad- njdi dni oktobra do aprila ? Ali je soba obrnjena na cesto, na dvor ali na vrt ? Koliko oken ima dvo¬ rana ? ali ima kako ogledalo ? So gostilničarji dobri ljudje ? So stolbe lepe ? Koliko stopnic je do sobe meni name¬ njene ? Ali je hiša nova ali stara? Ali niso tu kake nove stene ali slike na sveži zid ? Ali je voda dobra? Je kak vodnjak ali ka¬ ka sesalka (pumpa) v hiši ? Ali bi mogel dobiti — 223 — rimesse o una scu- deria (una stalla)? Quale e il migliore farmacista di questa citta? Dove sta egli di časa ? C’ e qui un pubblico giardino di bottanica? Questo giardino e spa- zioso? e egli ricco di piante esotiche ? A chi mi dovrei rivol- gere per vederlo ? Merita d’esser veduta la biblioteea pub- blica? Come si chiama il l i- bliotecario? Ci sono in questa citta pubblici corsi d ana- tomia, di chimica, di fisica? Quali sono i migliori professori in questo genere? Quale e il piu consi- derevole ospedale? Quale e il nome del primo medico o chi- rurgo di questo spe- dale ? Qualcuno desidera di comperare o di prendere in affltto una rilla. Vorrei comperare o prendere in afiitto un casino di campagna. ober einen ©tali befoitt* ineit? SOBetcfeer ift ber befte Sipo* tfjefer in biefer ©tabt? UBo moffnt ev? $ft Ijicr cin offeitttid&er Ootanijdjer ©artcn? 3jft biefer ©arten grofj, ift er reid) ati frenibett ‘jifiaujen? Slu men mufS id) mid) toenbcu, um ifjit ju fcfjcn ? SBcrbient bic offenilidje šBibliotfjcf gefeljett ju loerbcn ? 2Bie fjeijjt ber 33i6lio* tfjefar ? «g>diIt man in biefer ©tabt bffeutlid)e8e£)rfiir)e iibcr bie Slttatomie, S^emie, SBeldje finb bie beften ^rofcfforett in biefem §ad)e? SJBetdjeS ift baS uonteljmfte ^ r a n f e n f) o f i t a t ? SBic Ijeijjt ber erftc Slrjt ober SBunbarjt iit bie= feirt |jofpitale? 146 . 3 e m a n b it> ii it f d) t cin fitniUjaus ju fttufeit ober ju mictOcit. $d) mbd)tc cin fkiubljauž fattfen ober inietfjen. okrov (za vozove) in hlev? Kateri lekarniear je najboljši v tem me¬ stu ? Kje stanuje? Ali je tukaj javen rastlinski vrt ? Ali je obširen ta vrt? ali ima mnogo ino¬ zemskih rastlin ? Pri kom se imam o- glasiti, da ga ogle¬ dam ? Ali je vredno, da bi se pogledalo v tu- kajšno javno knji¬ žnico ? Kako se imenuje knji¬ žničar ? Ali so v tem mestu javni poučni anato- mični, kemični, na¬ ravoslovni tečaji ? Kateri so najboljši u- čitelji teh predme¬ tov ? Katera je najimenit¬ nejša bolnišnica ? Kako se kliče prvi zdravnik ali ranocel¬ nik v tej bolnišnici? Nekdo želi hišo na kmetih kupiti ali najeti. Rad bi kupil ali najel hišico na kmetih. — 224 Io paghero danaro con- tante, oppurpaghero gli interesssi. D aro una cauzione. Io lo voglio con mobili o senza mobili, e cinque o sei ore di- stante dalla citta. Desidero che sia un’aria salubre e non in luogo paludoso. Io non voglio, che un picciol podere, una abitazioncella in una campagna. Ne eonosco una che le converebbe, e soltanto quattro ore distante da qui. E bella la strada che vi conduce? E passabile. Questa časa villereceia , e coperta di paglia, E bello il giardino? C’ e delhombra vicino alla časa? O’ e un orto, un cor- tile, un bosco, un prato? Com’ e distribuita la , časa ? E vicina al villaggio? Quante volte la setti- mana vi si ricevono lettero per la posta? Corne si fa a metter , le lettere alla posta? E il fattore un buon uomo? Ha delle armente? E buono il latte ? roevbe baar fcejaljtett, ober cine Diente gcbeit. jutll ©aution fdjap fen. $d) mili bab |jau§ mo* blirt ober nid)t mo&lirt, unb fiiuf ober fed)b ©tunben con fcer ©tabt cutfevnt. $d) mitnfdjte eb in ciner gcfunbctt itnb nidjt nioraftigen ©egeitb. 3$ mili mir cine93icierei, ein |)dubd)cn in dnem 3’dbe. $dj fenuc cine, bie iten anfte^en mirb, fie liegt mir oier ©tunbeit 0011 f)ier cittfernt. $ft ber SBeg bnhitt fdjiin? (S§ ge[)t an. ©ic ijjfcterei ift mit Str o!) gebedt. $ft ber ©artcu fjubjdj? 5fft ©dtatteu Očim frjaufe? ein ©nrten, cin §of, cin itlalb, cine ŽBiefc bdOei ? SSJie ift ba§ $jan$ einge* tljeilt? $ft cb unije Očim ©orfe? SAM e oft crfjalt man iit ber SBodje 93vicfc oon ber foft ? SSMcfdjicft man bie Hriefe auf bie jAoft? 3ft ber SDIcicr cin gnter 3Uami V .fjat er Jtiilje? $ft bic SKildj g n t ? Jaz plačam v gotovem denarji ali pa bom dajal obresti. Polo¬ žim varščino. Jaz hočem liišo z 0- pravo ali brez opra- ’ ve in da bo pet ali šest ur daleč od me¬ sta. Jo želim v zdra¬ vem, ne močvirna¬ tem kraju. Želim la majhno po¬ sestvo, hišico na po¬ lji Vem za jedno, ki vam bo po volji; je samo štiri ure proč od tukaj. Ali je pot do nje le- Se precej. Pristava je krita s slamo. Ali je vrt lep ? Je kaj sence pri hiši? Je zraven kak vrt, kak dvor, kak gozdič, kaka senožet ? Kako je razdeljena hiša ? Je blizu vasi ? Kolikokrat na teden se dobivajo pisma s pošte ? Kako se oddajajo pis¬ ma na pošto ? Ali je tamkajšni kmet kak dober človek ? Ima krave ? Je mleko dobro ? Come si fa per avere del buon pane di for- mento, della čarne fresca, del pollame ecc. ? Sono belil i contorni? Ci sono dei bei pas- , seggi ? E buona 1’ acqua ? Sono aggradevoli i vi- cini ? E ben fabbricata la časa? E essa costruita di mattoni o di pietre? E coperta di tegole (embrici) o di la- vagna ? O’ č presso la časa un colombaio? E la časa in prossimita di una cliiesa catto- lica? Quant’ e distante la časa dalla chiesa? I mobili sono essi nuo- vi, buoni, belli? Quante camere ci sono peipadroni? Quante per i servi? I giardini sono alla ' francese o alFingle- se? Quanto costa la ma- nutenzione dei giar¬ dini? Quanto rende il po¬ dere ? Per quanto si vogliono vendere i mobili e gli utensili da cucina ? — 225 ■- SS?ic fdngt uta« c§ an, um gute§ Seijcnbrob, frifd)e§ ^jlcijdj, ©ep* gel u. m. 311 [ja&eit ? jjft bie Umgcgeub jdjbn? ©inb f)iit»fd)c ©pagier* gdnge bcme&cn? 3fft bab SBaffer gut? 3 ft bie Jladjtmijcijaft an* geneljm? $ft bab £>aub gut geta ut? Qft eS auS SBadfftcincu obet - Srudjfteinen ge* baut ? $ft e§ mit giegeln ober mit ©cfjieferu gebecEt? ^•(t cin 3iau6eu|'cf)(ag ba* bei? Siegt baS ^auS in ber Jlalje eincu fatf^otifd^ett ®irdjc. 93Jie roeit ift bab |>au§ »on ber Sirije entfernt ? ©inb bie JJlbbetu tteu, finb fie gut, jdjoit? ffiie »iete §emn*3tmmer fittb in bent jpauje? SBie »iete gimmer f^ r ba§ ©ejinbe? ©inb bie ©arten im fran* jojifdjcu ober engtifdjcu ©efdjmacfe? SBie Diet foftet bie ©r* Ijaltung ber ©arten? 2Bie Diet bringt bab 8anb* gut cin? SBie t)odj mili man bie iDiobel unbbaS Pdjen* gcrdtfj Dcrfaufcu ? Kaj naj počnem, da bom dobival dobre¬ ga pšeničnega kruha, svežega mesa, pe¬ rutnino itd. Je tukaj šna okolica lepa? Alije kaj pri¬ jaznih sprehajališč? Je voda dobra ? Ali je soseščina pri¬ jetna ? Je hiša trdno zidana? Ali je zidana iz opeke ali iz kamenja ? Ali je krita s korci. ali s škrlatni ? Ali je pri hiši tudi go¬ lo bnjak ? Ali je hiša blizo kake. katoliške cerkve ? Koliko je hiša od cerkve oddaljena? Ali je pohištvo novo, dobro, lepo ? Koliko sob je za go¬ spodarje? Koliko so¬ bic za posle ? So vrti po francoskem ali po angleškem 0 - kusu ? Koliko stane vzdrže¬ vanje vrtov? Koliko nese posestvo? Za koliko hočejo pro¬ dati pohištvo in ku¬ hinjsko opravo ? lo non voglio compe- rare i mobili. Vorrei fare una loca- zione per nove anni. In qual giorno vuol el!a che andiamo a vedere la časa? Per me č conveniente qualsiasi giorno, che ellavoglia destinare. Misure e pesi. Questa parete 'e lunga sette metri. Vorrei sapere anche 1’ altezza. L’ altezza e 'di due me¬ ti e cinquantacinque centimetri Dunque poco piu di due metn e mezzo. Sicuro, solo cinque cen¬ timetri di piu. Che superficie ha que- sto pavimento? Ventiotto metri qua- drati. Che grandezza ha il suo orto? E piccolo; non sono che quattro ari e ses- santa metri quadrati di terreno. Quanto sta per recarsi al suo villaggio? Ci sono due ore di cammino, nove chi- lometri di distanza. — 226 — ^dj mitt bie SDfbbct nidjt faufen. |jdj mitufdjte cirtcn SRietfp (Sontract auf neun^alp re gu ftf)Iiej 3 cn. SBann moden ©ie, baf§ mir bas £>aitS bcfidj* tigen? fD?tr ift jeber SEag, beit fie beftintmen, vcdjt. 147 . '.MJuiic uiti) (s>cn>iri)tc. ©iefe ©anb ift fteben fDIeter lattg. Q ; cf) rabate and) bie ,g>ofje miffen. ®ie ,£jbl)e betrdgt jroei SRetcr uub fituf itnb funfgig Centimeter. Sttfo etroaS meljr als pnei mib ein I)a(6 SReter. ©emifS, nur fiinf Centi* meter meljr. SBie grog ift bie Dbcr* flddjc biefeS^ufjbobenS? 2ld)t unb jroanjig Cina* bratmeter. SBie grog ift $f)r Siidjen* garten ? Sr ift ttein; er ift nur eter 31 r unb fedjjig Ouabratmeter grog. 2Bte tange braudjett ©ie um in $Ijr ®orf ju getangen ? ©S fiub jroei ©tuttben jn geljen; bie Sutferuung betrdgt neunSitomcter. Nečem kupiti pohištva. Hotel hi napraviti za kupno pogodbo za devet let. Kedaj hočemo pogle¬ dati hišo ? Meni je prav vsak dan, katerega vi odločite. Mere in uteži. Ta stena je dolga se¬ dem metrov. Rad bi vedel pa koliko je visoka. Visoka je dva metra in petinpetdeset centi¬ metrov. Tedaj le malo čez dva metra in pol. Da, samo pet centi¬ metrov več. Koliko znaša površje tega poda ? Osemindvajset štirja- ških metrov. Kako velik je vaš vrt? Ni velik; ga je samo štiri are in šesdeset štirjaških metrov. Koliko časa rabite, da pridete v vašo vas? Peš se pride v dveh urah ; oddaljenost znaša devet kilome¬ trov. — 227 — Senti, ragazzo, conosci tu questo peso? Come non lo conosce- rei, stante cbe ha 1’ impronta di venti decagrammi ? Sapresti, quanti di que- sti fanno un chilo- gramma? ■Cinque di questi fanno un chilogramma. Quanti decagrammi so- no mezzo chilogram- ma ? Cin qiumta decagrammi sono mezzo cliilo- g ra m cn a? E molto pesante un gramrna? Un gramrna b cosa leggerissima, pesa incirca quanto un centesimo. Quanto pesa un litro d’ acqua? Un litro d’ acqua pesa un cliilograrnma giu- sto. Finalmente ha condot- to il vino; quanto ce n’ b ? Ecco qui impressa la capacita detla botte: 9 ettolitri e 58 litri. Dunque le paghero 9 ettolilri e mezzo. Vi sono 8 litri di piu. Tali piccolezze non si abbadano. Veda, lei mi paga il vino a' 38 corone, .fpbre, kitate, feimft bit btefeS @en)icf)t? 2Bte foUte id) e§ mcfjt fcttiteit, ba eS bcn butci do n puattgtg fagvamnt [jat? SBeigt bit bertn, tuU Diete folij, citt Sitogramm litadjeit? giltf fotelje ittadjcit eitt Sjfogvamut. SieDicl ©efagtantm uta* djett citt (jafbeS $i!o* granitu ? giinfpg ©cfagramm fittb citt Ijafbcš ftilogvannn. 3ft betnt fetjr fdjtoer citt ©ranim ? Stttkvantni ift etmaš feljr [eicbteS, cs miegr uit* gefdfjr tuie citt |jefter. SBieDiet luiegt citt Siter ffiafjer? @ttt Citer SGBaffer luiegt gerabc citt Stlogratntu. Snbltdj fjafteti fie beti ffieiit gebradjt; tuicoict ift ba? ©eljett fie, (jier ift bie gaffitnggfraft beS^af*. fe§ eingepriigt: 9 |>ei* totitei* iinb 58 Citer. «lfo tdj tnerbe ^[jttett 9V Ž ^efjtoliter begafjten. fittb 8 Citer tr.eijr. 2Utf fotelje ftleinigfeiteh fomnit ež nictj att. ©djaticu fie, fie Dcjatjteu mir bcn ŠSJcin mit 38 Ti, deček! ali poznaš ta utež ? Kaj bi ga ne poznal, saj je udarjeno na njem, da tehta dvaj¬ set dekagramov? 1 Ali veš, koliko takih je jeden kilogram? Pet takih je jeden ki¬ logram. Koliko dekagramov je pol kilograma ? Petdeset dekagramov je pol kilograma. Ali je gram deška reč? To je zelo lehka reč, tehta po priliki to¬ liko, kolikor jeden vinar. Koliko tehta jeden li¬ ter vode ? Jeden liter vode telita ravno jeden kilo¬ gram. O, ste vendar pripe¬ ljali vino, koliko ga je’ Glejte, tu je udarjena mera soda: 9 hek¬ tolitrov in 58 litrov. Tedaj vam plačam 9 hektolitrov in pol. Je 8 litrov več. Kdo bo gledal na take malenkosti ! Glejte, meni plačate vino po 38 kron, ta di modo che un litro le vien a costare soli 38 centesimi; ora io scommetterei, che ella lo spacciera a 76; cosiavra la meta di guadagno. Adagio Biagio! E non sa lei che noi dob- biamo pagare il da- zio, e che una quan- tita di vino svupora? ed il peggio poi, che alcuni bevitori be- vono bensi ma non pagano rnai? Poveretto! Devo con- dolermi con lei. Tut- tavia pero 1’aspetto della sua persona non mostra, che tutte queste cure e guai le. opportino rovina. In un deposito di inobili. Ho bisogno di due letti. Come li vuole ? Del tutto semplici. La lettiera di legno di noče, le cortine di tela indiana. Voglio le coperte di lana comune. Le voglio molto fine, di bella lana d’ In* ghilterra. Quanti materassi co- manda? Ho bisogno perciascun — 228 — bronen, fo bafs^tjnen bab ?iter ju 38 Keller ju ftel)cu fomitit; id) metle abev, baj<3 fxe ben SBeiit ju 70 jpclkr oer* faufen mevbeit; jbroer* ben fie bte ,g>dlfte baran geiMiiueii. Sattgfam ^ratnb! SBtffen fie nicf)t, bafč mir bte ©teneut ja^ieit niiiffeu, tiitb bafd cin £l)cil nerbunftet? mtb bci§ ©diliumifte, bafb ct= ttige tuo()l trinfcit aber nicljt jablcit? Stvnter Sheitfd)! l^d) mnf§ i[)itett liteiit ©ctleib be- jcigett. £ro£bem i()v 2ludfe6en jeigt titdjt baš alle biefe ©orgett mtb Uebel i^ttett ©eftabett briiigett. 148 . 3it ciitev 'D i 0 b c l - '.U i c D c v I o fl c. $cb bdbe 311 'et 23cttcu noti) ig. 3Bie motleit @ie fie ^abett? ©ct)v eiitfad). Šic 33cib geftellc non ‘iftitji&aittm bol), bie (Sarbitiett oott Sattun. $d) toifl ©eefen oott ovbi* ttdrer SBollc. miti fef;r feine, oon ettglijcbev SBolle. Sieutele fDIatvaben be= fef)teii ©ie? §iir jebeb 53ett muf« teb ko stane j eden liter le 38 beličev; in stavil bi, da ga bote vi točili po 76 ; ta¬ ko bote imeli vi po¬ lovico dobička. Počasi prijatelj ! Ste pa pozabili, da je treba plačati užit- ninski davek, in da se nekaj vina posu¬ ši ? pa tudi, kar j e še naj slabše, da ne- katen pivci pijejo na upanje in potem nikoli ne plačajo ? Ubogi človek! Pomi ¬ lujem vas. Vendar na vaši osebi ni vi¬ deti, da bi vas vse te skrbi in nadloge posebno trle. V zalogi pohištva. Potrebujem dve po¬ stelji. Kakošni želite ? Prav priprosti Postelj- njalta iz orehovega lesa, zagrinjala iz katuna. Hočem odeje iz volne navadne vrste. Hočem prav tanke, iz angleške volne. Koliko žimnic ukaže¬ te ? Za vsako posteljo mo- letto di due materassi di crine di cavallo o di lana, d'un pagiie- riccio, d’una coltrice con piume e d’ un capezzale Di clie colore e di che qualita vuol ella le indiane? Le scegliero io stesso, le voglio buone ma semplici. Quanti metri occorre- ranno per ciascun letto ? M’ abbisognano delle cortine da linestra di tela di cotone, di tela indiana, di taifeta, di damasco, diPecking. Mi occorre un armadio coperto di marmo, un grande armadio, due tavolini da notte, do- dici sedie di paglia, un seggiolone; un canape, uno scritto- io, sei candelieri, una bugia, un tappeto, un paravento, ecc. Tappezzerb il mio ga- binetto di carta. Cosa desidera d’uten- sili da cucina ? Delle caldaie, una pen- tola, deitegami, delle caffettiere, un rarni- netto da te, ecc. Che cosa vuole di va- sellami di terra e di maiolica? Delle pentole, delle — 229 — {poet 9)Iatra(sen con 9ffoi§§aar obet* SBotte (tabeli, ciitcu ©troljfatf, etn j^eberbett utib ctnen 'Polftei*. SBott melcper jjjarbe ttnb (Sattmtg moden ©ie bett Snttuu? $d) mili tlpt fet&ft attž* fitcE>cn, id) mili guteit, a bet* ehtfatpeit. SfiMccicf 3)?etci* fittb fiti* jcbeS 53ctt uotljig? $d) bebarf gettftcroor* f)dttgc ooit tbaitmmot* lett$eug, Sattint, S£affet, ‘Damaft, 'Peding. ^ rnitfs ettte Komntobe mit einer SUiarmor* ptatte Ijabett, etitcit gro-- 6ettSd)t*anf, smet tftacpt* tifd)e, smblf©trof)itiif)(c, etitctt 8e[)tiftitf)(; eitt Sa= nape, cin ©djreibpult, fedpS Seit^tcr, eittcit ,f>anbleud}ter, eitten iteppid), einc fpauijdje ©anb it. f. m. 5;d) mi K nteitt kabinet mit iPapier tapesieveti. SfiaS mihtfcpeit @ie oon Sitcpengerdtljett? Seffel, eitten Sodjtopf, itiegel, Saffecfattneti, eitten 2d)eefeffel tt.f.ro. S33až moden @ie ati £bp* fermaare ttnb att potice? £bpfe, ©djiiffeltt, £etter, ram imeti dve žim¬ nici ali volneni bla¬ zini, slamnico, per¬ nico in blazinico (podzglavje). Kakošne barve in vrste hočete imeti katun? Izberem ga sam, ho¬ čem dobrega, pa spodnjega. Koliko metrov ga gre za vsako posteljo ? Potrebujem zagrinjal za okna iz bomba- ževine, katuna, ta- feta, damasta, pe- kinga. Moram imeti omaro po¬ krito z marmorjevo ploščo, veliko oma¬ ro, dve ponočni mi¬ zici, dvanajst slam¬ natih stolov, naslo¬ njač ; divan, pisal¬ nih, šest svečnikov, ročni svečnik, po¬ grinjali (tapet), bra¬ nilo zoper veter itd. Delalnico ( kabinet) tapetoval s papirjem. Katero kuhinjsko pri¬ pravo želite ? Kotle, lonec, kozice, vrčke za kavo, ko¬ tliček za čaj itd. Kaj hočete izmed lon¬ čenega blaga in ma- jolčine ? Lonce, sklede, krožni- 15 — 230 — scodelle, dei piatti, dei piatti da zuppa, delle grandi coppe. Cosa vuol ella d' ar- genteria? Dei cucchiai delle for- cine o forchette, ecc. Non manchi di com- perarmi dei secchi di legno e degli stacci. In un negozio di manifatture. A quanto vende ella questa stoffa? Quanto costa al metro? Cio e molto caro. Non posso dare che.. Cio non vale di piu. Veda, se me la vuol lasciare per questo prezzo. Ne prendero dieci metri. Ella dovrebbe compe- rare la pezza intera. Io la prendero. Non la voglio. Vuol ella inisurare? Quanto costa questa fettuccia, questo mer- letto di seta, questo merletto di Fiandra? A quanto vende questo raso, questa batista ? eccetera. Vorrei comperare del panno. Di cbe qualiti\? Del panno fino, del ©uppenfdjiiffeln, grofje 'SBedjer. žffinS moffeii ©ie an ©ib berjeug? Soffel, ©abcfn u. f. to. SSevgeffeu ©ie itidjt, mir fjbljerue (Eimer unb ©iebe ju faufeu. 149. enter HlctDcr:t)iic8cv(nrte. Sie trener cevfaufeu ©ie biefe§ $eug? 3S3ic oiel foftet ber SJieter? ift fet)r trener. 34 miti mir... gebett. ift nid)t mefjr mertt). ©ebeitfeu ©ie, ob ©ie mir um biefeit ijjreis geben tooflen. 34 toitt jefju SDfeter uclpncu. ©ie miiiften bab ganje ©tild faufeu. miti e§ neumen. 34 mag c§ nid)t. SBoflen ©ie eS tncffen? SSMcoicl foftet bicfeS SBaub, biefe feibene©pifce,biefe Jlieberidnber»©pi£e. SSMc [jod) oerfaufett ©ie btefen 2ittab, biefen ©attft? u. f. to. 34 mbdjte gern £ti4 fau* fen. SSon tueldicr ©ortc? ©4bncS Sat 4, orbittdreb ke, skledice za juho, velike čaše. Kaj hočete izmed sre- bernine ? Žlice, vilice itd. Ne pozabite kupiti mi lesenih vedric in re¬ šet V zalogi tkanin. Po čem prodajate to blago ? Koliko stane meter ? To je zelo drago. Ne morem dati več kot.. Ni več vredno. Premislite, če mi ho¬ čete po tej ceni pu¬ stiti. Je vzamem de¬ set metrov. Morate kupiti celi kos. Ga vzamem. Ga nočem. Ga hočete meriti ? Koliko velja ta trak, koliko te svilnate čipke, te nizozemske čipke ? Po čem prodajate ta atlas, to tančico ? itd. Želim kupiti sukna. Kakšnega ? Lepo sukno, spodnje panno ordinario. E per farmi un abito (vestito), un sopra- bito Vorrei comperare un cappello tondo. Ha ella della buona tela per far delle cami- eie, o dei fazzoletti? M’ oocorre pure della flanella, e delle cal- zette di seta, di co- tone, di filo, delle calze di lana. M’ occorre del taffett^ per un vestito, per un tabarro, per una pelliccia, per una fo- dera. Voglio comperare della seta per ricamare; mi mostri tutte le gradazioni che ella ha. Questa seta e troppo fina, troppo grossa, di color troppo ca¬ rico, troppo ckiaro. Non ne ha ella d’ al- tra ? Vorrei comperare un cappello di paglia, un cappello con piu- me, dei fazzoletti di seta, dei flori artifi- ciali, delle perlefalse, o deli’ambra gialla, per far una collana oppur delle smani- glie. Degli aghi da cucire, e dei ferri da far cal- zette. — 231 — Stud). $itr cin fflcib, fiir eineit Ueflerrod. $dj močite einen nutben gjut faitfert. fpaben ©ie gute Seinmanb fiir |)cmben ober Zix= djer ? 3dj muf« and) glanett, unb fetbcne, flaumroob tene, jmirnene, fcf)af= mottene ©otfen Ijaben. $$ braudfle Shnffct ju et= nem ftteibc, ju etnem DJiantcl, ju etnem Spelje, jum Uuterfutter. $dj mbd)tc gern ©eibc jum ©ticfen l)aben; jeigen ©ie mir ati e ©dfattirungen bie ©te t)aben. SDtefe ©etbe ift ju feitt, ju grob, ju buttfel, ju tjetl. gjabett ©ie feitte aubere? $cigt ber Uljrrtta« c6cr ? SBcrfaitfen ©ic ©ritim? SSerfaufcit ©ie 2 J)eater= Sorgnetten? 23erfaitfen ©ie 33evgvi5§e= ruiig^gtdfcr ? Sbiefed ©laž r>ergvoBcrt 3» l^r. 151 . 'Ulit ctttcm Jvtticuv. SRait muf S mir ciitctt §rifeur, eittett 23arbte* rer fjofeit. $di bitte ©ie, mid) ju rafiren. ©inb ^f;re ©av&icrmef= fer gut? ift bad23arbievbecEen? 26o ift bie ©cifc? 9M)meu @ic fid) itt 2tdjt. mid) itidft ju fdjucibctt. bitte ©ie, mid) 311 frifiren. ©ic mitffen mir bie §ciare fd)ttei* bcn. 2J?adjeu ©ie gcfdfmnb, id; bitte ©ie. £Bo fittb tuciue fidmme? ©ad)te! Saffett ©ic bie Sifctt raarmen. Jjft bab ©ifett nidjt 311 tfciff? ffkobiren ©ie ed crft atu i|3apicr. Jaz ne gledam mnogo na to, da je ura le¬ pa, samo da dobro teče. Kako je uranju ime ? Prodajate naočnike ? Prodajate glediščna kukala ? Prodajate drobnogle¬ de ? To steklo povekšuje preveč. Z brivcem. . Treba, da mi pokli¬ čete brivca. Prosim vas, da me 0 - b rijete. So-li vaše britve do¬ bre ? Kje je brivska skle¬ da? Kje je milo ? Pazite, da me ne vre¬ žete. Prosim vas, razčesite me. Ostriči me mo¬ rate. Podvizajte, vas pro¬ sim. Kje so moji glavniki? Le počasi ! Ukažite, naj železo ogrej eto. Ali ni železo prevro¬ če ? Poskusite je prej na papirju. Questo riccio non e grosso abbastanza. Yi prego di venir que- sta sera ad avvol- tarmi i capelli. Cbe aceonciatura co- manda ? Un’ aceonciatura assai semplice. Una persona smarrita in una citta. Vorrebbe aver la bon- ta di dirmi se io sia lontano dalla via... o dalla piazza... ? E lontano di qui a.,.? Io cerco la časa del signore... della si- gnora... Verso qual parte devo andare ? (ove devo dirigermi) ? Devo poi rivolgermi a dritta o a sinistra ? Abita qui il signor...? Mi vorrebbe ella dare il suo indirizzo ? Vorrebbe ella condur- rni cola ? La paghe- ro bene. Le daro cinquanta centesimi. Vada pure innanzi, io la seguirb. Non vada tanto lesta- mente. — 234 — ®iefe Socfc ift nttfjt bief gertug. bitte ©te biefen 2L benb ju fommen, um mir bie §ctctre aufju* volku. SOBetc^en Sopfpul^ befcfp (en ©ie? ©iuen fc()r etitfadjeit ®opf* putj. 152 . Ivine 'Pcrinn, Ste firf) in ctucr 2tnbt uerrirt (jat. SBofltcu ©ie bie @iite Ijabcu unb mir jagen, ob id) roeit »on bem ^(nlj...ober ber ©trajje »in? 3jft e§ roeit non Ijier nad)..? £jd) judje ba3 §aud bed jperrit.... ber $rau.... $ftadj metdjer ©eite mitfž id) ()ingc()cu ? 9Jhtj§ ic() mid) Ijcruad) rcd)t§ ober tinf§ men* beu ? 2l>o()ut ber §crr... ()icr? 21 5 odtcu ©ie mir mo£)l fctite 'Kbreffe geben? SBodten @ic mid) Ijtnfulp ren? $d) merbe jie gut beja()(en. $d) merbe Slneu tuufjig §eder geben ? ®eljen ©ie mir norem, idj merbe ^(pien folgen. ®e()en ©ic nid)t fo |d)uel(. Ta koder ni zadosti debel. Vas prosim, pridite mi nocoj ovijat lase. Kakšne kodre želite ? Prav priproste. Oseba ki je v nekem mestu zašla. Bodite tako dobri, po¬ vejte mi, ali sem daleč od ulice... ali od trga... ? Alije daleč od tod do..? Iščem hišo gospoda... gospe... Na katero stran naj se obrnem ? Ali naj se držim po¬ tem desne ali leve ? Stanuje gospod... tu? Ali bi mi hoteli dati njegov naslov? Ali bi me hoteli tje peljati? Vas plačam dobro. Vam dam petdeset vinarjev. Le idite naprej, jaz pojdem za vami. Ne hodite tako hitro. Mi conduča per la via piu corta. Per questa strada ci sono troppi imba- razzi; prendiamo un altra via. Chiaini un fiaccheraio. Cocchiere volete con- durmi? Abito in via... Col cocchiere. Sai bene guidare e pu- lire i eavalli ? Ti avverto che io esi- go la massima esat- tezza, e che visito spesso la stalla. Questo cavallo e mal ferrato. Hai dato da mangi«- re al mio cavallo? L’ hai strigliato.? Questo dovrebbe es- sere gia fatto; devi essere piu esatto ! Ya a chiamare il ma- niscalco e fagli ve- dere il mio cavallo malato. Che ha detto il mani- scalco ? Questa stalla e sporca, puliscila ! Questo fieno non e buono, e 1’ avena e cattiva. Bisogna dar a questo cavallo acqua di cru- sca. Bisogna con- durlo al pascolo. — 235 — g-iiljrcn ©ie mid) bcit fiiiv jefteu S3Jcg. (£5 fittb jit nief .fSiubev* niffe in biefer (Straffe 1 ; roinucfleu etitcu anbevit ®cg neumen. lRufen©ie cineit Sutfdjer. $ntfd)cr, moden Sle mid) faljrcu? $d) molptein ber... ®affe. 153 . 'Mi i t cine ut slu tih) c v. S’annft bit gitt fafjreit nnb bie ‘Pfcrbe putjeu? £>d) fage btr im 33oraitb, bctfS id) bie gr bijte ($o uauigfcit uertange nnb ben ©tali oft befttdje. Ttefcš j3ferb ift fcfjtecbt bcfd)Ingcn. |jaft bn metnem 'Pfevbe ,pt freffen gegeben? .finft bit c§ gepuljt? ®nš fotlte fct)on gefc^e^eit icitt; fet pimftltdfev! |)ofe bcit .vjupdmicb nnb 3'eige ifjnt tnetn fraufeS «Pferb. (jat ber .gntffdjmteb gefagt? ©iefer ©tad ift fdjtuufcig, retntge iljit! ®iefe§ Apen ift nicfjt gut, nttb biefer foafev ift fdjledjt 33iatt mnf§ biefetn ‘pferbe Kkienmaffcr gebett. iDiatt mnfb e 8 anf bie SBctbe fdjitfcn. Peljite me po bližnici. Na tej cesti je preveč ovir ; obrniva se na drugo pot Pokličite izvošeeka. Kočijaž, me hočete peljati ? Stanujem v ulici... S kočijažem. Znaš dobro voziti in konje čistiti? Opozarjam te, da sem prav natančen in da pogosto pregledujem hlev. Ta konj je slabo pod¬ kovan. Si dal jesti mojemu konju ? si ga osna- žil ? To bi se bilo imelo že zgoditi ; bodi bolj natančen ! Pokliči konjskega ko¬ vača in pokaži mu mojega bolnega ko- nja. Kaj je rekel konjski kovač ? Ta hlev je umazan; očedi ga! To seno ni dobro, in oves je slab. Temu konju je treba dati vode z otrobi. Treba gaje na pašo peljati. Attacea i cavalli alla mia carrozza. Attacca il mio cavallo al calessino ; sbri- gati ! Conduci il mio cavallo in stalla, e torna a prendermi alle sei, o fra due o tre ore. Va passo passo. Tu mi vieni tardi ; che un’ altra volta cio non si ripeta! NeH’aspettarmi, or cbe fa freddo, metti la coperta sopra il ca¬ vallo. Per comperare e vendere quadri. l)i quale autore e que- sto quadro ? E desso un originale? E una copia ? Il colorito non e bello. Il disegno e scorretto. La tinta e buona o cattiva ? La composizione e con- fusa. Queste figure sono mal panneggiate. V'hanno in questa cit- tži delle coilezioni di quadri (pitture)? C’e qui ogni anno una esposizione pubblica di quadri ? — 23G — ©patine bie [J3ferbe au meinen SBagett. ©patine nieiit fpjerb oor bab Kabriolet; matije gefdpmnb! ntein 'Pferb iu beti ©tali unb pole midj um fedjb Ufjt, obet iu jlnei obet brci ©tuitben loieber ab. ^aljre im ©djritt. T)u fonnnft [pot; bab bieb ntcfjt roiebet ge* frfjie^t! gnbeffen bu atif> miti) marteft, lege bie Sbecfe ar.f bab ‘tfiferb, ba eb falt ift. 154. Hm bkmiilOc 511 fnttfcit 11 itb j it uevfoufen, 23on loeldjeui Ukeifter ift biefeS ©emalbe? gft cb bab Original? gft cb cine ffopie? ®ab flolcrit ift uicljt fdjon 23ic geidjnttng Ut ber* lepit. gft bab Solorit gut obet fcplecpt? 3>ie 3 u f ain menfte(Iuiig ift ceraorreu. ®ie .fNetbttng biefer gi* gureu ift fcplecpt auS* gefitljrt. @ibt cb in biefer ©tabt ©emdtbefaninilungeu ? gittbet pier jebeb gapr cine bffeutlietje ©emal* be--21ubfte(luug ftatt? Vpreži konje k moje¬ mu vozu. Vpreži mojega konja k dvokolesniku ; pod¬ vizaj ! Pelji mojega konja v hlev in vrni se ob šesti uri, ali v dveh ali treh urah po me. Vozi korakoma. Prišel si prepozno ; glej, da se to ne zgodi več. Med tem, ko me ča¬ kaš, ogrni konja s plahto, ker je mraz. Če kdo kupuje ali prodaja slike. Katerega mojstra je ta slika ? Ali je izvirnik ? Je pozneta ? Barvarija ni lepa. Obris je pomanjkljiv. Je-li barvni lesk do¬ ber ali slab ? Sestava je nejasna. Obleka teh podob je slabo slikana. Ali so v tem mestu zbirke slik ? Ali je tukaj vsako le¬ to javna razstava slik ? Si, c’e una esposizio- ne di quadri perma- nente. Dov’e 1’ edificio desti- nato pelhesposizione? Vi si veggono dei bei quadri ? Dei migliori artisti del- la Germania, del Bel- gio e della Francia. Quaie quadro le piac- que piu nell’ esposi- zione del mese di aprile ? Quello di Paolo Dela- roche di Parigi, rap- presentante la regi¬ na Maria Antonietta, allorche, udita la sentenza di morte il 14 ottobre 1793, la- sciava la sala del tri¬ bunale sanguinario. Questo e il miglior qua- dro di questo autore Vedete come e finito a meraviglia, quanto e fresco il colorito ! Quali altri quadri la in- teressarono ancora? Per farsi fare il ritratto. Vogli o farmi fare il ritratto. Quali sono i migliori litografi di Vienna? I due piii ricercati so¬ no i sigg. N. N. Signor N. quando po- trebbe fare il mio ritratto. — ‘237 — ^a, c§ gifct bicr dne pevmanente Simftaud* ftellnng. žffio ift baSbapt Dcftimmte ©ebdnbc? ©inb fcf)i5ne ©crndtbe ba jn fe^eu ? 93o:t ben Deftcu ^unftfern ®eut)d)(anbš, 'Telgienb uub §ranfreidj$. ©eldjeb tBilb Ijat ^(jttcn in ber Slnšfteflung cont ■ SDtonat 3lpvi( ant be= fteu gefatlen? Daš 33ilb con j3ant De« larocbc and b)3ari§, bie ffbnigin žJfaria Untoi« nette bavftcdimb, ald fie, nacl)bem fte ben 14. Octobcr 1793 if)r Dobešnrtfjdl ge[)brt fmtte, ben 231utdgcvicf)tš* faal certiejj. DicS ©cinalbc ift bab bcfte bicfeS DPdftcrb. ©efjen @te, tuie uumbcr« fdjbu bie Slodcttbnng, ffiic frifdj bie garOe bešfelbcn ift! 3Ba§ fiiv ©itbcr fjabett @ie nod) intercffivt? 155 . Itm firfi ntibilOru ju loffctt. $d) icilt mid) abbtlbnt la || en. SBcldje finb bie bcften Sitogvapljen in SKMcn? Die gtcd gefudjteftcn finb bie jperrctt ')l. 91. §err 27. lcaun fonntcn ®ie mid) abbilben? Da, tu je stalna raz¬ stava slik. Kje je razstavno po- slopj e ? Ali so tam kaj lepe slike ? Od najboljših umetni¬ kov nemških, bel¬ gijskih in francoskih. Katera slika vam je bila najbolj všeč na razstavi mesca a- prila ? Slika Pavla Delaro- che-a iz Pariza, predstavljajoča kra¬ ljico Marijo Antoi- netto, ko je 14. ok¬ tobra 1793 po spre¬ jeti smrtni sodbi za¬ pustila krvno sodi¬ šče. Ta je najboljša slika tega mojstra. Glejte, kako krasno je izdelana, kako žive so njene barve Katere slike so vas še mikale ? Če se, hoče kdo slikati. Želim, da se zgotovi moja slika. Kateri so naj bolji kam- norezci dunajski ? Naj bolje obiskovana sta gospoda : I. I. Gospod I. kedaj bi me mogli naslikati ? — 238 Quanto si fa ella paga- re per una testa, pei’ una figura intera ? Si volti un po’ a drit- ta, a sinistra. Mi guardi. Inclini un po’ la testa. Gosi ? Ella non siede bene. Sono stanco. Questa posizione e as- sai incomoda. Riposi pure. Mi permetta di met- terla in positura ; cosi, inclini un po’ la testa, a dritta a sinistra. Ella si muove. Ha 1’ aspetto un po’ troppo serio. Si compiaccia di guar- darmi; ora io lavoro agli occlii, alla boc- ca, al našo. E gia stanco ? Basta per oggi! Non e ancora che un abbozzo inforine, Vediamolo! Gb occlii sembrano troppo grandi, il na¬ šo ti oppo largo. Quando ritornera ella? Mi rincresce molto, ma son impegnato per il tal giorno, per la tal ora, Saro libero la setti- mana ventura o il prossimo lunedi. Ubic uict nclpncn ©ic fitt eincu Stopf, fiir cine S«ti3C Š'ifliir ? T)rdjeu ©ie fidj cin me* uig mdjr red)tS, linfS. ©ct)cit ©ic niirf) an. 23cir]cu ©ic bett ,fopf cin meni,]. ©o? ©ic fi^cit nidjt gut. gel) bin miibe. T)iefe ©teflung ift fefjt - umbeguem. 9 iitljen ©ic mir nu§. Griaubcn ©ic mir, ^tp neu eiuc ©telimn] 311 gcben; fo, bat Stopi cin menig gebogen, redjtž, linfb, @ie uerrinfeu ficl). ©ie tjabeu cine etmaS ju crnftfjafte SDticne. $d) bitte, fcOen ©ic mid) an; id) grbeite nun au beu Slitgeu, am tOhmbc, an ber StJafe. ©inb ©ie )cl)oit miibe? ©emu] fiir (jcute! ift erft cin grober Umrifj. Saffcn ©ic if)it feffen! 'Ulici) biiuft, bic Dlugen feieu 311 gvojj, bic dlafe ju brcit. Sami fomutcu ©ie roie» ber? Gb tl) ut mir feljr le ib, aber id) biu auf biefett 5 Tag, auf biefe ©titube ucrfcigt. Qdt merbe bic fommeube Sodje ober beu fom» mcubcit SOlontag frči fein. Koliiro zahtevate za glavo, za celo po¬ dobo ? Obrnite se nekoliko na desno, na levo. Glejte v me Nagnite nekoliko gla¬ vo. Tako ? Ne sedite ugodno. Sem truden. Ta položaj je prav ne¬ roden. Le odpočite se. Dovolite, da vas po¬ stavim; tako, nagni¬ te nekoliko glavo na desno, na levo. Vi se premikate. Se držite nekoliko pre- ozbilino. Vas prosim, glejte v me; zdaj slikam oči, usta, nos. Ste že trudni? Zadosti za danes. To je le površno na- snovano. Dovolite da pogledam! Oči se mi zdč preve¬ like, nos preširok. Kedaj se vrnete ? Mi je srčno žal, toda tistega dne, tisto uro bom 1 zadržan. t Prihodnji teden ali prihodnji pondeljek bom prost. 239 Posso io pregarla di esser qui puntual- mente ali’ ora con- venuta ? In un negozio di commestibili. Buon giorno, signora! In che posso ser- virla ? Mi mostri le vari e qua- lita di riso, ch’ ella tiene. A quanto vende que- sta qualita'? A 46 centesimi il chi- logramma. E troppo ; si vende dappertutto a 44 centesimi. So me lo da a questo prezzo ne prendero 50 chi- logrammi. Sia pure, giaeche ne prende in quantita. A quanto vende la farina di frumento N. 2 ? A 40 centesimi. O che prezzo esorbi- tante ! Mia čara signora, in settimana il prezzo della farina e cre- sciuto assai, perche il frumento e molto caro. Gliela paghero a 38 ; mi pesi 50 chilo- grammi. Gara signora, ella vuol ©iirfte icf) ©ie bitten, ficf) jur &efttmmteit ©tunbe punftltd) eittjufinbert? 156 . 3 « ciucm 6" i v lu ar C11: G C i d) ii f t c. ©liten ©uipgmibige^rau! ir umit faitM icfj ©ie bebieneti ? getgcn ©ie mir bie cer* fd)iebencn DiciSforten bie ©ic Ijaltctt. Um micuict tjerfaufen ©ie biefe Sorte? gu 46 ,£)c(ler baS Silo- gramiii. ift ju oiel; iiOerafl »erlauft man ben 9tei& gu 44 §et!ev. SBenit Cie ifyn mir jn bitjem gSreife flcbeii, fo toerbe id) 50 Šiiogramnt faufett. ©b fci, ba ©ie if)n in SJieuge faufcu. Um uucuicl ncrlaufen ©ie bab ©etrcibemef)! Oco. 2? gu 40 |>e[ler. ®až ift ja imerljjort! Stžcine nereljrte $rau, biefe šžBocbe ift ber ipveiS bc§ SJtdjlb fct)r geftie- gcit, ba ba§ ©ctrcibe fet)f tl)euer ift. gd) tDcvbe c§ glinen gu 38 bcgatjlen; ludgeit ©ie mir 50 Silogramm. SSere^vte g-rait, ©ie motleu Vam smem prositi, da boste točno o dolo¬ čeni uri pri meni ? V zalogi jestvin. Dober dan, gospa! S čem vam morem v- streči ? Pokažite mi razne vrste riža. Po čem dajete ta ? Po 46 vinarjev (beli¬ čev) kilogram Preveč zahtevate; pro¬ dajajo ga povsod po 44 vinarjev. Ge mi ga daste po tej ceni, ga vzamem 50 kilo¬ gramov. Naj bo, ker ga vza¬ mete toliko. Kako prodajate pše¬ nično moko števil¬ ka 2 ? Po 40 vinarjev To je nezaslišano ! Draga moja gospa, ta teden je moka jako poskočila, ker je se¬ daj žito zelo drago. Vam plačam po 38; stehtajte mi 50 ki¬ logramov. Draga gospa, vi hočete 240 — aver tutto troppo a buon prezzo. Prego che cosa le occorre ancora? Mi mostri farina di formentone. Questa e a 14 cente¬ simi il chilogramma, questa di granoturco nostrano e a IG, e questa qui molto gialla a 20. Mi pesi 30 chilogrammi di questa a 16 cen¬ tesimi. 3 chilogrammi di šale. 3 pezzi di sapone. Desidera pezzi da 15 o da 25 centesimi ? Un pacco di candele. Mezzo chilogramma di butirro fresco. 40 centesimi di for- maggio. Tiene in negozio an- che cipolle ? No, cipolle non ne ab- biamo. Prenderei anclie 2 litri di olio da tavola, pero non ho nessun recipiente pel me- desimo. Le daro io due botti- glie._ Ora mi fara il conto, Tutto assieme importa. Mi fara mandare lei questa roba a časa mia ? Si, signora, il nostro giovine glie la por- alleč ju »o^lfeil Ijabeii. $d bilte, iua$ braitifeit ©ic nod'? jpigeu ©te mir 5Diefe<§ ift ju 14 §cHer ba§ Kitogramni, biefc§ Don cinbeimifdeti SBeU ijen ift 511 16, nnb biefcS fcljr gdbe fOfd)l ift ju 20 . iffiagcn ©ie mir 30 Ki= grainm bicfcS 311 16. 3 Kilogramu! ©afj. 3 ©tud ©eife. ffiunfden ©ic ©tilde ju 15 obcr ju 25 §)cllcr. ©iu ‘jkicf Scvjeu. ©in f)a! 6 e§ Kilogramu! frifder SSuttcr. 40 Keller Kaje. polten ©ie aucf; belil ? 91ettt mir baltcu fcinc ^micbelu. Qd milrbe audj 2 Sitcr Stifcl)bl faufeu, aber id babe bafiir fcinc @e» fajjc'. Sd mcrbc j$[)ncit 2 gla* fdeu gebeu. ^ 3 'etj.t irerbcu ©ie mir bic Dtecbuuug uiad;en. 9Ulc$ jufammcn madt— SBerbctt ©ic mir biefe ©acbeu nad @gu§ fdicfcn ? $a molji, gucibigc §rau, uttfev $uugc mirb ©ic imeti vse preveč po ceni. Prosim, kaj še potrebujete ? Pokažite mi koruzno moko. Ta je po 14 vinarjev kilogram, ta iz do¬ mače koruze je po 16 in ta zelo rmena po 20. Stehtajte mi 30 kilo¬ gramov te po 16 vi¬ narjev. 3 kilograme soli. 3 kose mila. Želite kose po 15 ali po 25 vinarjev? Zavitek svečk. Pol kilograma svežega masla. Za 40 beličev sira. Ali imate tudi čebulo? Ne, čebule nimamo. Vzela bi tudi 2 litra jedilnega olja, pa nimam nobene po¬ sode, Lehko vam dam jaz dve steklenici. Sedaj pa prosim račun. Vse skupaj je .. Ali mi spravite vi to blago na moj dom? Da, gospa, naš mla¬ denič vam pripelje tera, soltanto favo- rirk dirmi, dove a- bita. Non potrebbe il suo giovine venir tosto con me ? Anche, se cosi le pia- ce, soltanto favori- sca di attendere, cbe si possa caricare. La saluto ! Čara signora, mi rac- comando anche per 1’avvenire, se le pia- cera di onorarmi de' suoi ordini. Con un libraio e con un cartolaio. Vorrei eomperarmi al- cuni libri; abbia la gentilezza di con- durmi da un libraio. Molto volentieri, e pro- prio qui vicino c’ e una delle migliori librerie. Di grazia in che posso servirla ? Esiste un libro che tratti delle cose rag- guardevoli di questa citta ? Quale e il titolo di ijuesto libro ? Bramerei delle matite inglesi; queste non son d’ Inghilterra, non sono buone. — 241 — nad) £)aud tragcn, mir merbeh ©ie fo gut fein mir 511 fagen, mo ©te wof)itnt. komite 3j6r $unge nidjt gleid) mit mir fommett? 2lud), mcun eS Jftjiien ge* fčitlt, mir feieti ©te fo gut 311 marten, bid mir bie ©adjett aitflabert. $dj eutpfe[)le midj! iBerefjrte §rau, id) emp* feljle m id) and) fitr bie Bulnnft, menil e§ ^t)neu gefalleti mirb, inid) mit Bbrcn ©efefjleii 311 be* efjren. 157 . Ulit cinem 'D 11 d)= uu? 'poficrfianiKcr. $dj mbd)tc cinigc ©itdjer tanjen; feien ©ie fo gut,mid)3it cuient 33 ucij* pttbler ju begfeiten. Mit oietem 23 erguiigctt unb glcid) in ber fJkifje l)a6eit mir cine ber bc* [ten ©udjljanblungen. ffiitte, meiit £>err! mo* mit lanu id) bieneu? @ibt eS cin ©ud), meh d)c§ iiber bie DJferfmiir* bigfeiteit biefer ©tabt fjanbelt ? 2Betd)e§ ift ber SCitet bie* fe§ 58 itd)e 3 ? $d) mbd)te gern englifdje ©leiftifte pabeit; biefe ftttb nidjt auž ©nglaitb, fie finb nid)t gut. vse, samo izvolite povedati, kje bivate. Ali bi ne mogel vaš mladenič, iti hitro za menoj ? Tudi, če vam je dra- , go, a le, toliko po¬ trpite, da naložimo. Z Bogom ! Draga gospa, pripo¬ ročam se še za pri- hodnjost, če vam bo ljubo. S knjigotržcem in s prodajalec papirja. Rad bi neke knjige kupil; bodite tako uljudni, peljite me h kakemu knjigotržcu. Srčno rad, in pa rav¬ no tu blizu je jed¬ ila izmed najboljših knjigarn. Prosim, gospod! s čem vatu morem postreči? Bi se dobila knjiga, o znamenitostih te¬ ga mesta ? Kakšen naslov ima ta v kn .jig a ? Želim angležkih svin¬ čnikov ; ti niso iz Anglije, niso dobri. A quanto le vende ella ? Questo h troppo caro. Vorrei dei lapis senza legno. Io vorrei dei pennelli per dipingere ad olio. Me ne naostri di tutte le grandezze, di groš- si, di mezzani, e di lini. Io vorrei una tavo- lozza d’ avorio, ed un’ altra di legno d’ acagiii per dipin¬ gere ad olio. Ha ella delle tavolezze di bosso ? Ha della carta colo- rata per disegnare? Vorrei comperare delle stainpe. Figure, teste, soggetti storici. Vorrei dei paesaggi, dei flori, dei frutti, degli arabeschi, de- gli uccelli, delle far- falle, degli insetti, dei monumenti d’ar- chitettura. Vorrei comperare un temperino, una riga, un compasso. Vorrei comperare del cartone. Questo non e abbastanzabianco, non e abbastanza li- scio. Ha ella delle scatole di colori di Lam¬ berge ? son questi — 242 2_ 33Me Ufeuer »erfaufen @ie fic ? Sa§ ift ju tfjciicv. 3$ miinfdjte 23(eiftifte oljne §otj. $c(} močite gum Oetmatett Ijaben. geigeu ©ie mir \ucld>e in alku ©rojjen, grobe, mittleve unb feiite. 3$ modjte etn elfenbeiuer* ned ^arbenbrett, unb ein anbcreS au§ 9D?a» Ijagoui gum ©elmateu fyabeu.§aben©iebucfjS* baumetie ipafletteu? §abcit ©ic farbiged $a* pici- gum 3cic|nen? 3$ nidd)tc Supferftidjc faufen. ^igureit, Sbpfe, f>iftorifd)c @egenftaube. 3$ roiinfdjte Sanbfdjafteu, SSlumeu, f^ritdjle, Sira* beSfen, 33ogef, ©dfmet* tertinge, ^nfcften, ©enfmaler ber 33au* tunft. 3$ motite geni etn $e* bermeffer, ein Vineat, eiuen girtet faufcit. 3$ ntodjte Karton tam fen. ©iefer ift nidjt metjf, tiidjt gtatt 'ge* n ng. |>aben ©ie ©djadftetn mit 8ambertpe*$arben? e§ ftitb bie§ bie beften Po cem jih dajete ? To je predrago. Želim svinčnike brez lesa. Rad bi vzel čopiče za oljnato slikanje. Pokažite mi jih vsake velikosti, debelih, srednjih in tankih. ^ Želim slonokoščeno ta¬ blo, in drugo iz ma- kagonskega lesa za oljnato slikanje. Ima¬ te zelenikove (puš- panove) table ? Imate barvani papir za risanje ? Rad bi kupil bakro¬ reze. Podobe, glave, zgodo¬ vinske stvari. Želim vaške slike, cve- lice, sadje, arabeske, ptiče, metulje, žuž¬ ke, stavbene spo¬ minke. Rad bi kupil peresnik, ravnilo, šestilo (cir- v kelj). Želim kupiti karton. Ta ni zadosti bel, ni zadosti gladek. Imate škatle z Lam- bertyevimi barva¬ mi? Te so najboljše - 243 — i migliori colori per 1’ aequarello. Ha ella del carmino, fr del bleu di Prussia? Biacca, giallo aurino, azzurro montano, o- cra, orpimento lacca, cinabro, inchiostro di China, nero fumo di avorio. Vorrei pur della gora¬ ma. La vorrei bian- ca, e ridotta in pol- vere Vende ella dei piccoli mortai per polve- rizzare i colori ? Vorrei del gesso e urdardesia (lavagna), per disegnare. Vorrei avere delle fo- glie d’ oro battuto. Vorrei una cornice di questa grandezza. Voglio una bella cor¬ nice, ben dorata, di questa largbezza Vorrei una cornice af- fatto semplice, af- fatto nera, oppur nera e dorata o ne¬ ra con perle d’oro. Quando potro avere questa cornice, e quanto mi costerh? La prego di essere e- satto, non mancbi di parola! SSfnffcrfav&en. |)a&en ©ic Earmin, Šcr* fincrbfnu? Sfcinjcijj, ©otbgetb,23crg- btau, Oder, Slurtpig* ntent, Sad, 3inno&er, djinejtfc&cn Stufd), feitDcinf^njcirj. mbcffte aud) (Summt ija&cn. louufdfte e® u>ci® iinb ju ‘jSuloer geftoffen. SScrfaufcu @ie Heine 9Jf br> fer gum gerftofjcu ber fjor&eu. ^d) mitnfd)te aud) Stetbe unb eine ©d)iefertafel j um getdjnen. $d) mbd)tc @ofbfd)(ager= bhittdjen Ijaben. $d) močite ctucn fftaljmen oon biefer (Škofje Ifabeu. i^dj mili einen fd)biteu gut ocrgotbeten 9tal)men udu biefer Sreite Ija&eu. !^d) mili eineu gong ein* fadfeu, ganj fdpocirjeu 91n[)ir.cu, ober einen fdfroarjen unb oergob beteu, ober einen ftjjroar* jen mit ©olbficrteu |aben. SBann fnuu id) biefeit 9M)inen befommen, unb raie Diet mirb er mid) foften? ©eicn ©ie pitnfttidj, td) bitte ©ie, Ijalten ©ie ja ©ort! vodne barve za sli¬ kanje. Imate karmin, bero- linsko modro barvo? Svinčeno belino, zlato- rumeno barvo, zem¬ ljiško višnjevino, o- kro (zemljiško ru- menico), operment (ruteni arzenik), lak, cinober, kitajsko čr¬ nilo (tuš), slonoko¬ ščeno črnilo. Tudi gume bi rad imel. Želim bele in v prab zdrobljene. Prodajate male mo- žnarčke, v katerih se barve tolčejo ? Ead bi imel tudi nekaj krede in ski-iljo za risanje. Želim zlatih razplo- ščenih tablic. Želim okvir te veli¬ kosti. Hočem lep pozlačen okvir tč širokosti. Hočem prav priprosti, čisto črni okvir, ali pa naj bi bil črn in pozlačen, ali črn z zlatimi biseri. Kedaj dobim ta okvir in koliko me bo stal ? Bodite pa natančni, vas prosim, ostanite mož beseda ! — 244 Voi - rei comperar un astuccio di compas- si semplici ma ben compiuto. Avrebb’ ella le opere di Schiller e di Goe¬ the ? Intendo dire delle tragedie di que- sti due poeti. Queste son opere ch’el- la puo avere imme- diatamente, e ne ab- biamo le piu belle e recenti edizioni. Cosa puo costare Schil¬ ler ? C’ h qui un’ edizione in dieci volumi; che costerebbe 8 fiorini; quest’ altra poi in quattro volumi, ch’io le consiglio, costa 12 fiorini. Quanto richiede per questa edizione di Klopstock ? Questa qui non costa clie dieci fior. Ha ella un’ edizione economica del Mac- chiavelli, Dante , Tasso, Ariosto e Pe- trarca ? Di questi autori ho due belle edizioni. Vorrei vederle ambe- due, cosi potro sce- gliere quella che m’ aggradira di piii. Qui ha pure un buon dizionario per 40 fiorini. $cf) mbcfjte cin SRcijjgettg fanfen, einfact) abev ganj uofiftdnbig. (pčitten Sie ©djttlcr’8 unb ©btl)e'§ SBerfe? $cf) metne bie Tvagobien biefer jmei Tidfter. Tiefe fficrfc fbuncu @ic g(eicf) befommen, unb bcmon [)abeu mir bie fc^bnftcn unb ncucften 21 ušgabett. 28 a $ fbnnte ©cfjiller ¥o* ften ? .pier ift cine SfuSgabe iit fd)it sBčittbeit; biefe foftet 8 ©ltlben; biefc aOer in 4 Sgttben, me(* d)e id) ^fjneit anratlje, foftet 12 ©ulben. S33ie uiet oerfaugeit ©ic flir biefe 2tii$ga&e non Slopftocf? Ticfe foftet n ur gefpi Snlbcn. paoeu @ie eine mdljlfeife tfnžgabe ooit 'Ufacdfia* oefli, Tulite, Taffo, Striofto unb jh tvorca? S3on biefen Slntoren f;abctt mir jmci fcfjbite gaben. ^d) mod)te beibe fdjeit, unb banu merbe id) jene baron au6mdf)(en,mefd)e mir mef)V gefatfen mirb. |)icr fjaben ©ie and) eiit gnted 26ortev6ud) um 40 (Snlbeti. Rad bi cupil risarsko pripravo, priprosto pa popolno. Bi imeli Schiller-jeva in Goethe-jeva de¬ la? Namreč žaloigre (tragedije) teh dveh pesnikov. Ta dela dobite brž; imamo od njih naj¬ lepše in najnovejse izdaje. Koliko bi stal Schil¬ ler ? Tu je izdaja v desetih zvezkih; stane 8 goldinarjev; ta dru¬ ga izdaja pa v štirih zvezkih, katero vam nasvetujem, stane 12 goldinarjev. Koliko zahtevate za to izdajo Klopstocko- vih del ? Ta stane le deset gold. Ali imate ceno izda¬ jo Macchiavelli-ja, Dante-ja, Tassa, A- riosta in Petrarke? Imam dve lepi izdaji teh pisateljev. Rad bi videl obe, po¬ tem si izberem tiste, katera mi bo bolj ugajala. Tu imate tudi dober slovar za 40 goldina¬ rjev. — 245 — Questo dizionario e troppo grande; non ne avrebbe forse di piu piccoli, come sarebbe adirequello di Weber? Questo le sta a dispo- sizione, ma mi pare cbe tutto insieme le dara una somma nn po’ troppo forte. Non potrei pagarla in rate, per esempio a 10 liorini al mese? Cio si puo fare; sol- tanto la pregherei di favorirmi per la pri- ma volta un terzo delTimporto totale. Gosi si costuma da noi Costnme ragionevolis- simo e giusto. II teatro. Va lei di frequente al teatro ? Ci vado anche qnesta sera. In cbe teatro andra? Al teatro di corte, al- 1’opcra, in un tratro dei sobborghi. Cosa si rappresentera questa sera ? Una tr ag e d ia, una commedia, o un dra¬ ma? ®iefe§ Sorterbudj ift ju grofi; ptfeu ©ie itid)t 2Coi-terbnc^ev »o it f(ei= nerem format, mie ctma bas »on 2Beber? ©a§ fbnncu ©ie g(eid) befomtitcn, aber mir fdfcint cd, alled ba§ gitfammett mirb gljtten cine [)Cl)C ©tunine attf- biivbcn. Sfi n n te id) ©ie uict)t mo- unttid) jalflett, cima 10 ©ttlbett monatlidj? ©a§ farni and) gefdjdjett; mn- mbd)te icfe ©ie biten, ba§ erfte fDfal beu britten ©fjeif ber ganjen ©uiumc 311 ten. ©o ift eS bet itnd gebrdud)lid). ©aS ift fcf)r »ernituftig uub geved)t. 138 . Snd Stjcntcr. @cf)cn ©ic oft in’ž ©f)ca= ter? $d) gclfc and) bicfcit 21 = benb. 3u mcldied Tfjeatcr mer* bcit ©ie gef)eti? 3 n bad ,£)oftl)catcr, in ber Dpcr=, in cin 23or= ftabttfjeater. 2Bad gibt utatt biefeu 21= benb? Gin ©raucrfpic(,cin8uft= fpiel, ober etn ©ra = ma ? Ta besednjak je pre¬ velik ; ali nimate morda bolj majhnih, postavim Weber-je- vega ? To morete dobiti brž, le zdi se mi, da Vam vse to skup malo prevelik znesek na¬ kopiči. Ali vam ne morem pla¬ čevati v obrokih, n. pr. po 10 gold. na mesec. To se lehko zgodi, sa¬ mo bi vas prosil, da plačate prvikrat tre¬ tjino celega zneska. Pri nas je taka na¬ vada. To je pametno in pra¬ vično. Gledišče. Hodite vi pogostoma v gledišče ? Tudi nocoj pojdem. V katero gledišče poj- dete ? V dvorno gledišče, v opero, v predmestno gledišče. Kaj bodo predstavljali nocoj ? Zaloigro, veselo ali dramatično igro ? 16 Domani si rappresen- tera un’opera nuova. Al teatro di corte ab- biamo degli attori e delle attrici eccel- lenti. Sono i migliori attori della Germania. Dovrebbe essere tempo di recarsi al teatro. A che ora usano a- prire ? Che pošto prendera? A Vienna e tanto diffi- cile di avere un pal¬ ce. Vengono dati in affitto quasi tutti a fami- glie distinte per tutto 1’ anno. Negli altri teatri ci sono scanniper tutta la platea, e ognuno prende il pošto che ineglio gli aggrada. Cio non deve essere opportuno per le signore. Certo, eppure si vedono la dei cittadini ri- spettabilissimi colle loro consorti e li- gliuole. Ne ci badano piu che tanto anche se de- vono starsene stretti, purche possano a- vere un bnon pošto. II teatro e illuminato egregiamente. — «46 — SDiorgcu gibt man cine tteue Oper. 3lm §oftt)eater Ijaben mir »ortreflidje ©cbcutfpie* ler unb ©djaufpiefertn* neu. @es fiub btc beften ©dfam fpieter oon ®eutfdf[aitb. ©§ mujfte 3 e ' f fetn, fidj in‘§ Sdjeater ju bege» beti. Sffiaitn mirb gembfpilidj geoffnet? 2Ittf meloni c piatj gcf)cn ©ie ? $n ffiien ift t§ fdjr fdjrocr cine 8oge ju bc= fontmeit. ©ie merbeu faft alfe fiir baS ganje $afjr ait borueipne fjaimlien oer* mietljet. $n aubern Snjeatfjent ift baS gauje i|3arterre mit SSanfen befetst, unb je= ber nimmt ipiafj, mo eS ifmt bctiebt. ®a$ famt fiir ®amen uidjt eben bequem feiu. ©idfcrtictj uidjt; bemtocf) fie()t man bie ange= fetjufteit SSiirger mit i^rengrauen unbSEiidj* tern bafeibft. 2(udf beadjten fie e§ menig gebrueft ju roerben, menit fie mir einen gu= teti S|31a^ fjabett fotitteu. ®cu8 ©f)catcr ift oortref- flict) beleudjtct. Jutri bodo peli novo opero. V dvornem gledišči imairfo izvrstne i- gralce in igralke. So najboljši igralci na Nemškem. Zdaj vtegne biti čas, da se odpravimo v gledišče. Ob kateri uri odpirajo navadno ? Kakšen prostor vza¬ mete ? Na Dunaji je prav težko ložo dobiti. Skoraj vse se dajejo v najem imenitnim družinam za celo leto. V drugih glediščih je celo pritličje s klop¬ mi napolnjeno , in vsakdo si izvoli se¬ dež, kjerkoli se mu zljubi. To ne more biti kaj prijetno za gospč. Gotovo ne; vendar vi¬ dimo tam jako ime¬ nitne meščane se svojimi gospemi in hčerami. Tudi jim ni mnogo žal, če so v tesnobi, da le dobe dober prostor. Gledišče je krasno raz- svitljeno. — 247 — L’orchestra di Vienna h rinomata. 10 non amo di met- termi troppo vicino al palcoscenico. Sa lei chi sia Tautore di questo bellissimo dramma? Ecco che il sipario si abbassa! Mi par di scorgere fra le quinte (scene) un ufficiale in piedi. Sa dinni chi sia quella persona che si trova nel palco imperiale? Ha lei seco un mani- festo ? Pare che il teatro sia tutto ripieno. Temo, ch’ ella si sia divertita poco all’o- pera. Gl’ Italiani ci hanno teste abbadonato, e la compagnia tede- sca non čancortutta raccolta. La signorina P... e una amtnirabile cantante La sua voce h vera- mente alquanto de- bole, pero essa e nell’ arte sua una maestra insuperabi- le, ed oltre di cio una eccellente at- trice. 11 signor B. fu fi- schiato atuttouomo. Ha ella inteso dire che 1’opera di Verdi, 1’ „Otello“ abbia a- ®ad žDrdjcfter iit JBien ift beriiljmt. $d) fi£e uid)t gerne ju nalje att ber 33iif)ne. ffiiffeu ©ic, mer bet SBerfaffer bicfeS fdjbtten £)rama’§ ifl? ©iel)! bet 'borljang fattt! ©§ fdjetitt mir, alb ftefje eiu Offijier in ben Eoitliffcn! SSBiffen ©ie, mer ber in ber faifertid^enCoge ift? §abeu ©ie ein SUjeater* jcttel bci fid)? ®ab £()catcr fd)eittt gattj uoh ju fein. $d) fiirdjtc, ©ic fjaben fid) in bec Oper tiidjt befonberS untertatten. 3Me ^taliener f)abeit itttb eben certaffeu, uub bie beut[d)e ©efetlfdfaft ift uod) itidjt ganj beifam* men. SDab^rdulcin SH-.. ift cine (jerrtidje ©dttgerin. ^f)re ©timrne ift jmar fcbmad), atletu in t^rer IČuuft ift fie eiite un* iibcrtrefflidje SJfeifterin uub bajti eine uorjik gtidje ©djatifpiclerin. §err33...murbc gauj uub gar anSgcpfiffcu. ,£>abeit ©ie geljcrt baf§ bie Oper bon 25erfct „Otel{o" allgemeinett Dunajska godba je v dobrem glasu. Jaz ne sedim rad pre¬ blizu odra. Veste, kdo je spisal ta lepi igrokaz (dra- maj V Glejte, zagrinjalo pa¬ da ! Zdi se mi, da stoji častnik za stenami. Mi znate povedati, kdo je tista oseba v ce¬ sarski loži ? Imate pri sebi gle- diščni program ? Gledišče se mi zdi prav polno. Bojim se, da ste se v operi le malo krat¬ kočasili. Italijani so nas ravno zapustili, in nemška družba ni še vsa skupaj. Gospodična P. je rajska pevkinja. Nje glas sicer ni mo¬ čan, pa v svoji u- metnosti je nedose¬ gljiva in mimo tega tudi izvrstna igral¬ ka. Gospodu B. so ves čas žvižgali. Ste slišali, da je bila Verdijeva opera „0- tello“ z občnim plo- vuto un esito felicis- simo ? Quanto favorevolmen- te fu accolto il te- nore Tamagno! Fu obbligato a mo- strarsi sulla scena tre volte. In vita mia non ho inteso tali acclama- tnazioni. Di raro avviene di sen- tire un basso simile, quale il sig. L. Gome le piace il nuovo soprano? Il balletto eseguito di recente era magni- fico. Io 1’ ho veduto ieri. La signorina E. e uriavalentissimabal- lerina. Balla essa bene ? Par che voli ballando. E vezzosa? Ha essa talento ? Parla essa tedesco. Ma non le sembrano anche gli altri balle- rinidegni d’encomio? E buona 1’orchestra? Griorni fa, ebbe luogo in scena uno strano accidente. Un ballerino dič con un piede nel sipario. — 248 — ffieifall gefutibett Ijabc? ©te giinftig tmtrbe bev Skttor Santagno ctuf* genomniett! @r tmtrbe bretmal attf bie 23itl)tie fjeroorge* ntfen. $tt meittem Seben babe tc^ ttidjtein )otd)e§ Šla* tfd)eit get) 0 rt. 9kan (fbrt fctten einett Sajj tuic §crrn 8. ©ie gefdltt ^itett ber nettc ©opran? jitugft aužgefiiprte Saflet toar tua« bc* fottbercž. $d) Ifctbc eS gcftern ge* |'ef)ett. T)ab ^raufeitt G.... ift eine ()errlicl)e Smiijcri«. 2iaitjt fie gut? ©ie jdjeittt tatijeitb $u [dftuebcn. Sft f« §at fie Talent? ©pridjt fie beittfcE) ? ©dfetiteit 3$ncit iiid)t and) bie anberett Tatijev fef^r bran? baS Drdjefter gut? 23or ettttgen Tagett er* eigttete fid) eitt etgett* tl)iimliu)cr llnfatt attf ber 33itC)tte. (Siti Sattler ftttg fid) mit etitetu gjufje im 33or* l)ang. skanjem sprejeta? S koliko pohvalo je bil sprejet tenor Ta¬ magno ! Trikrat seje moral na odru prikazati. Moj živ dan še nisem slišal tacega plo¬ skanja. Redkokedaj se sliši tak bas, kakor ga ima gospod L. Kako vam ugaja novi sopran ? Nedavno prirejeni ba¬ let (ples) je bil iz¬ redno lep. Jaz sem ga videl vče¬ raj Gospodična E. je zares izborna ple¬ salka . Ali plese dobro ? Zdi se, kakor da bi plesaje po zraku pla¬ vala. Ali je kaj zala ? . Je nadarjena ? Ali govori nemški ? Se vam ne zdijo vredni pohvale tudi drugi plesalci? Ali je godba dobra? Pred nekolikimi dnevi se je pripetila na odru čudna nezgoda. Neki plesalec je zade- nil z nogo v zagri¬ njalo. Per buona ventura nul- la gli e succeduto. La prova generale duro einque ore intiere. Cera molta gente? Stia attento incomin- cia la mušica. Musiča e canto. Suona lei qualche i- strumento. IolSono appassionatis- simo per la mušica, ma non ebbiveruna occasione di pren- der scuola di qual- che istrumento. lo inveee mi diletto a suonare il flauto, il ckrinetto; ma a tutti gl’ istrumenti prefe- risco il pianolbrte. S’ella sentisse mio fra- tello come lo suona! Sentirlo e non andar in estasi e presoc- che impossibile. Avra forse cominciato astudiareil čembalo lin da ragazzo, e con cib avra acquistata quella agilita, che e quasi insperabile per colui che incomincia in un’ eta avanzata. E buono il čembalo, eh’ ella ha compe- rato ultimamente ? E della fabbrica del rinomato Schvveig- hofer, e cosi forte, — 249 — gum ©titcE ift if)m tiic^tS gcfckef^cu. ©te ©etterafprobe bmterle fituf mdle ©tunben. ©aren ciefe Settle ba? ©or d) e it ©te attf; e§ be= giniit bie SDiufif. 159 . MJnfif utiD (skiaiMj. ©picleit ©ie eiit $nftru* ment ? $d)? $d) liebe telbenfd^aft* lief) bie aRuftf, patte jebod) feine ©elegenlfeit, cttt ^nftriiment 3« er* lertten. $cl) Ijingegeit blafe bie 3'lbte, bie Slariuelte; jebod) jicfje id) allcit $nftnimenteti bab Sla* mer nor. ©orten ©ie meiitcn 53 ru* ber, 10ie er fpielt! ©S ift beinabc luinibglidj, tffn 311 fibreti unb nid)t entjueft 311 toerben. SBaffrfdjeittlid) f)at er ald fiittb angefangeu ba§ Slaoier 311 lertten ttttb fief) babttrd) fene $er* tigfeit enoorbeit, auf bie man felten ffoffett fattn, menit man itt reiferettt Sllter begiitnt. ftft baš Jblaoier gut, :ueld)eb ©ie fidj mi- (dugfiaugefdfafftffaben? ©S ift and ber $a* brit bed bela n n.te it ©d) m e igt)0f er unb K sreči se mu ni nič zgodilo. Občna skušnja je tra¬ jala dobrih pet ur. Je bilo mnogo ljudi ? Pazite ; godba zače¬ nja. O godbi in petji. Ali znate vi gosti na kako godalo ? Jaz ? Sicer strastno ljubim godbo, toda nikoli nisem imel priložnosti, da bi se bil kaj gosti naučil. Jaz pa piskam na flav¬ to, na klarinet: ven¬ dar pred vsemi Čez vsako drugo godalo ljubim glasovir. Da bi slišali mojega brata, kako svira! Skoro nemogoče je, poslušati ga in ne zamakniti se. Brž ko ne se jo ze kot otrok na glasovirji uril in si toliko spretnost prisvojil, kolikor se je more¬ mo le redko nade¬ jati, ako se odrasli začnemo učiti. Ali je dober tisti gla¬ sovir, katerega ste si nedavno omislili? Je iz yornice slavno- znanega Schweigho- ferja in tako močan, — 250 — da potersi suonar su i piu rimbom- banti pezzi da con- certo. Ama ella 1’ arpa ? Io si, ma purtroppo a Vienna essa e poco suonata. Un istru¬ mento tanto poetieo ed adatto ad espri- mere i piu delicati moti del cuore ? Cos’ e la cliitarra in suo eonfronto ? Per me io la trovo uno strumento assai li- mitato e buono solo ad accompagnar li¬ na voce flessibile e molle. Io poi amo sovra ogni altro istrumento il violino, che io cal- colo il piu perfetto di tutti e in pari tempo il piu diffi- cile. Amico mio, giacche non puo esser ognu- no un Paganini o un Bazzini, convien contentarsi d’ esser loro secondi. Anche il violoncello e un grato istrumento. Io conosco parecchi suonatori di violon- eello; i tuoni molli e delicati, che essi traevano dali’ istru¬ mento mi scendeva- no talmente al cuo- ift fo fiati bafž man baraitf bie Idrmenbfteu SonjertftMe fptelett la uit. Steben @ie bie joarfe? D aber leiber rotrb fie in ffiieit uteitig gc* fpiett. ift cin fo poetifd)e§ IJuflntmeut it n b f o ganj gecigite.t, bie gartcfteu Jleguttgeii bed ■perjettd aitdjubritcfen! 2Ba§ ift bie (Suitam itn SScrgteit^c mit i^r? ijcff »letiteSlfjeilb (jalte fie f itr eiit aujjerft befd^rdttf* teS ^nftnitnent, itttr geeignct eine tceic&e, fauf.te ©timme ju be* gleitcu. (fiugegeit jielfe allen aubcnt ^nftnmienteit bie Violine nor, bie id) fiir baS nollfom- mettfte bott allen itub jngleid) fi'u* bab fdpote* rigfte ijalte. 2Jicin p-reiinb, ba uid)t jebev eiit 'Pagattiitt ober eiit Vajjtni f eiit fanti, fo imtfd er ficb be» gnitgeii,aitf eitter itiebri« gereit ©tufe ju ftelfen. 2(udj bab Violončeli ift ein liebltdjed ■Qjuftnt* meiit. Qd) fettite meljreve Violotu cellfpiclcr;; bie roetdjett itttb fattften Sonc bie fie attS beitt ^nftnt- meiiteentfoifteubfaitgeu mir fo ju ,per jen, baf§ id) fie mit fo grofjetn da se zamore na njem naj bolj šu¬ meče (bobneče)kon¬ certe svirali. Vam ugaja harpa? O da, žalibog da je na Dunaji je malo čislana. To je jako poetično godalo, s katerim se lehko iz¬ razijo najmilejši ob¬ čutki srca. Kaj je kitara v pri¬ meri ž njo? Jaz jo smatram kot jako omejeno godalo, pri¬ pravno le za to, da se ž njo spremlja gibčen in mehek glas. Jaz pa dajem goslim prednost pred vsemi drugimi godali sma¬ tram je kot najpo- polniše a tudi naj¬ težje med vsemi go¬ dali. Prijatelj, ker ne more biti vsak Paganini ali Bazzini se mora zadovoljiti, da osta¬ ne nekoliko za nji¬ mi. Tudi violončel (mali bas) je prijetno go¬ dalo. Poznam mnogotere i- gralce na violonče¬ lo ; mehki in mili glasovi, katere so iz tega godala izva¬ bljali, so mi tako segali v srce, da sem — 251 — re,cheio li ascoltava con tanto piacere come se udissi i pili rinomati violinisti Ultimamente sentii un giovine italiano, che suonava 1 armonica. Ei mi rapiva colle sublimi armonie, che traeva da un istru- mento cosi imper- fetto e volgare. Cosa suona quel po- vero cieco li sotto a quel portico ? Una cetra, e il motivo che eseguisee e una canzone popolare austriaca. La ventura domenica c’ e un gran concerto nella sala del ridot- to. Vi prenderanno parte i migliori ar¬ tisti, e la scelta che fu fatta di ottimi quartetti, duetti, a solo, quintetti, intro- duzioni, arie finali, sinfonie, lo rendera ben interessante Questo interessante concerto avra luogo p er iniziativa del consiglio comunale di questa citta di resi- denza, allo scopo di celebrare il cente- n ari o del natali- zio deli’ irnmortale Mozart. 23crgiiiigeit auljovtc toie bic bcriUpnteftcii 23ico liiifpieler. Uttfaiigft f)obe id) citieu jungcn ^talicucr ba¬ bic ^anucmifct fpielte gtlovt; cv cntjiicftc mid) mit ben erbabeucu Sidrn gen, bie er and cinem jo uncofifommcnat unb milgcirat ^nftrumente entlocfte. 2bad fiir cin ^iiftrumcnt fpiclt jenev armeiSltubc miter bev §alie bovt? ‘3DicQift)cr, nubbaS Stiicf, meldjed ef fuiett, ift cin dftevvci d) t f d) c § 33 o I f 5= lieb. Sommenbeii ©onntag ift cin grogeS Sanjat in ban fficboittcufaale. TdeDorptglidfitettSiiiifP ter raerbeit barait tl)eil= uefjmeit, nub buret) bie 2(iidinat)t ber befteu Q.nartette,®uettc,©o« Iopic 0 'eii,Quiiitcttc,Ou> uerturcn, ©d)(ugarien utib ©ptifonien mivb biejed Gon pat l)i)d)ft iutereffant mevbcii. 3}iefes i ntcvcffaiitc C£cn=- jert mivb a it f SlntricD bed@eincinbevat[)C6bic- fev SKcfibeugftabt piv g-cicv bc§ [)niibertjdl)> rigen ©ebuvtdtagcd bed iinfterblidKii iBrojavt ueranftattcf. jih z jednako ra¬ dostjo poslušal, ka¬ kor najslavnejše go¬ slarje. Nedavno sem slišal mladega Italijana harmoniko svirati ; strmel sem nad ve¬ ličastnimi glasovi, katere je znal ubi¬ rati na tako nepo¬ polnem in vsakda¬ njem godalu. Kaj gode oni slepi re¬ vež tam pod pod¬ strešjem (lopo)? Gode na citre, in god¬ ba, njegova je neka avstrijska narodna pesem. Prihodnjo nedeljo bo velik koncert v re- dutrd dvorani. Naj- izvrstniši umetniki se ga udeležijo, in ker so za to odbrani najboljši kvarteti, dueti , samospevi. kvinteti, uvodi, skle¬ pi in sinfonije, bo koncert prav zani¬ miv. Ta zanimivi koncert bo prirejen po pri¬ zadevanju občinske¬ ga zastopa tega pre¬ stolnega mesta v proslavo stoletnice rojstva neumrljive¬ ga Mozarta. Ieri assistetti ad una serenata, alla qua- ]e preše parte la banda dei eacciatori imperiali ; gli ap- plausi non finivano mai. Io non ebbi la fortuna di sentire il vecchio Strauss. Lei ha la fortuna d’a- vere una voce assai bella, e di potei'si accompagnar solo al čembalo. Dono bellissimo per certo e quello di una buona voce. Devo confessarlo che mi costo non poca fatica lo studio del canto. Mi ricordo che allor- quando ero princi- piante, non potevo capire quella farag- gine di segni muši¬ cah, quei diesis e bemolli, quelle be- nedette appoggia- ture, quelle chiavi di violino e di bas- so, quei tuoni, se- mituoni, quelle vo- late, quei salti di terza, di quinta e di settima ; quelle di- visioni del lo battute, quei trilli, quel pa- tetico e quel pom- poso, quel lugubre ecc Adesso pero coli’uso, mi paiono — 252 — ©efteru mar id) bet etuer ©erenabe gegemndrtig, tuobe.i bie SDfiififOanbe bet Saijerjdger [pirite; bie 53cifa(l3De.jeuguit» gen molite« tein Šnbe nečuten. $dj (jatte nicf)t ba§ ©(iicf, ben alte« Stranj) ju f)breu, Sie finb gliicflid), eine fe(jr fd)6ue ©tintme ju (ja* ben, unb ji d) jelbft baju auf bem Sflameve be* gleiteu ju fouueit. ©S ift getoij; eine ()err(id)e ©abc, eine gute ©tim« me ju fjabeu. ^ mufa $Ijuen gefteljcn, bajti midi baS ©cfaug* ftubium nicf)t meutg 2fti:(je gcfojtet l)at. $dj eriuuere uiid), bajž idj a(§?(itfdnger jeueUJiajfe oou mnfifa(ifdjeu 3ei* d)cu nicfjt begreijcu lomite, jene jfrcitj* itub 'Pejetrfjen, jene gebe« ncbeiteu 33orfd)ldge, jene 93io(im unb ©ajj« jd)(iifje(, jene ganjen Jone unb .gmlbtbue, jene '2uufe, jene Serj* Oiiint' unb ©cptiitieu* jpriiuge; jene Saftriu* tl)eiluugen, jene Srib lev, jcncS^attjctifdje unb d)? a j e ft či t i fdj e, jeiteč ®(ageube it. j. m. ^ejjt aber bitrd) bie Uebung jd)ciucu mir bicS S(ei= uigfeiteit. Včeraj sem bil pri ve¬ černi godbi; sviral je orkester cesarskih lovcev ; ploskanja ni bilo konca. Jaz nisem bil tako srečen, da bi slišal starega Straussa. Vi ste srečni, da imate tako lep glas in da se zamorete sami z glasovirjem sprem¬ ljati. Dober glas je zares prekrasen dur. Priznati moram, da mi je prizadel nauk v petji mnogo truda. Spominjam se, da od začetka nisem mogel razumeti te množice muzikalnih znamenj, toliko križcev in be- molov, onih presne¬ tih kratic (pred- vdarkov), onih klju¬ čev za tenor in bas, celili glasov in pol- glasov, zategnjenih premikov, onih sko¬ kov na terce, kvinte in septime; onih raz¬ delitev na takte, tri¬ lerjev, onega ob¬ čutljivega in veli¬ častnega, onega ža¬ lostnega (tužnega) itd. — Zda pa, ko sem se privadil, zde 253 — simili cose altret- tante bagatelle. Ha lei studiato i! canto co’ notni delle note ali’ italiana o alla tedesca ? Gli e tutto uno. — Quando si conosco- no le note ad un modo, e cosa facile nominarle anclie al- trimenti. Pure čredo che sien piti comodi pel canto i no mi delle note ali’italia¬ na : Do, re, mi, fa, sol, la, si. II suo čembalo e scor- dato. — Deve farlo accordare. Intesi dire, che sua sorella abbia una voce melodiosa, e che canti con molta passione. Essa aveva una voce robustissirua; rna in seguito ad una ma- lattia alla gola, can- ta ora assai di rado, ed b percib desola- tissima. La voce pub riaversi col volgere del tem¬ po ; di cio si batino rnolti esernpi. A proposito di prime- donne, di tenori, di teatri, parleremo un altra volta con piii agio. .jfjabeit ©ie beu ®efang mit italicitifdjer ober beutfdjec fftoten&eueu« nuug ftubtrt ? 3)cnt ift gletdjmel. 2Beun man fie auf bte etue Strt fenut, form man fie leict>t anf bie au> bere aumeuben. bocf) gloitbe tdj, baf§ bie italieuifdjcn tSeueu* mmgeu bo, re, mi, fa, fot, la, ft fiir beu ®e* faug bequemer finb. ^rSlaoier iftoerftimmt. ©ie miiffeit c§ ftimmeu laffeu. (jaOc geljort, bapš itjre ©djmcfter cine ,$arte ©tiimue t>at, uub bafS fie mit oielem ©efitijl fiugt. ©ie Ijatte oorbem eiite fef)r (raftuotte ©tim« me; attciu iu jj-otge eiiteč ^atžleibeng fiugt fie jet^t fetteu, moriiber fie gauj troftfoč ift. @iue ©timme fauu ficf) mit bcr 3 e ‘t mieber oerjiiugeu; mir Ijabeit fefir oiefc tBeifpiele ba« trnu. SS?a§ bie 15vimabonen,2ie« norifteu uub Hijeater aitbelaugt, merbeu mir cin anbereS SDJai tuefir barii&er fpredjen. se mi vse take reč 1 malenkosti. Ste se učili peti z imeni italijanskih ali nemških not ? Na tem ni mnogo le¬ žeče. Ce jih poznaš na jed en način, jih tudi na drugi lahko obrneš. Vendar mi¬ slim da so primer- niša za petje ita¬ lijanska imena : do, re, mi, fa, sol, la, si. Vaš glasovir je raz- bran. Storite ga v- brati. Slišal sem, da vaša se¬ stra ima mil glas, in da poje z velikim občutkom. Imela je poprej prav močen glas; a po neki bolezni v grlu puje le poredkoma, m je zato nevto- lažljiva. Glas se zna z časom pomladiti : o tem i- mamo več izgledov. Gledč prvih pevk, te¬ norjev in gledišča, bova drugikrat kaj več govorila. — 254 — Piroscafi. Quando parte il va¬ ji ore da Vionna ? Parte ogni giorno. Ci vuole un giorno e una notte fino a Linz, di ritorno pero si fa il viaggio in otto ore. Questi battelli a va- pore sono quasi tutti eleganti e sicuri. Dacchč si e formata la societa di navigazio- ne a vapore non ebbe luogo ancora aleun malanno di cjualche rilievo. Delle volte arenano, e vero, ma il danno che ne deriva e di poca importanza. Il Danubio e un fiume che inganna di so- vente. Le acque son poco fonde, e i banchi di sabbia sono tanto frequenti, che e as- sai difficile evitare tali aceidenti. Che cosa ha fatto ri- tardar tanto il va¬ pore di iersera? Dicono, che ci fu presso Linz una nebbia tan¬ to fitta, che obbligo il vapore a far alto per ben tre ore. Pia elia viaggiato mai per mare? 160 . Iniiuiriifiirrc- 3Bau gtfjt bad ®antpf= fctjiff »on Sli cit ab? gel)t jeben .2 a g ab. (£§ braucftt cineu Sag unb eine 3fadjt nad) Sin, 3 ; [jmtutcr jebocfj (egt man bic Sfteife du ad)t ©tnnben jnriicf. ©icfe ©ampfer finb bei» na()e alle clcgant unb fid)cr. ©eitbie®ampffd)iffaljri:§* ©efctlfcbaft gcbilbet ift, bat ftd) nie cin cin= jiger bebentenber Un* glitcfdfall cvcignct. ©ie (anfeu jmav juroeiten an cineSaubbanf, aber er gcfdnefjt nie ein grofjer ©djaben. i)ie 'Donan ift ein feljr triigerifd)rr ©trom. ®až ©affcr ift fo fcid)t unb bic ©anbbditfe finb fo baufig, bafSebaujjer* ovbcutlid) fdnocr ift, biefen fleincu Uuglucfd* fdtlcu audjuiucidjen. 3ffiedl)a(b (jat fid) ba§ ®atnpffd)iff gcftcru a* benbd fo fctjr ocvfpdtet? Sfiatt fagt, baf§ bet 8iuj cin fobicfjtcrfJčcbct mar, baf§ crbad©ampffd)i[f brci gute ©tuubcn attf* pičit. ©inb ©ic nie jur ©ee gcreift? Parobrod . Kedaj odrine parobrod iz Dunaja? Odhaja vsaki dan. Do Linča porabi jeden dan in jedno noč j nazaj pa pride v osmih urah. Ti parniki so skoraj vsi lični in zanesljivi. Odkar se je ustanovi¬ lo parobrodsko dru¬ štvo, se ni še nobena pomenljiva nesreča pripetila. Sicer se včasih zavi¬ jejo v pesek, pa škode ni nikdar ve¬ like. Donava je prav za¬ peljiva reka. Voda je tako plitva, in sipin je toliko, da je neizrekljivo te¬ žko, izogibati se ta¬ kih malih nezgod. Zakaj se je parnik si¬ noči toliko zakasnil? Pravijo, da je ležala pri Linču tako go¬ sta megla, da je pa¬ robrod dobre tri ure zadržala. Ali niste nikdar po morji potovali? Quanto e magnifica la vista, che ci si apre da questo punto! Una selva cosi fitta di alberi e di antenn.e e in veritži una me- raviglia. Soffre ella molto, quan- do viaggia per mare ? Son cose che dipen- dono dal tempo. Temo che mi tocchi di soffrire assai nel tra- gitto da Trieste a Venezia. Temo di dover recere quando saremo nel golfo. A che ora ci dobbia- mo trovare a bor- do? Alle sei. Attenda presso al ba- gaglio tinche venia- mo giii noi. Non abbiamo altro che due valigie e due sacchi. Cosa pretende il bat- telliere per condurci fino al vapore? Questi farabutti sono insaziabili. Non vi contentate di 60 centesimi?Perdio, voi spogliereste un čristiano finoallaca- micia! Ehi, il mare e troppo agitato! Il battelio vacilla. — 255 — 28ie gvoBCivticj ift bie 8 fiKqid)t, bie ficf) o o n ba an§ ben: Slide e= rbffuet! ©in fo bister SSktb con iDfaftbdumcn unb ©e= getftangen ift mirfticfj ftaiinencrregenb. Seibeit ©ie an ©ecfraitU t)cit menil ©ie jur ©ce reifeti ? ©ieS t)dngt pont ilBcttcr ab. fiirdjte, bajd id) bci ber Uebcrfaijrt con STrieft nad) 23enebig oiel barau leibcu merbe. ^d) fiivctjte cvbredjen 311 mitffett, mentt mir im (S bij fcin toerben. Um mie uiet Ufjr muffen mir ant 93orb fein? Um fedjl Ufjr. Sleiben ©ie bet bcr s Ta= gage, bi§ mir f)crimter= fommen. SBir Ijabcu itur jmei jjjeU leifen ltnb jmei 9ieife= fčitfe. begefjvt ber g-dljr* mami, um umS gum ©cfjiffe binjufufjren. ®icfc $cv(e fiub ute 511 = friebeit gu ftefleu. ŠBegtiiigt ^()r eud) nidjt mit (50 frjetter? 23ei @ott, ^f)r jiefjt eineit (5()i'ijteumeufd)en bi§ auf’§ §tmb anU ?lfj, bnS SDieer ift fefjr mmi[)ig! ®a§ $afjv* jciig fdjmauft. Kako veličasten je raz¬ gled, ki se od tukaj odpira našim očem! Taka goščava jadrni- kov in drogov je v resnici čudapolua. Ali morda veliko tr¬ pite, kadar potujete po morji ? To se ravna po vre¬ menu. Bojim se, da bom mno¬ go trpel na potu iz Trsta v Benedke. Bojim s a, da bom mo¬ ral bljuvati, ko bo¬ mo v zalivu. Ob kateri uri moramo biti na ladji? Ob šesti. Ostanite pri blagu, dokler mi doli ne pridemo. Imava le dve torbi in dve potni vreči. Koliko terja brodnik, da naju pripelje do ladije. Teh sleparjev ne mo¬ reš nikoli nasititi. Niste zadovoljni s 60 vinariev ? Plentaj, vi slečete človeka do srajce ! Oh, morje je zelo ne¬ mirno ! Čolnič se maja. — 256 — Non abbia paura! Non c’e pericolo di sorta. Lode a Dio, eccoci a bordo. Andiamo giu, la prego. Sulla tolda si sta me¬ glio, 1' assicuro io. Disotto le mancaquasi il respiro. Purtroppo! E poiquel- 1’ odore sl acuto ohe da alla testa! Contuttocib ci conver- ra andare abbasso per assicurarci due lettiere. Ahi! mi sento male; bisogna pur cbe mi coricbi. Non vorrebbe forse nn sorso d’acquavite in un po’ d’ acqua? Potrei avere una chic- chera di caffe ? Ella ebbe torto, non mangiando di piu, prima di venire a bordo A stomaco digiuno ella h tremenda questa malattia di mare! Come rulla i! piroscafo! il vento deve essere ben impetuoso. Si sentira meglio u- scendo sulla coperta. Non e vero che si sente gia meglio? gitrdjlett ©ie uicC>t§! ift feine ©tfafjr oor* fjattben. @ott fei ®anf, ba fiitb ruir am ©orb. ©eljeii mir £)inn&, idj bittc ©ie. $dj »erftdjere ©ic,ai;i bem 3Sevbc beffer fiif)(eit, menit ©tc attf bas SSerbecf gepen. fltidjt mal)r, ©ie beftnbett ficfj jcfet beffer? Ne bojte se ! Ni ne¬ varnosti. Hvala Bogu, tu sva na ladiji. Idiva doli, vas prosim. Vas zagotavljam, da se človek boljše po¬ čuti na krovu. Spodej skoraj sapa za¬ staja. Zal, da je tako! In pa še tisti ostri duh, ki daja v glavo ! Vendar morava iti doli, da si zagotoviva 2 postelji. Joj! slabo mi je; mo¬ ram se vleči. Bi morda hoteli poži¬ rek žganja pomeša¬ nega z vodo ? Bi mogel dobiti čašo kave ? Niste prav storili, da niste več jedli, pre- dno ste prišli na la- dijo. S praznim želodcem je strašno težko pre¬ stajati morsko bo¬ lezen. Kako se parnik maja! veter mora prav tno- č&n biti. Ce stopite na krov, vam bo boljše. Ni res, da vam je zdaj bolje ? — '257 — Quella citta a sinistra come si chiama? Žara; ma non faccia domande al timo- niere! Vede pure eh’ ei non risponde. Non e lecito ai pas- seggieri di parlare al timoniere. Questi ha da fare ab- bastanza a dirigere il bastimento. Vorrei parlare al signor capitano, al secondo capitano, al cuoco. Lo fara piu tardi. Ve¬ da intanto un altro vapore, cke ci viene incontro. Che spuma che su- scitano quelle gran ruote! obe lungo sol- co che esse formano, e quanto regolar- mente sl divide il medesimo indue lun- ghissime striscie! Ancora s’ode lo stre- pito delle ruote. Il vento diventa sem- pre piu forte, e par che spieghino anche le vele. Non šara ancora mez- zodi, che saremo gia in porto. Senta, co¬ me sciolgono le ca- tene deli’ ancora. Conviene badare al no- stro bagaglio, che in 2£ic Ijeijjt jene ©tabt 3111' Siufcu? $ara; a&er ridjten @ie feine gragen an beu ©teitermann!©ie fefjett bodj, baf§ er feine Dlutroort gibt. ift beu ‘j 3 af|cgiereit nidjt ertaubt, beu @te= ttermann anjurebeu. (Sr l)at mit ber Seitung bež ©djiffeS gcnug 311 tfjuit. ^ct) mbdjte mit bem $a» pitan, mit bem 23 ice* fapitčin, mit bem Sod) jpredjcu. ©ic fomtcu bicS jpciter tl)itn. 33 etradjten @ie trtbeffen biefeS aitbere ©ampffdjiff, .metdjcS unS eutgegen fomntt. SBeldjeit ©cljaum jene groben Dtdber erregen; mas fitv cine lange g-urcf)e fie fjinter fid) laffeit, bie jidj regeb rndjjig in 3toei fetjr lange ©treifen tf).eilt. Diod) f)brt mait bas ©e= vdufd) ber Didber. ©er Šinb rnirb ftarfer, unb man fcfjciut bie ©egel 311 entfatten. Diod) nor DDiittag iperben mir im gjafeit anlait* gen. |>ofen ©ie, mie bie Slnfcrfctten geloft merben. Sir miffett itnS um linfer ©cpdcf umjdjeit; bemt Kako se kliče ono me¬ sto na levi ? Zader; toda ne pra- šajte krmilca ! Saj vidite, da vam ne da odgovora. Potovalcem ni dovo¬ ljeno, krmilca na¬ govarjati. On ima dokaj opravka s tem, da vodi la- dijo. Kad bi govoril s ka¬ pitanom, s podkapi- tanom, s kuharjem. To bodete pozneje A zdaj glejte neki dru¬ gi parobrod, ki nam prihaja naproti. Kakšne pene delajo ona velika kolesa! kakšno dolgo brazdo- puščajo za sabo, ki se redno v dva prav dolga hrbta razde¬ ljuj'e ! Še se sliši ploskanje koles. Veter prihaja močnejši in zdi se, da raz¬ penjajo jadra. Še pred poldne bomo v ladij estaj i (luki). Poslušajte, kako od¬ klepajo sidra. Morava skrbeti za svoje blago, kajti v tanfa confusione non h sicuro. Andremo ad alloggiare alFalbergo „AlFIm- peratore“ e visitere- mo ben presto gli amici. Un alpinista ed un gio- vinetto montanaro. Senti ragazzo, potresti in dicarmi, ovesi pos- sapernottare in que- sto villaggio ? AlFosteria si pub per- nottare. Venga con me, la eondurro fin Id, che gid e poco distante da qui. Fosti tu mai sulla vetta di questo monte? O si, gid pareccbie volte. Vorresti andar su do- mani con me, per mostrarmi la strada e per portarmi un po’ di roba? Ti daro due corone, ed avrai con me il vitto tutto il giorno. Ci andro; lo so, che i miei genitori me lo permetteranno,aven- do io gid altre volte mostrato la strada ad alpinisti. Domani intendo di av- viarmi gid alle due — 258 — in bcr afigtmeincuSBer* mirritugift e§ uidjt fid)er 28ir toerben uti® im @aft» Ijof , ( 3 imi Smfer" ein= logiteii mtb tjcrnadj un- ferc 3 ’muibc bcfudjen. 161 . (Sin ®cvflftcifler it it D cin iBctafnnlic- §ore, o fiimbc, foiuiteft bu mir fagen, mo man in biefem ©orfe ii 6 er= naften fann? $m SMrtfjdljaufe fann man u&eritad)ten.SonP men ©k mit mir, id) loerbe ©ie bi§ bort^in fiifjren, ed ift nidjt meit non Ijier. Sffiarft bu je am ©ipfet biefeS 33erge§? O ja, fdjott offmald. 3J?odjtcft bit morgeit mit mir [jinauf gefjcu, um mir ben Sffieg 311 jeigen mtb mir einige ©acbeu ju tragen? 3 tf) roerbc bir puri Sronen gcben, unb bu mirft bie Soft ben ganjen ©ag mit mir pOcu. $dj ioerbe fommen; id) tecifj baf§ meiue (Sltcrn e® mir erfaubeu toerbett, ba id) ja, iifterd ben 2 Beg ©ergfteigeru gc* jeigt Ijabe. Qdj beabfidjtige morgeit um puri tU)r friil) mid) spološni zmešnjavi ni varno. Ustaviva se v gostil¬ nici „ Pri Cesarju” in potem obiščeva svoje prijatelje. Hribolazez z gorskim dečkom. Slišiš, deček, ali mi moreš povedati, kje bi se dobilo preno¬ čišče v tej vasi ? V gostilnici morete biti ob noč Pojte z menoj, vas povedem tja, ni daleč od tu. Ali si bil kedaj na vrhu te gore ? O, že večkrat. Bi hotel iti jutri z me¬ noj na vrh, da bi mi kazal pot in mi ne¬ sel nekaj reči gori? Dam ti dve kroni, in pa tudi živež boš imel celi dan pri meni. Pojdem; vem, da mi to dovolijo moji sta- riši, kajti že večkrat sem tako hribolaz¬ cem pot kazal. Jutri se mislim že ob dveh urah zjutraj — 259 — ore del mattino; ci sarh chiaro di luna. E perchč non ci occor- ra cercarci di notte, il miglior partito sa- rh, che anche tu passi la notte in osteria. Sono d’ accordo; ed eccoci appunto alla osteria. lo a iunque vado a časa ad in- formare i miei ge- nitori e ritornero tosto. Va bene, va bene. Ehi, ragazzo! presto saranno le due. Al- zati e vestiti, cbe dobbiamo andare a- vanti. Come, gih due ore mi pare d’ essermi co- ricato poco fa. E gih! tu sei giovane e sano, e percio bai un sonno cosi pro- fondo, che non t’ac- corgi nulla affatto del tempo che scorre. iSignore, son pronto. Bene, prendi questo, e andiamo. • Signore, s’č provvisto di vettovaglie, d’ac- qua e di vino ? per- che in montagna si in SOiarfcf) ju fefceu; e 8 mirb iDIoabfdjetn fein. Uub bamit mir uub nic£)t in ber Jtadft 311 fiiSfeubraucffeit, uurb cS bač 23efte fein, baf§ bit aitd) im SBirtijS* ffaufc uberuaclfteft. $d) bitt eitmerftauber.; gcrabe finb mir brini SBirtšljaufe augelangt. ^d) geffe alfo nad)§au§ um nteine Grlteru ju bcnad)rid)tigeit uub merbe gleid) jtiriidfouu ntcu. ©ut, gut! Sllfo Snahe* balb ift $mei Ut)r. ©teffe auf uub jicl)c bid) an, ba mir gcl)eit mitffen. 2 Bie fd) 0 u jmei Ul)t ? ©§ fd)eiut mir baf§ id) mid) nor furjer geit uiebergelegt Ifabe. 91atitr(id)! bu bift juug unb gefunb, uub ^aft baf)er eitieu fo tiefen ©d)laf ,bafd bu gar nidft ntcrfft, mie bie $rit flicjft. |)err, id) biu fertig. ©ut, nimm baž, unb gelfen mir. §err, Ijabett ©ie fid) mit gcbendmitteln, SBaffer uub SSJeiit oerfelfen? bcim c§ ift fd)mer am napol iti v goro, saj bo lepo mesec svetil. In da se nama ne bo treba iskati se po noči, bo pač še naj¬ bolje, da boš nocoj tudi ti ob noč v go¬ stilnici. Je prav; in glejte, ravno tu je gostil¬ nica. Jaz tedaj ste¬ čem domov, da ob¬ vestim o tem stariše, in se vrnem nemu¬ doma k vam. Dobro, dobro ! Hoj, deček! hmalu bo dve popolnoči. Hitro ustani in napravi se, da p oj deva naprej. Kaj, že dve popolno¬ či? zdi se mi kakor, da bi se bil ravno¬ kar vlegel. E, se ve! ti si mlad in zdrav, zato tako trdno spiš, da nič ne veš, kedaj mine čas. Gospod, sem že na¬ pravljen. Prav, vzemi to, in pojdiva. Gospod, ali ste poskr¬ beli, da bova imela seboj kaj živeža in tudi vode in vina ? stenta assai a tro- yare qualche cosa. Ho pensato a tutto ier- sera ed ho messo ogni cosa nel cesto. Prendilo ed aridia- mo! Eagazo, non m’hai an- cora detto il tuo no- me. Mi chiamo Giovanni. Senti, Giovanni, va an- cora molto in su questa strada car- reggiabile? Si potrebbe cammi- nare ancora un’ o ra per la medesima; pero non ci convie- ne, imperciocche io conosco dei viottoli, pei quali si accorcia la via per quasi mez- z’ ora di camtnino. Ma, e non ci sarebbe pericolo di perdersi, essendoche non e ancora abbastanza chiaro ? Non dubiti, signore, io passo per qui ogni settimana, e c’e tan- to chiaro di luna, ch’ io non temo di perdermi. Guarda, Giovanni, che ormai si fa giorno; dovrem camminare molto tempo ancora sotto questi alberi folti? — 260 — ©crge ma§ 311 fiitbcit. $dj I)abe geftern abenbč au 21 (led gebact)! imb Ijabe SlffeS in bcn Sorb gegebeit. Dftmnt iljit imb gelien mir. Snobe, bit l;oft mir nori) niri)t beinen Dianini ge« uanitt. $d) Jjeijfc ^ofjami. I^ore, gjotjann, bauert nori.) lange biefer gafjr* meg ? 3 )lan fbrnite nori) cine ©tnnbe geljen, aber e§ pafft unS niri)t auf bie» fent Žbeg 311 gebeit, fca id) ciitige gnftftcige fenne, bnrcfj metdjeniait bcn ®cg faft 11111 eine Ijalbe ©tun.be fiirjt. $ft a&er feinc ©cfafjr »ortjaube.n, bafž mir uinS cerkven, ba c§ nori) niri)t genng l)c(l ift? g-iirdjtcn ©ie firijt niri)t, mein ,g>evr, id) getje f)ter jebe 333 ori)c nor* itbcr, itnb c§ ift ein ftarfer £Dconbfcf)ein,baf§ iri) miri) nirift 311 cer* rirrctt frird)te. ©d)au, Qo|cmn, ber £ag brietjt ait; merben mir nad) tange miter bie= fen biri)tOe(anbten 23 dm men getjen miiffen? v gori se teško kaj dobi. Sem že sinoči vse pre¬ skrbel in naložil v koš. Le zadeni ga in pojdiva ! Deček, mi nisi še po¬ vedal svojega ime¬ na. Ivan mi pravijo. Slišiš, Ivan, ali sega še daleč v goro ta ko¬ lovoz ? Lehko bi hodila še celo uro po njem, a na¬ ma ne kaže, ker vem za steze, po katerih skrajšava pot skoro za pol ure hoda. Ali pa ni strahu, da bi zašla, ker se ne vidi še dobro ? Ne bojte se, gospod, jaz hodim tod vsaki teden, in mesec sveti že zadostno, da se ne bojim izgubiti. Glej, Ivan, že se dela dan ; ali bova še dolgo hodila pod temi košatimi dre¬ vesi. — 2G1 — Prima di mezz’ora, ar- riveremo in nn 1 no¬ go d’ oride c' e gia una vista incante- vole. Sarebbe bone, se po- tessimo giungere sul- la vetta del monte s ubito dopo la le- vata del sole. Cio 6 impossibile, im- percioeche cammi- nando cosi, abbiamo da qui sino alla vetta tre ore di strada. C’ e di lassii una bella veduta? O, bellissima, essendo questo monte il piu alto cbe ci si a nei nostri dintorni. Dimmi, Giovanni, liai sentito mai, che sia successa qui d’ in- torno qualclie di- sgrazia a qualche al¬ pinista? Ancho 1’ anno scorso erimasto morto uno. Coiue avvenne cio? Cio accadde per la caparbietd di quel- 1’ alpinista Egli si mise in testa di a- scendere su per quei scogli Hi, ma sdruc- ciolb e andd roto- lando tanto lontano, da rimaner morto. Fu seppellito nel nostro cimitero. Povero disgraziato! 93euor cine Ijnlbe ©timbe i)cvgc()t merben mir on. eiiten Ort fomrnen tmn ino umu cine prddp lige SHuafidjt (jak mcive gut, menit mir balb nad) ©ounenauf? gang auf ben ©ipfet be§ 33ergc§ a n In gen fomiteu. ift immbg(id), ba mir, menit mir fo goljen, bišjj jitin ©ipfet brci ©tnuben jn geben Ija- bcit. ©eiticjjt man noti oben cine jcljbne ilniljtdjt? D, cine fct)r fdjbnc, ba biefer S3erg ber (fbdjfte in ber ganjen llmge* bnng ift. ©age mir, poljani:, (jaft bit je gdjbrt, baf§ ir* geub meld)cm 33crg= fteiger cin Ungliicf gc= fdjeljen ift? 9Uidj uorigcS jjaljr ift einer tobt geblieben. 3Bie ift bad gcfcbctpn? ®aS gcfc()af) bard) bie Gigeirfinnigfeit jcncS ■ SBergfteigerd. Gr fetjte ftcff in ben Sopf, iiber jene g-elfcn (jincutfju* fteigeit, cr glitt aber au§ miti robite fo mcit fort, bnf§ cr tobt blicb. Gr mnrbc in nnferem §ricb|ofc beerbigt. Irnicr llnglfufiidjcr! Predno bo pol ure pri¬ deva na tak kraj, od koder je že prav lep razgled. Prav bi bilo, če bi mogla dospeti kmalu po solčnem vzliodu na vrh gore. O, prav lep, ker je ta gora najvišja v na¬ ših krajih Povej mi, Ivan, ali si že slišal, da bi se bil tod okoli kak hribolazec ponesre¬ čil? Se lani se je jeden ubil. Kako je bilo to ? To se je zgodilo vsled trme tistega hribo¬ lazca. On si je vte¬ pel v glavo, da zle¬ ze na vrh tam po tistih pečinah, pa se mu je spodrsnilo, in se je potočil tako daleč, da se je ubil. Pokopali so ga na po¬ kopališču naše vasi. bogi ne srečnež! — 262 Abita qualcuno in quel- . la capanna la. Si, ma solo d’ estate, quando gli animali sono al pascolo ; di inverno non c’6 nes- suno. Resta a lungo )a neve pei' queste pendici? Secondo le annate. Pe¬ ro quasi ogni anno a Pasqua e ancora tutto coperto di neve Guarda, guarda, ove siatu giuriti; daper- tutto si vedono dei sassi; e come sono scabrosi, con quanto stento si cannuina sui medesimi! Cbi vuol giungere alla sommita del monte, deve conquistarsi a stento questo pia- cere. La dietro in lontanaza si apre ognor piu una valle, per la quale scorre un gran iiume; sapresti dir- mi come si chiama? Sai dirrni il nome di quel paesetto la sul monte ? Gome si chiama la bor- gata ai piedi di quella montagna? Dimmi un po’ non si discerne in quella valle un lago? Sai come si chiama? Sq§nt jeutaub in jetter .^iittc? $a, aber mu* im ©emu mer, metin bie ©Ijierc cuif bev Scibe finb; im sIBiutcr ift niemctiib. SBteibt ber ©dptee lauge atif biefett Ibijdngcu ? Sie bie Sinter fittb. 9(bcr faft jebcS jjaljv ift um -Operit a(lc§ tiocb mit ©ctjuce bebccft. ©djau, mo mir gefotn= men finb; uberatt ftub ©teine, fte finb fo t;ocferig, ba§ man mir mit Skilljc barattf geljett farni. iikr auf ben ©ipfel ge* laugen mih, mu)§ ftd) biefeS 93ergttitgeu mit 'SRiilje uerfdjaffen. ®ort Ijiuteu in ber ferne bffuet ftd) cin 5©fqaf, bttrd) meldjeS eiu ©tront fttejft; fbuuteft bit mir fageit mie e§ beifjt? Sannft bit mir ben Sla* ntett jetteS .Obrfdjcub bort ant Slenge ttetmett? 9Bte pcijjt ber Sffarft* ffecfeu attt jjjttfie jetted 33erge§ ? ©age mir: ©ie[)t ntait ttid)t in jeuem Siljale ciitett ©ec? ffieijft bit mie er fjcifit? Ali stanujejo ljudje tam v tisti koči ? Da, pa le po letu, ka¬ dar je živina na pa¬ ši ; čez zimo pa ni nobenega v nji Ali ostaja sneg dolgo časa po teh planinah? Ni vsako zimo jedna- ko. Vendar je skoro vsako leto še vse belo o veliki noči. Glej, kam sva prišla, med samo kamenje; kako je ojstro, s ka¬ ko težavo se po njem hodi ! Kdor če priti na vrh, si mora to veselje s težavo zaslužiti. Tam zadej v daljavi se vedno bolj od¬ pira neka dolina, po kateri teče velika reka; ali veš, kako se imenuje ? Mi znaš povedati ime tiste gorske vasi ? Kako se imenuje trg pod onim hribom ? Ali se ne vidi neko jezero tam v tisti dolini? Ali veš, ka¬ ko se zove ? Ecco, che scorgo... Per la prima volta in vita mia vedo quella citta. O che vista stupenda! Che delizia sarebhe di aver qni la propria časa; tna se si po- tessero avere ad un tempo anohe le altre comodita che si han- no in cittk. Ora faretno colazione. Dice bene, signore, che io sono proprio affa- mato. Anch’ io mi sento ap- petito dopo quel po’ di camminata che abbiam fatto. Quando ci saremo ri- focillati ed avremo riposato alquanto, andremo sulla piu alta cima, che gia non staremo molto a giungere lassit. Mezz' ora ancora. Sembrerebbe, che si dovesse essere tosto lhAMa sia pure, ben volentieri, mi sob- barco ancora a que- sta fatica, trattan- dosi di pervenire ad una tale altezza dal livello del mare, qua- le da me non fu an¬ cora raggiunta in vita mia. — Sai tu che questa vctta e a lta 2267 metri? — 263 — gettt evBticEe id)... gum evften 20'tute iit men nem Men jef)e id) jene ©tabt. $Seld) pracl)ttge 'JtuSfidjt! 2Btc fdjdn tuare eS f)icr jcin .jrjaitš ju fjaben; metm man aber gteid)* jeitig bie 23eqneuiltdp feiteit bie man in ber ©tabt [jat, ijabeu fonitte. gejst merbett mir friifp jiiicfcu, ©ie tf)ueit cd gnt, |>err, benn id) bitt fet)ir tjun* gng- gd) fprtire audj (Sfdluft, uacijbem mir fo niet gegangen finb. 5Rad)bem mir un§ geftareft ltub etmad audgeruljt fiabeu merbett, merbett mir attf bie Ijbdjfte ©pi^efteigen, mir mer* Deu uidjt nief braud)en um Ijtuaitf ju fouitrn. iliod) eitte Ijalbe ©tttube. ©d jdjeint, bajd man gleidj oben fein mitfSte. ©S jei, gerne untcrjtdje icfj mtdj nod) biefer ilJKtfje, um cine fold)e £)b(je iiber bcit 2J?eeredfpiegel ju erreidjen, bie id) nie in meinem Sebcu er* reidjt Ijabe. Sffieijjt bit bafS biejer @ipfe( 2267 SOJcter (jod) ift ? Zdaj sem pa zagledal... Prvič v mojem živ¬ ljenju vidim to me¬ sto. O, kak veličasten raz¬ gled ! Kako bi bilo lepo, tu imeti svojo hišo ; pa da bi imel človek zraven še druge u- godnosti, katerim smo vajeni v mestu. Sedaj po peužijevaza- j utrk. Prav pravite, gospod, jaz sem že zelo la¬ čen. Tudi mene mika jed po tej hoji. Ko se okrepčava in še nekoliko odpočije¬ va, poj deva na naj¬ višji vrh, saj menda bova kmalu tam- gori. Se pol ure bova hodila. Človek bi mislil, da bi morala brž do¬ speti. Pa naj bo, rad se potrudim še to, samo da pridem do take nadmorske vi¬ sokosti, kakoršne ni¬ sem še dosegel v mojem življenju. — Veš, da je ta vrh vzvišen 2267 metrov nad morsko gladi¬ no ? Ma com’ e possibile saper questo? Si lo sa, percke gli scienziati hanno cal- colata 1’ altezza. E come si puo calco- larla? Ta non potresti facil- mente comprendere cio. Basti dirti, che gli scienziati hanno a tal’ uopo appositi ap parati. La caccia. Arriveremo presto al bosco? In un’ ora. Ella e senza fallo un buon , cacciatore! Sono piu fortunato oho abile. Vi sono molte iepri, molti caprioli, volpi e cervi in questo bosco? Ha ella un buon schiop- po? II mio schioppo a due carine e eccellente. Sa ella anebe ben ti- rare al bersaglio? Ho piu volte colpito nel segno. E bravo questo le- vriero? Quanti cani di caccia abbiamo ? E ella ben provvisto di polvere e palle? — 264 — Sic fcutu 111011 baS roif* jen? 2 Wcm mdjj cd, bn bic ©efekten bic |jbb? ge= rec^net (jaben. llnb mie farni man bte* jdbe redjnen ? ®n fomitcft baS nicljt Ieid)t uerfte^cu. ©e* gitiige bid) banih baS id) biv fagc, bafS bie ©etcljrten bajit cigenc *$nftrninente fjaben. IG2. Sir 3nfl9 ffierben »ir bdlb beti 2 Balb errcidjeti? $11 cinev ©tunbe. ©te finb gcmifS cin ge* fdjicftcr $agcr? Qd) btn nicl)r gliicf(id) ds gejdjicft. ©irtb uicte §ajeu, SRelje, ^itdjje nnb ,£)ivjd)c in biefem SBalbe? .graben ©ie ein gnteS ©eiurfjr ? SJfeitte ŠbppclfUnfe ift aušgejeidjnct. ©djicjjcn @ic and) gnt nad) beni ijicle? 3 $ babe uft ba§ ©djMarje getvoffen. biefer Sjjinbfjuub bran? SKinmfe ^aglputbe f)aben in iv? ©iitb ©ie uiit ijjnluer nnb ©let gnt uevfeljeit? Kako |>a se more to vedeti ? Ker so to učeni ljudje natančno preraču¬ nali. Pa kako se more to zračunati ? To bi ti teško razumel. Rečem ti samo, da imajo učeni ljudje posebne priprave za to O lovu. Ali pridemo kmalu v gozd ? V jedni uri. Vi ste gotovo dober lovec ? Imam več sreče nego spretnosti. Ali je mnogo zajcev, srn, lisic in jelenov v tem gozdu ? Imate dobro puško ? Moja dvocevka je iz¬ vrstna Ali znate tudi dobro v tarčo streljati ? Zadel sem večkrat pi¬ ko. Je dober ta hrt ? Koliko lovskih psov imamo ? Ali ste dobro preskr¬ bljeni s smodnikom in kroglami ? 265 — Carichi il suo schioppo. Tiri. Quanti pezzi di sel- vatico abbiamo am- mazzato ? Dieci lepri, due ca- prioli, un cervo, quin- dici pernici, sei a- nitre selvatiche ed otto beccaccie. Ecco una cerva! Ed ecco un capriolo! Le volpi ci sono scap- pate? Vi sono anche degli orsi in questi con- torni? Noji ne abbiamo mai veduto alcuno. Adesso tonriamo a ča¬ sa. Ecco la sua parte. Addio fratelli! II giuoco. Dove andate? (Dove va?) JDonde viene? (venite)? Resti ancora un poco. Vuol ella pranzare, ce- nare con noi, meco? Con piacere. Giuocheremo. Son troppo felice di poter fari e compa- gnia. Vuol ella giuocar a dama? Vabeu ©ie §t)r ©cmefjr. ©djiejjcu ©ie. SSMeoict ©tiicf Slitbpret tjaben mir erlcgt? jjefm ©tiicf §afen, jmei SRcfje, eiucn ,£ur|d)en, fiiufjcfju ihcbljutjuer, fcd)§ milbe Gcnten unb ad)t ©djuepfen. Ta ift cine ,pirfd)M)! Uub bn§ ift ein 9ve[)bocf. Tic g-itcbfc fiub uud burd). ©ibt eS aucf) ©dren iit biefeit (Scgenben? §ier [)aben mir and) tu uen gefeljeu. 8affet unb jctj-t (jeimfcfp reu. |)icr Ijabeu ©ic ^tjren S^eit. 9iuit ©riibcr, letet molji! 163 . 2ns Stiict- 'Sso geljen ©ie Ijin? Slo fotunicit ©ic Ijer? ©leibeit©ie nodjein roenig. SEollcu ©ie mit uub, mit mir jit OJfittag, ju Slbeub effen ‘? SDžit ©erguiigen. $8 ir metbeu fpiclcit. $dj 6iu feljr glikflid), baf§ id) $[)neu ©efcllfdjaft leifteu famt SBolIeit ©ie Ta m e ftoie« len? Nabijte svojo puško. Ustrelite. Koliko divjačine smo pobili ? Deset zajcev, dve srni, jednega jelena, pet¬ najst jerebic, šest divjili rac in osem kljunačev. Glejte košuto ! Tu je pa srnjak ! Lisice so nam ušle. Ali so tudi medvedje v teh krajih ? Nikoli še nismo nobe¬ nega videli. Zdaj pojdimo domov. Tukaj im rte svoj del. Z Bogom bratje! Igra. Kam greste ? Od kod prihajate ? Ostanite še nekoliko časa. Ali se vam ljubi ko¬ siti, večerjati z nami, z menoj ? Prav rad. Bomo igrali. Štejem si v veliko sre¬ čo, da vam zamo- rem delati družbo. Ali se vam ljubi igrati damo ? Jaz igram slabo. Sono un cattivo giuo- catore. Non importa. Giuochiamo a picchet- to, a whist. Domandi delle earle ed un tavolino da giuoco. A quanto giuochere- mo ? Tiriamo. Sono suo compagno: la prego fin d’adesso di aver meco della mdulgenza. Clii fa le carte? Le carte non sono bene mescolate. Favorisca di alzare. Ho sbagliato (bo mal dato) le carte. Perdo la mano. C’ e ima cai - ta rove- sciata,bisogna rifare (mandar a monte). Ella ha rinunciato. Quanti punti abbiamo? Abbiam guadagnato (vinto). Ella ha guadagnato (vinto). Mutiamo pošto. Sa ella giuocar al bi- gliardo, aibirilli, alle palle? Ella 'e un giuocatore universale. Tanto peggio! Coraggio, animo! Un po’ di pazienza. — 2G6 — $d) (pičle fcfjlcdjit. tlpit uid)td. ©tv moden Spiquet, ©f)ift iptelen. govberu ©ie Starten, mtb eliten ©pieltijd). ©ie fjod) moden ©te fpielen? 3iel)eti mir! $d) biti $(jv 'Partner; id) bitte ©ie int 23or* auš feljr um 91ad)]id)t. ©er gibt ? IDie Starten fittb nid)t gut gemifdjt. §eben ©ie ab, meniti bclicbt. $cl) f)abe unved)t gegeben. ((d) oerliere bie 23or» $a nb. ©iuc St'arte ift mngclegt; cS lttufi-S mteber gegeben mevben. ©te f)abeu renoncirt. ©ie »iet ©tidje (taben mir? ©ir fjabett gemonnett. ©ie ()aben gemonnett. ©iv moden bie 'Pičice medicin. Honneu ©ie 33illarb, gel, 93all fpielen? ©ie fiub cin lluiocrfab fpieler. SDefto fcblimnier! Eottvagc! 3Jlutl)! ©in meutg ©ebulb. Nič ne de. Hočemo igrati piket, vist. Ukažite prinesti karte in igralno mizo. Po čem bomo igrali ? Srečkajmo se. Jaz sem z vami; pro¬ sim že naprej, da potrpite z menoj. Kdo daj a ? Karte niso dobro po¬ mešane. Vzdignite, če vam je ljubo. Sem še preštet. Zgu- gil sem predščino (prvo roko). Jedna karta je obrnje¬ na ; se mora zopet dajati. Vi ste se odpovedali. Koliko imava ? Mi dva sva dobila. Vi ste dobili. Premenimo sedeže. Znate biljard igrati, kegljati, žogo biti? Vi ste vsestranski i- gralec. Toliko slabše ! Srčnost ! Pogum ! Nekoliko potrpljenja. Non perda la pazienza (non s’impazienti). L’armtlta. Ogni armata e divisa in im certo numero dicorpi, brigate, reg- gimenti, battaglioni, eompagnie, ecc. Quando le truppe sono in campo, i corpi si dividono in varie linee..— C’e 1'avan- guardia, ii grosso deli’ esercito e la retrog-uardia. Alla testa delTarmata c’ e il coinandante in Capo, clie do- vrebbe dirsi genera- lissimo. Da lui di- pendono i vari ma- rescialli, i generali di cavalleria e d’ar- tiglieria, i generali maggiori, i briga- dieri, i eolonnelli, i maggiori, i capitani, e gli uffieiali d’ogni genere lino al capo- rale ed al milite gre- gario. Lo stato maggiore si compone d’ uffieiali, aggiunti al coraan- dante deli’ armata. A questo četo appar- tengono aiutanti,au- ditori, quartienna- stri, cappellani di campo ecc. SBJevbfii ©ie uidjt mige« bitlbig. • 164 . Cie 'ilrmce $cbe Slrmce jevfdflt in cine gemijje 'flnjaf)! uon ■Sforpg, Hjvigabe.ii, Die« gimenter, ibntaillone, Soinpaguicu u. f. u>. ©cun bie Tvnppcu im $clbe ftefjcn, mevben bic Si'ovp§ iu oetjdpe« bcitc Svcffeii gettjeilt. 3 )iejc fiitb: bieibortrab, bab (paupfforpž uttb bev Otarf)trab. ?lu bev ©pitje bev ?frmee [tc[)t bev oberfte ibe-- fc(ilbf>abev, mdd)ev ©e« nčraliffimiiSljeijšcnfolf. te. llrt ter ifpit ftdjen bie ucvfdjtebeueit 3 )?ar= fdpille, ©cnevale ber ^aoadcvic unb l>(rti(« levic, @encrahuajo v e, bic ©rigabicrc, O bev« ften, iDfoiore, ,£)aupt« lente, Offijieve’ jebev ©attung inž 311111 Sov« povat unb gemeiucu ©otbatcu. ®cv ©eueralftab beftefjt ang Offipeveu, bie bem 33 cfcl)t§[)abev, eine§ ,£>eev«§ beigegeben fiub. ^ubicfeinšpllcgiitm bc« ftuben fid) Slbjutaufcn, Slubitoveu, Oiiavtier* nteiftev, ^-elbfapldue, n. f. m. Glejte, da ne zgubite potrpežljivosti. Voj-ka (armada). Vsaka vojska je raz¬ deljena v primerno število vojev, brigad, polkov (regimentov), bataljonov, stotnij ild. Kadar je vojna na bo¬ jišču so razdeljena krdela v različne vr¬ ste. Te so : prednja straža, glavna voj¬ ska in zadnja stra¬ ža. Glava cele armado je najviši vojskovodja, ki se imenuje tudi glavni poveljnik. Njemu so podrejeni razni maršali, gene¬ rali konjiče in topni¬ štva, generalmajorji, brigadirji, polkovni¬ ki, majorji, stotniki, častniki vsake vrste doli do desetnika in prostaka. Glavni štab je društvo častnikov (oficirjev), ki so pridruženi po¬ veljniku armade. V tem zboru so po- bočndti (adjutanti), vojaški sodniki (au- ditorji), kvartirmoj- stri, vojaški kaplani itd. I soldati di fanteria sono provveduti di fucili o carabine, di spade, jatagan, di patrone; quelli di eavalleria di archi- bugi, rivoltelle, scia- boie, iancie, ecc. I cannoni sono il furto delle ti uppe; ce ne sono di varie forme. I mortai sono per le ,bombe. Una gra¬ nata e una palla di ferro incavata, piena di materie esplodenti che cadendo scoppia ed allora rovina uo- mini ed oggetti. Le cartuecie sono mas- se di piccolo palle, cliiuse in saechetti di grosso canovac- cio e legate con fu nicelle in modo da formare dei cilindri. Al tempo d’un assedio vengono usate mol- tissirno. Gli elfetti delle medesime sono tei ribili: ad un sol dato resta infranta una gamba, a quello una coseia, quello rimane senza un braccio, quell’ altro senza la testa. Le batterie vengono piantate a duecento passi dalla eitta, e le artiglierie non ces- — 268 3)ie Qufanterte=Solbafcu fini> ir.it jjj-liuten obev 5iavafciimt, mit iDegcu, jatagan,'pntroucuoer* |cf)cu; jene ber Saual* levic mit Saiabiiteu, 91 cdoIdcv, ©dbctn, 8 an- jen it. j. m. 'Die ftauuoucn bilten bie .gianptftdrfe ber Trup» pen; fic finb non ner= fdihbcncu jVnutten. Tie iBiovfer finb fiir bie 'i 5 pu.be n bcftimmt.Gine l&rauate ift cine EjoCjfe, mit bvrunbavrnStoffeu gcfiillfc (Sifon fugel, met* epe im ^afTen .frrplafct, unb s JD?cnfd)cit unb Orte 511 ©vuube ricbtct. Sartatfdjeu finb fDlaffcn fieiucr Sugelu tu SBcm tel non bictpem.tancoaS gefdileffen, mcidje mit ©triefen ununcnbcit tnerbcu, fo bafS fic Splinbcr bifbrn 3 ur $cit i)n ' ©ctageruug mcvbcu fetjr uide ber> felben uenneubet. 'Ti e ©ivfnug biefer iftfflvdp terlidj. Tem einen ©ob baten mirb cin ti3cin , ^erfd)mcttcrt, brin ?lu» beru cin Sdjcufel, bic= fem ber Sinu, jenom ber Slopf meggeriffen. ®ie ©atterieu merbeu poeitjunbert ©djritte non ber Štabi: aufges pflaujt, unb bie Slrtib Pešci so oboroženi s pušami ali karabina- mi, z meči, jatagani, naboji; konjiki s ka- rabinami, revolverji, sablami, sulicami itd. Topovi so glavna moč vojstva ; oni so raz¬ nih oblik. Mežnarji so za bombe. Grana¬ ta je votla, železna krogla, napolujena z gorljivimi tvarinami, katera razpoči ka¬ dar pade, ter ugo- nablja ljudi in druge reči. Karteče so gruče ma¬ lih krogel stlačenih v žepe in debelega platna; ovijajo jih z vrvicami, da dobi¬ vajo podobo vola¬ rjev. Ob času obsedanja se mnogo rabijo. Njih učinki so grozni : jednemu vojaku je noga zdrobljena, 0- nemu stegno, ta 0- stane brez roke, uni pa brez glave. Baterije se nastavljajo dve sto korakov od mesta, in topi ne nehajo treskati, do- sano di tuonare, finche non vengono aperte le porte al vincitore. Tattica e strategia son le molle piu forti del- 1’odiernii arte guer- resca. Cosi e spccialmente dopo la invenzione della polvere. Non sono piii archi, frecce, catapulte,ba- lestre, ecc. Le truppe si sono riti- rate nelle loro ca- serme. L’arsenale fu bornbar- dato, saccheggiato, incendiato. La ritirata fu vergo- gnosa. 1 cacciatori fecero mi- racoli di prodezza. In alquanti giorni sar& annunziato il giudi- zio statario. I piu valenti ufficiali ebbero decorazioni, molti furono pensio- nati. Molti infelici rimasero mutilati, e molti han- no ora gambe e brac- cia posticcie. Tuo fratello ricevette un congedo a tempo indeterminato. Sai che domani ci sai - a una rivista? Tutti compariranno in grande uniforme. La coscrizione e stata levic [)6vt uidjt auf 511 bottiient, 6iž bie ©fjore bcm ©iegec vjebffttet raerben. STaftif itnb ©tvatcgic finb bei raci tem bie |jciitpb ftdrfc ber (jeutigett SriegShtuft. ©o ift c§ (jatiptfddjltd) nad; ber ©vfiitbmig be§ 'Ptiloerb. @5 gibt Line 33 ogett, ISfeilc, 3 )iauevbvečt)ev, Ivmbntftc n.f.ra. meftr. ©ie ©nippeii [jabeit fid) in iC>rc Šujcnictt 511» riicfgcjogett. ©ad 3cug^auS raurbe befdjoffett, gcpliiubert, oerOramit. ©er fJUidfpg raav jdjmčilp lid). ©ie gjdgcr tfjciten tfihtit* ber ber ©apferfeit. $tt einigeu ©ctgeit mirb ba» ©tnubrcdd oev» fiutbigt lucvben. ©te tapferften ©ffipeve crlpcUcit 2Iitdjeid)ituu» gen, uide raurbcit peti* fioitirt. SBiete Uitgliicfltrfje imivben uerftitmmelt, uiele mit fuiiftlidpit ^iipeu tittb Strmeti nevfefjen. ©cin ©ruber crljielt Ur= (anb auf uubeftimmtc 3 fit- S®ct§t bit, bctfS ntorgett cine SDfuftentng ftatb fiubet? Stile tuerbett in cg v o ll e r ^3 a v a b e e v f d) c i 11 c 11 ©ie Koiifcription ift ausb kler se zmagalcu duri ne odpro. Taktika in strategija ste dandanes pogla¬ vitna moč umnega vojskovanja. Tako je vzlasti odkar je bil izumljen smod¬ nik. Ni več lokov, pušic, zidolomov, samostre¬ lov itd. Vojaki so se vmaknili v vojašnice. Orožnica je bila bom- bardovana, oplenje¬ na, sežgana. Umikanje je bilo sra¬ motno. Lovci so delali čudeže junaštva. V kratkem okličejo nago sodbo. Najhrabriši častniki so bili odlikovani, mno¬ go jih je bilo vpo- kojenih. Mnogo nesrečnikov je bilo pohabljenih , mnogim so naredili umetne noge in roke. Tvoj brat je bil odpu¬ ščen za nedoločen čas. Veš, da bo jutri smo¬ tra ? Vsi pridejo veliki opravi. Novačenje je razpisa- — 270 — pubblicata. Io non šaro levato, perche malaticcio; e cosi neancbe tu, cke sei senza un occhio. L' armata imperiale e mobilizzata Ogni giorno vediamo pas- sare truppe di caval- leria ed infanteria in diverse direzioni. Alaine osservazioni sulla marina. La marina reale com- prende tutte le navi da guerra e il loro equipaggio. La marina inglese e ragguardevole. La direzione deli’in- tera marina inglese č affidata a sette commissari. Neli’ ammiragliato essi hanno il nome di lordi. Il lord grand’ammira- glio e il presidente della corte dell’am- , miragliato. E lui obe giudica in tutte le cause ma- rittime si civili che criminali. In affari dipendenti dalla giurisdizione, il suo potere e illi- mitato. La marina reale ha gcfdjricbcn. luerbe liictjt cingcreil)! mcvben; iueit id) IrdnHid) Din; bu and) nid)f, mcil bir cin Sluge fcljlt. ®ie faifcvlicbe Slnncc ift in 'JJtobilifining. jj-c* bcn ©ag feffcu mir cine grofic 2(n,^af)( fi'auallc* rie uub ^nfauterie in uerfdjicbciicn iliidjtun* gen oovkimavfc()iteu. 1G5. (Siitinc IBeiiicrtuitgcn iifter Ste '.bi ur in c. ©ie fbniglidje 3)?arine umfafjt alle Svieg§* [d)iffe uub bercu luaunuug. ©ie cnglifcfte 9D?ariue ift Oeadricudiuertl). ©ie ficitnng b.r fdninit* Itdjcu eug(ifd)cn SRa* rine ift fiebcit Stoni* miffareu anuertvaut. @ie fitib in ber Slbmiva* litat 8ovbS genauut. ©er $lorb*@roji*(§igf)) Stbmirat ift ‘flrnfibent beS Slbmira(itiilSl)ofc«. @r cntfcfjeibet in SKlcu niaritimen foiool)l Ki* nit* alsKriiuiualfdden. $u Sac^eu, bie miter fciuer ©eridjtbbarfcit ftcfjen, ift fcine (Sklonit unbefcbvdnft. 3ur fbuiglid)tn SRaritte no Mene ne vza¬ mejo ker sem bo¬ lehen ; tebe tudi ne, ker nimaš jednega očesa. Cesarska vojska se premika. Vsak dan vidimo, da grejo ve¬ like trume konjikov in pešcev na razne strani. Nekatere opazke o morski vojski. II kraljevi mornarici se štejejo vse vojne ladije in njih mo¬ štvo. Angleška mornarica je kaj znamenita. Vodstvo vse angleške mornarice je- izro¬ čeno sedmerim ko¬ misarjem. V pomorskem vojvod¬ stvu se imenujejo lordi. Lord glavni - admiral (nadadmiral) j e pred¬ sednik admiralskega dvora. On razsoja vse pomor¬ ske tožbe naj bojo že civilno ali kazen¬ ske. V zadevah, katere spa¬ dajo v njegov sodni delokrog, ima neo¬ mejeno oblast. Kraljeva mornarica i- ancbe un ufficio di sussistenza. C’ e pure un istituto per gli ammalati e pei marinai feriti, .nonche una cassa. L' ammiraglio e il co- mandante d’una flot- tiglia. Sotto i suoi ordini ci sono due altri co- mandanti,il viceam- ruiraglio e il con- tr’ ammiraglio JUssi sono divisi in tre classi secondo il vario colore delle loro bandiere, rosse, bianche ed azzurre. L'ammiraglio spiega la sua bandiera sulla cimadelTalbero rnae- stro. Ogni bastimento e co- mandato da un ca- pitano. I na v igli piu grossi banno vari aiutanti. Questi sono incaricati della cura dei legni, delle vele, de’ cor- darni, delle bandiere, delle dncore, delle gomene. Un comodoro comanda una divisione di navi destinate a uno sco- po speciale. Questa carica e tem- poranea, e cessa col cessare della spedi- zione. gefjbvt cin 23erpfkg§» aint. ©S befidjt and) babct ciuc Shift alt fiir frank ltnb renminbete ©eeleute imb cin 3at>tamt. ®er : Slbuiiral iff S8c|ct)[3= fjabev cincr pletilk. @r f)nt swei nutergeorb* nete 53efc[)t3f)abcv, cb licu SSiceabmirat utib cinen ©oiitredltbmiraf. ©le merbeii in brci ©(af» fen eingetljcilt nad) ber •^arbe ifjrer $laggcit, f nčindid) ber rotljen, »eifjeu itnb bfaiieit. Uer Slbmiral fiiljrt letite jfjfagge attf ber ©pitje beb ^auptmafted. ©tu jebcS ©c()iff wtrb »on etttcnt Sapitdn com= manbivt. ©rbjjcrc ©cbiffe Ijabett inc()rcre iDfatcn (@c» btlfeit). Diefc [jabett bic 93oote, bie ©egel, ba§ SUateliuerf, bie ^laggett, Slttfer ttttb Slitfertmie ju beforgeu. ©in Sonmtebore befcf)(igt ciite Sfbtljeihntg ©djiffe bie ju etrtetn befonbern gtuccfe beftimmt finb- $)iefcr Diang ift n ur jeik roeilig, mtb fjort ttad) beenbeter ©jcpebition aitf. ma svoj upravni u- rad. Pri tein je tudi zavod za bolne in ranjene mornarje, in blagaj- nica. Admiral je poveljnik brodovja. Njemu sta podvejena dva druga poveljni¬ ka, pod-admiral in kontreadmiral. Razdeljeni so v tri razrede po različni barvi svojili zastav, rudečih, belih in mo¬ drih. Admiral ima nasajeno svojo zastavo na vr¬ hu glavnega jadmi¬ ka. Na vsaki ladiji veleva kapitan (ladij evod- ja). Večje ladije imajo raz¬ ne pomagalce. Ti oskrbujejo čolne, jadra, vrvi, zastave, sidra in sidrne vrvi. Komodor zapoveduje oddelku ladij, ki ima kakor posebno na¬ logo. Ta služba je le za¬ časna in konča po dovršenem opravku. 272 La parola nave vien adoperata comune- mentepersignificare an bastimento a tre alberi ed uri bom- presso. II bompresso e un lun- go perticone, spor- gente dalla prua del bastimento. Le antenne son certe stangbe che pendo- no in varie direzioni dagli alberi, e sulle quali si legano le vele Una fregata lia tre al¬ beri e da 22 a 40 cannoni. Un bastimento di fila o di linea di prima classe ha 120 can¬ noni. II suo equi- paggio e di 900 uo- mini. L’ albero maestro ha 1’ altezza di 39-40 metri. Le sue vele son tutte quadre e bislunghe; e percib tali basti- menti appariscono quadrati. La parte anteriore di una barca dicesi prua o prora, la po- steriore poppa. II timone e la bus- sola sono poste a poppa, i remi alle bande del naviglio. Le aperture sul cas- sero della nave per ©a$ ©ort ©djiff mirb gembljulict) gebraucfjt, um cin ^aljrjeiu] mit brci Slafteti itnb eiitent ©ugjpviet 511 Crcjeic^en. ©a§ 93uqfprict ift cine tange ©tange, bie rovu ant ©djiffe fjernorragt. ©ie Dtaacu finb ©faugett, mcldje in ucr[cljicbeneit 91icf)tungen mm ben SOiaftcn bmtntcrljdngeu ititb rooraii bie ©eget befeftigt finb. @ine fbngatte [jat bret Sfaften unb 22 bib 40 Saiiuonen. Sin Sinicnfd^iff erfter ®rbjje bat 120 Satu noneti, ©eiue iScmatu tutttg betduft fict> attf 900 Slanu. ©er ^anpfntaft ift 39-40 Sfefer (jodj. 2 Ute ©eget barait finb oicrecfig tmb (dng(icf); bafiev foiiuut e 8 , baf§ folctic ©ctjiffe cin mer* ecfigeS SluSfefjett f)aben. ©er oorbcrc ©f)ci[ eineS gafjr^cugež fjeijjt 33or- ftern, 53 acfeu, ber [)ht= terc baS £)ccf ober ©at. ©a§ ©teuer, ber Sompafj finb ant ipintcrtfieil, bieShtber au beitSeiten bed ©d)iffed. ©ic Oeffimngett iiber betu SBcrbcrf beš ©d)iffed, Beseda ladij a se rabi navadno, da se za¬ znamuje barko s tre¬ mi jadrniki in j ed¬ nini stežnjem. Steženj je dolga ran- ta, katera spredaj iz ladije štrli. Jadrenice so močne preklje, katere vise doli od jadrnikov na razne strani ; na nje so navezana ja¬ dra. Fregata ima tri jadr- nike in 22 do 40 topov. Vrstna ladija prvega reda ima 120 topov. Moštvo sega do 900 mož. Glavni jadrnik je 39- 40 metrov visok. Vsa njegova jadra so štiri voglata in po- dolgasta ; od tega dobč take ladije šti¬ ri voglato podobo. Prednji del ladije se imenuje prednji krm (brada, čeljust), zad¬ nji krm (til). Krmilo, kompas sta na zadnjem krmu, vesla so na straneh la¬ dije. Rege (luknje) na la- djinem krovu, skozi discendere nelle par- ti interiori, diconsi boccaporte. Salpare significa: tirar su le ancore per par- tire. Approdare significa: venire a terra Conviene notare, che a saper tanto da po- ter discorrere circa ogni argomento na¬ vale, non basta ne uri dialogo, ne un libricino. Un guerriero ferito sul carapo (ti battaglia. Si, io respiro ancora, e tu mi salverai la vita Io son tuo nemico. No, tu non lo sei piu, perehe io son quasi moribondo e senza difesa. Un bravo guerriero non puo divenire un assas- sino; che guadagne- resti amazzandomi? Faresti un'azione in- fame e perderesti un buon riscatto. Sarai tu in grad o di pagarmelo ? Si e te lo prometto da uomo d' onore. — 273 — bnrdj luclclje man ttt bie iiincrett Dianine bitu abfteigt, (jcifreu Sittfett. Sidjteti I)cifjt ( bic Slitfcr jur 9lb;a()rt Ijevattfjieficti. Sanbett ijeifjt, ati’g fefte 8anb fommcit. Oeincrfc, bafg, mn fo mel ju miffctt, um itber jeben baš ©ecroefett atu laugenbctt iJSunft fprc» djcn ju fonnett, tuebev cin (iicfpvdct) ttod) eiit $8iid)ldu (pnreidjt. 1G6. (?iit ucilutiiiSctcr SnlDnt nuf bcm 3d)lnd)tfctDe. $a, idj (cbe noclu uub bit tnirft mir bad 8eben retten. $d) biti beitt geittb. Smetit, bubift ed uidjt metjr, tod! tcft faft ftcrbettb uub n?cl)rtoS biti. tein bvauci'©olbat lattn fcttt SJiorber fcitt; tnaS ge» mantteft bu, tveittt bit tnicE) tbbteu nuivbeft? Un initrbeft eitte itifatnc ,§aitblttug bcgc[)cn ttttb citt guted Sofegetb t>ev= lierett. SBirft bit im ©lanbe fcitt, ut ir etud ju jaflen? $ci, id) gcbe bir meitt ©Ijvenmort barattf. katere se hodi v no¬ tranji prostor (v tre¬ buh), imenujejo se luke. Razvedriti se pravi, si¬ dra vzdigniti k od¬ hodu. Pristati (pririniti) se pravi, na suho sto¬ piti. Treba je pomniti, da ne zadostuje jeden pogovor, niti jedna knjižica, če hi hotel toliko znati, da bi mogel govoriti o v- saketn pomorskem predmetu. Vojak, ranjen na bojišču. Da, še diham, in ti mi rešiš življenje. Jaz sem tvoj sovraž¬ nik Ne, nisi več tak kar jaz skoro umiram in se ne morem braniti. Hraber vojak ne mo¬ re biti morilec; kuj si pridobiš, če me umoriš? Storil bi le veliko hudobijo, in zgubil bi lepo pla¬ čilo. Ali mi boš mogel kaj plačati ? Da, zastavljam ti svojo čast (dajem ti svojo možko besedo). Di che paese sei? Or bene, la tua nazione h alleata a!la mia. Io ti lascio tutte le mie spoglie, ed inol- tre, se tu mi porti via di qui, ti pro- metto qualsiasi ri- compensa che tu mi chieda. Do ve vuoi andare'? Conducimi. Non temer nulla; la generosita e la pre- rogativa del nostro carattere nazionale e 1’ obbedienza che dobbiamo al nostro sovrano raddoppia ancora la tua si- curezza. I vinti som- messi non sono piu per noi che amici sventurati. Io ti prometto sicu- rezza, riguardi, quie- te, protezione e soc- corsi, nel caso che ne avresti bisogno. Non devi avere alcun timore; un soldato valoroso non e da temersi che sul cam- po di battaglia. Compagni, comportia- moci dabrava gente; rispettiamo le di- sgrazie, e non ca- gioniamo qui ne tui - - bolenzane disordine. — 274 — 2£a§ 6ift bit fiir cin tfatibžmanit ? Jimt, bcinc kation ift mit ber mciitigen Dertumbeit. ^djmerbe bir alte metne Šctife laffen iinb attjjem bent n c r f p red) c id) bir, menit bit miit oott fjier mcgtmngft, jeb= noebe 23elof)tutng, metdje bit forbent mivft. Si!o mitlft bit ()in? Srttige ntid).... g-itrdpc ttidjfš; unfer 9ia= tiortabSljarafter bitrgt fiir iittfcrc ©rofjmutf), uttb ber @e()ov)'ant, bett mir nttfentt Saifer fdjutbig finb, gemaljrt bir boppelte ©idjerfjeit. S3eficgtc, meldje fid) er« gebett Ijabeit, finb fiir tinS n ur nngtudf lid^e grettitbe. $d) mjpredje bir ©i« d}cr[;eit, 2(d)tititg,fftul)e, ©djttb nttb gtilfe, metin bit beren Pebitrfen foft« teft. §abe feitte ^-itrcfjt; ein tnpferer ©otbat ift tutr auf fcetn ©djtadjfetbe ju fitrcfjten. ifamttierabeii, mir moden itnd mie breme Cente betragett; ta§t tttiS ba§ ItngUicE adjteu, nttb meber Utmtlje ttodt $er» mitrfiiiS (gmietradjt) ftiften. Od kod si ? Glej, tvoj narod je za¬ veznik mojega. Pre¬ pustim ti ves svoj plen in če me spra¬ viš od tu, obetam ti še plačilo, kakoršno boš zahteval. Kam želiš iti ? Pelji me.... Ne boj se nič; narodni naš značaj ti je po¬ rok naše blagoduš- nosti; in te smeš biti , gotov tudi zaradi pokorščine, ki smo je dolžni našemu Ce¬ sarju. Premaganci, ki se udajajo, so nam le nesrečni pri¬ jatelji. Jaz ti obetam varnost, spoštovanje, mir, brambo in pomoč, ako bi jo potrebo¬ val . Ne boj se prav nič; hrabrega vojaka se je treba bati samo na bojišču. Tovarši, obnašajmo se kot pravi možaki ; spoštujmo nesrečne¬ že, in ne sejmo tu¬ kaj nemira in raz¬ prtij. 275 Un soldato in paese nemico. Amici non vi spaven- tate, io non voglio farvi alcun male; tna ho bisogno da mangiave. Datemi del pan e, del vino, dell’acquavite, della birra, delle pa- tate. Fate presto, perche ne 'ho bisn- gno. Voi avete polil, latte, uova. Datemi di buon grado cio che mi e indi- spensabilmente ne- cessario. Fateci vedere buona volonta! Bravo! troverete an- che nel nemico dol- cezza ed umanita. Se la mia gente vi desse motivo di do- glianza, dirigetevi a me con oontidenza. II saccheggio h. cosa inf a m e, massima- mente se si fa per le čase di gente po- vera. Coloro che si abbandonano a que- sti vergognosi ec- cessi, non sono bravi soldati; essi disono- rano la loro nazione, e sono vili malan- drini. 167 . (fin 2olant im 5cini>c§lnni>. §mtuk, erfc^recfeit ©te iticljt; id) uiifl $f)ucu tein blebet jitfiigeu; abcr id) mnjj ju e [fen tjabcit. ©eku ©ie mir ©rob, ©etn, ©cauntmin, Štev, Šftirtofeht. 2)?a» c£)eu ©ie cjefrbmitib, bentt ic& biti Ocbitrfticj. ©ie fjabcit .guUjucr, SSRildj, Očicr. ®cbeu ©ie mir gutmittig, mir umimgdugtic§ nb(f)ig ift. Befgett ©ie un« ©ut« miiligteit! ©ef)r molji! ©ie metben and) beiin §ciube © a n f t ut tt 11) u n b SDtenfdjlidjfeit fiubevt. ©oflteit ^f)uctt nteitte 8ente SInlafS ju Slageit gebeu, menbeu ©ie [id) mit 3uuer[ic[)t au utici;. •BaS iptiiuberu ift djtr« to§, jumed bet avmett Snubieuteu. ©er fid) biefcu fdjimpflidjcu ©rduetit iibcrtdfjt, ift fcitt bretoer ©otbat; er eute[)rt feitte kation uttb ift uidjtš roeiter at§ etu elettber ©traf« feurduber. Vojak v sovražnikovi deželi. Prijatelji, ne vstrašite se, jaz vam ne sto¬ rim nič hudega; to¬ da kaj živeža moram dobiti. Dajte mi kruha, vina, žganja, piva, krom¬ pirja. Podvizajte, ker sem potreben. Vi imate kokoši, mle¬ ka, jajca. Dajte mi radovoljno, kar neobhodno po¬ trebujem. Skazite se dobrovolj- ne ! Tako je prav! Zato najdete tudi vi pri sovražniku krotkost in milosrčnost. Ko bi vam moji ljudje povod dali k pri¬ tožbam, obrnite se zaupno do mene. Grdo je, če se ropa, in posebno če se to dela po hišah revnih kmetov. Kdor se ta¬ kim ostudnim zlo¬ činstvom vdaja, ni več pošten, vojak : on sramoti svoj na¬ rod in je le malo¬ vreden razbojnik. — 27G Ho mangiato quantcr basta per sostener- mi. Lascio questo pane per quel buon vecchio e per quei fanciulli. Generoso guerriero! Iddio vi benedica, poiche vi benedicono gli stessi nemici. Un prigioniero in paese straniero. Perche sono io arre- stato ? Non lo so. Di cbe m’aceusano? Cbe ho io mai fatto ? Ella e accusata... Questo e falso. Non sono che calunnie. 6 on o innocenle. Lo piovero, qualora mi si voglia ascol- tare. Ecco il carceriere, gli parli. Quali sono gli ordini che avete ricevuto a mio riguardo? I miei amici avranno essi il permesso di venirmi a visitare? No! Quest'e molto rigoroso. Spero almeno che mi si rendera possibile $dj IjaGc gciiiuj gcgcffcii, mn niid) gu cdjaiteu. $dj tctffe bicfeS SSrob beni @rci|c ba mib biefcn ffeineu Stubeni. ©rojjmittfriger S r i e g e r, (Soft ltibge fic fcgncn! inbem fclbft $ciube ©ic fcgiteu. 168 . (Siu (SScinitflciicr im frcmScii MauDc- ffiavnm bin id) arrctirt? gcfj meijj e§ uic()t. Škffeu bcfctjntbigt man micl) ? ffiab Ijabc id) bemi gcttjau? 5D?an bcfdjulbigt ©ic... ©ab ift fcilfcf). ©a§ finb S3n1duiiibitiigeii. !^dj biu unfdjulbig. ^d) mili c§ benidfcit, ničim man mid) g uljih ren niid. „£)iev ift bcrScrfcrmciftcr, rcbcii ©ic mit if)ut SBcldjc finb bie 53cfcl)lc, bic ©ic in SBctreff meh iier bcftmumn t)aben? Skrben mcitte jjjrennbc bie ©vlcuibuiS erfjnltcii, mid) ju bcfndjen? ■Jiein! ©a€ ift fcl)V ftrcng. $dj fdjmeidjle mir jnm menigftcn, bafd man Snedel sem toliko, da sem se okrepčal. Pu¬ stim ta hruli temu¬ le ubogemu starčku in tem otročičem. O blagodušni vojak! Bog naj vas blago¬ slovi, ko vas blago¬ slavljajo celo vaši sovražniki. Vjetnik v ptuji deželi. Zakaj sem zaprt ? Ne vem. Česa me dolžijo ? V čem sem se pregre¬ šil ? Ste obdolženi... Po krivem. To je samo obrekovanje. Sem v nedolžen. Čem dokazati, če me hočejo poslušati. Tukaj je ječar (jet- nišničar), govorite ž njim. Kakšna povelja imate glede mene. Ali bo mojim prija¬ teljem dovoljeno, da me obiščejo ? Ne! To je pač ostro. Upam vsaj, da se mi omogoči spolnovanje 277 — F adempimento dei doveri impostimi dal- la mia religione. Potrd io assistere alla messa? Potro avere un con- fessore? Potrd ricevere lettere e scriverne? 10 vogliomostraretutto quello che scrivero. Si leggano pure tut- te le lettere, clie mi saranno dirette. In g razi a procuratemi il necessario per scri- vere: una penna un po' d' inchiostro, e della carta. Questo e proibito. 11 mio dovere e di fion piuinsisteree di sot- tomettermi. Potrd io passeggiare sul bastione, nei cor- tili, nei gtardini, per la campagna? Desidererei pure di ver un libro fran- cese, o inglese, o italiano. In grazia fate di pro- cacciarmi qualche libro. Arnico, voi mi potreste fare un gran piacere, e senza punto man- care al vostro do¬ vere. In obe modo ? ermogticfjen mirb, um bic ipfUcfjtcn, bie mir meine DJcligimt aufer* legt, 311 crfullen. ffierbe id)bie Stteffe {jiiren fo-nuen ? SBerbe id) eiuen 33eic^f= catcr Ijabeit fbittten ? SEBerbe id) 33virfe erf)alten unb fdfrei&en foititen? ^d) mili alte« jeigeu, mci« id) fdpci&c. DJfau foH allc 33vi.cfe lefcit, bic an uiici) gcridjtet fiub. gd) bitte »crfd^affen ©ic mir bas ju m ©cfirei* bcn 9ibt()ic]c: eiitc ge* ber, cin meuig 5£inte unb I5apier 'SaS ift mir »er&oten. SPciue Tf(id)t ift, uid)t mcitcr in ©ic ju brin* gen, unb mid) ju un* termcrfeu. šJSerbe id) anf bem Satic, in bcit § 6 fett, in beti (Sarten, im gelbc fpa* jicren biirfcn ? gd) muufdfc and) cin fran* jofifcpcS, englifcIfcS ober italicnifcfeS SEktdj ju fjaben. gd) bitte ®ie, ucrfiidjen ©ie, mir cin §3 ud) ju »erfc^affett. 9Jfcingreiuib,©icfbnutcu mir eincit groffeit @e* faiien crmcifeti, of)ite gegcit gfpe ‘(jflirfjt ju fcf)lcn. ffiie fo? dolžnosti, katere mi ngoja vera nalaga. Ali bom mogel biti pri’ sveti maši ? Bo mogoče spovednika dobiti ? Bom smel pisma pre¬ jemati in pisati ? Jaz hočem vse poka¬ zati, kar koli bom pisal. Naj se pre¬ bere vsa pisma na me naslovljena. Lepo vas prosim, o- skrbite mi, kar je potrebnega ža pisa¬ vo : pero, nekoliko črnila in papirja. To mi je prepovedano. Moja dolžnost je, da vas ne nadlegujem dalje, in da se udam. Ali mi bo dovoljeno sprehajati se po na¬ sipu, po dvorih, po vi tih, po polji ? Tudi bi rad imel kako francosko, angleško ali laško knjigo. Skusite, lepo prosim, da mi preskrbite ka¬ ko knjigo. Prijatelj, vi mi lahko veliko dobroto ska- žete, ne da bi gre¬ šili zoper svojo dol¬ žnost. Kako ? 18 Dandomi una matita, euapo’ di carta p er disegnare. Ma ella scriverebbe forse con questo ? No, v' assicuro; io non voglioche disegnare. Ne potrete avere la certezza misurando la carta, io vi mo- strero in seguito tut- to quello che andrb facendo. Potrei avere qualche colore ? Ma pagando. 0 ve ne prego, fatemi questa grazia! ve ne šaro molto rieono- scente. Bramerei avere una piccola scopa, per poter nettare la mia camera. Vorrei una coperta di piu. „ Ho molto freddo in questa camera 1 sorci non mi lasciano dormire, vi prego di farmi dare una trap- pola. Quando 1’ avro ? Bisogna metterci den- tro del lardo o delle noči abbrustolite. Questa camera e ri- piena di pulci e di cimici. Voi mi date cosi di rado delle lenzuola nette. — 278 — ffieuti ®ie mir eiucit SBleiftift unb cin menig 23apier jam igeidjuen geben molilen. Slber @ie miirben oieb letdjt bnmit fc^rei&en ? (Sanj nnb gar rtic&f, id) Oerftdjere ©ie; id) mili meiter uidjlž atS sete1)= tten. ©te fonuten beffen gcmig fciu, roeun ©ie bab H3npicr meffen, id) mtll Qt)uen 2l(lež jcigeu, maž id) ntadjen roerbc. Obrnite id) eittige ^arben befommeit? 2tber jur ©clb. D, id) bile ©ie, enoeifen ©ic. mir biefe ©efdb ligfeit! id) merbe en fenntlid) bafitr [cin. $d) umufdjte eittett fleinen 23e|cn ju [jabeu, um tneiueSammer reinigen ju fbnnctt. $d) nibd)te geni cine ©etb bede meljr. friert ntid) fefjr in biefeut giinmer. T)ie 95?či Life oerljtnbern utici) ju fc£)(afen; idj bitteSie, mir eine2t)fdu= fcfalle geben ju laffctt. SBnnit merbe idj fie be= fommen? 21? a n ntu)ž ©ped obet gero[tete 9?uffe Ijfneitt« legeu. ®iefe§ giimner ift voU ler giblje unb SBaujcn. ©ie geben mir jo jel fen reiue 23ett=5£udjer. Ge mi daste svinčnik in nekoliko papirja da bom risal. Pa vi bi morda s tem pisali ? Nikakor, vas zagotav¬ ljam ; bom samo ri¬ sal. O tem se lahko prepričate, če zme¬ rite papir ; pokazati vam počem vse, kar naredim. Bi mogel nekoliko barv dobiti'? Da, se ve za denar. O, lepo vas prosim, skazite mi to do¬ broto, vam bom hva¬ ležen. Rad bi imel metlico, da bi si svojo sobo snažil. Rad bi imel še jedno odejo. V tej izbi me strašno zebe. Miši me ne pustijo spati; lepo vas pro¬ sim, preskrbite mi past. Kdaj jo dobim ? Treba je nastaviti kaj slanine ali opečenih orehov. Ta soba je polna bolh in stenic. Mi dajete jako pored¬ koma čiste rijuhe. Vorrei che si potesse a- prire questa finestra. Ma almeno per mutar 1’ aria della stanza, fate aocomodare una sola lastra in modo che si possa aprire. Vi prego di farmi com- perare un decagrarh- ma di tabacco da našo. Fatemi comperare del tabacco in foglia, mi divertiro a pestarlo solo. Bramerei avere del ta¬ bacco da fumare e una pipa. II mio cibo diventa ogni giorno piu cat- tivo. Questa čarne e gia troppo vecchia. L’ acqua non e buona, ifrutti non sono ma¬ turi. Almeno datemi dei cibi sani. Questo butirro d fe- tido (rancido). Pre- ferirei cento volte verdura cotta sol- tanto nell’ acqua. Sono accostumato a prendere del caffe, del te la mattina ed il dopopranzo; non posso privarmene. - 279 -- $dj nmnfdje fcfjr, baf§ man biefeS jtjenfter bffneit fimnte. gum njenigften laffcit ©te bocf), bamit id) frifcfje 8 'uft itt betu girnmer belomme, eitte etnjige ©djeibe jo einridjten, baf§ man fte bffnen fbttne. bitte ©ie mir eiu Sefagram ©djnupfta* bacf faufen gu laffen. Saffen ©ie mir einen ŠBtdttertabacf (joku, id) mili mir bie geit ba* mit nertrcibcn, i[)tt fet&ft 3» serftoffen. 3 jdj mbd)te gertt 9Iaitd^= tabacf unb eine ^feife Ijabeu. 30?ein Sffen ratrb non £ag 311 S©ag fd)ledjter. £)iefe§ ^fcifcf) ift fcpou ju att. SBBaffer' ift nidjt gutj; ba§ £>bft ift nid)t rcif. @ebeu ©ie mir menigftenb gefunbe ©peifen. 5D'iefe Sutter £)at einen abfdjeutidjranjigen @e» fdjmacf. milrbe im bloffett ffiaffer gefodj« ted©emufe I)unbertmal »orjirfjen. 3 $ bitt gemofjnf, bc§ 2)? orgettž unb beš SRadp mittagž Kaffec, tEIjec ju trinfen; id) fautt ifm nidjt entbcbrcn. Rad bi videl, da bi se to okno odpiralo. A da bi se mogel v sobi zrak čistiti, u- kažite vsaj jedno ploščo tako posta¬ viti, da se bo odpi¬ rala. Vas prosim, da mi sto¬ rite vkupiti j eden dekagram tobaka za nos. Storite mi vkupiti to¬ baka v perji; v za¬ bavo mi bo, da si ga sam raztolčem v prah. Rad bi imel tobaka in lulo, da bi kadil. Moja jed je čim dalje slabša. To meso je že pre¬ staro. Voda ni dobra; sadje ni zrelo. Dajte mi vsaj zdrava jedila. To maslo je žaltovo. Stokrat rajše bi imel zelenjavo kuhano v sami vodi. Vajen sem, da zjutraj in popoldne kavo, čaj pijem; brez te¬ mi ni obstati. In q neslo latte v’ e del- l’acqua. Questo latte e agro. II mio vestito, le mie scai-pe son fogore, bisognaassolutamen- te che n’abbiadelle altre. Avrei gran bisogno di un buon soprabito. Yi prego di far da parte mia tutte que- ste dotnande al si- gnor N. Avete parlato col si- gnor N.? Per amor del cielo, non lo tornate a di- menticare. Diteglinello stesso tem¬ po, che lo scongiuro di veni rmi a trovare per un istante. Ebbene caro amico, avete eseguito le mie commissioni ? Otterro infine quello che desidero ? Verra egli a trovarmi? L’ ha egli promesso ? Quando verra? Potro io aver della paglia e delle ver- ghe di salice? Per farne che ? Provero, per passare il tempo (per iscac- ciare la noia), di far panieri (dei canestri) di paglia e di vimini Sa ella lavorare al tor- nio ? — 280 — @3 ift 9Bčiffct* in bicfer 'Dtildj. £)iefe 30Ži(d; ift fauer. 2J?citt Sleib, metne ©djulje ftnb abgenli^t; id) mufS buvdjmtS attbere E)nt>en. pite molji eineit rcdjt mavmen llebcrrotf no* t[)ig. 3jdj bittc ©ie, beit jpcrrit 91. um bicb atlcb ju erfudjen. fjabeu ©ic mit lemi 9 L gejprodjen ? Um bed £jiimncl§ millcu, oergeffeu ©ie eS nid)t mieber. ©ageii©ie il)ni jugleidpr baJS id) il)ii be- jdjmbrc, mid) auf eiucn Stugcubticf p bejudjen. 9tun, Ite&er fjrennb, p* beu ©ie mcine 21 up trčige Beforgt? SBevbe id) eubtidj betom* men, mož id) uiiinfdje ? 2Birb er utici) bejudjctt fommett? ,£jat er eS oerfprodjeir? SBann mirb er foinitieit? komite id) mof)l jdjoneS ©trof) uub Seibenger* ten befommen? 3Bo$u? $dj molite oevfudjcn, um mir bie Sangetoeile ju »etlrei&ett, ©trop uub SBeibenfbrbe ju madjen. Sonnett ©ie bvedjfetn ? V tem mleku je voda. To mleko je kislo. Moja obleka, moji čev¬ lji so raztrgani; mo¬ ram na vsak način druge dobili. Jako potrebujem gor¬ ke površne suknje. Izvolite prositi za me od gospoda I. vse omenjene reči. Ste govorili z gospo¬ dom I. ? Za božjo voljo, nikal¬ ne pozabite v dru¬ gič ! H kratu recite mu tu¬ di, da ga prav lepo prosim, naj pride za hip k meni. No, ljubi prijatelj, ste storili, kar sem vam naročil ? Ali dobim vendar je- denkrat, kar želim ? Ali me poseti ? Je obljubil ? Kedaj pride ? Bi bilo mogoče dobiti nekoliko lepe slame in vrbjih šib ? K čemu ? Poskusil bi za kratek čas iz slame in vrbjih šib jerbase plesti. Znate strugati ? — 281 Si, e sarei ben con- tento se potessi aver qui un tornio. Bramerei d’ aver del filo e degli aglii; procurerei di rac- conciarmi io stesso le mie camicie. Un uoino non e fatto per eucire. Un uorno non e fatto neppure per rima- nere ohiuso in una prigione. E gia molto tempo, che voi siete il car- ceriere di questa prigione? Sono dieci anni. Vi compiango, voi a- vete veduto gia molti infelici. Vi sono qui molti pri- gionieri ? Avete voi delle gaz- zette V Che cosa c’e di nuovo ? Che cosa si dice della Francia, delFInghil- terra, deli’ Irlanda, della Grermania, del¬ la Svizzera, deli’ I- Italia? E poi certa questa nuova ? Da chi 1’avete voi in- tesa ? Potrei io avere un ca- lendario ? Ai quanti del mese siamo oggiV $a, unb id? miirbe fe^r fvof} feiu, menit id) Ijier eiite 'UvedjfetCaitf t>e» foiuitiett fbmtte. ^d) mitufcfie gmiru unb Vidfjitabeln ju fjaben; id) miirbe oerfudjen, mir mcinegtemben felbft aii«jtibeffcVn. ©in ‘iHaiut ift nic^t ge* fcbicft juh: 9?ciljen. Sin iDtanu ift nttd) nidjtge* fdtctffen, um in einem ©efdngttiffe eingefdilof« fen ju bletbcit. $ft ed fdjott (auge, bafS ©ic Vcrfermciftcr in biefeut © ef d n g u i ff e fittb? (S« fittb jetrn JJctljrc. ^d) bcb.iuevc @ie, @ie tjabcn fdjott »tete Un» gliicflid)e gefeljett. ©iub gegeitmavtig mete ©efnngene (jier? |jcibcu ©ic 3eifungett? 3I 5 ad crjni)(t tunu VicueS ? 3d>aS fagt mettt trnu jjranf* reidj, ©ttgtanb, ^rlattb, ®cittfct)lanb, trnu ber ©cfjmeij, con JJtcdten? 3l’t biefe ‘Dlacjjridjt fidjer? 23ou mem fjabeit ©ic ftc gef)brt ? Vcittn id) einen ffnteubev befommeu? SDeu mieeietten bed SDio* nat S Ijaben mir? Da, in bil bi prav za¬ dovoljen, če bi mo¬ gel tu stružnico i- meti. Rad bi imel kaj su¬ kanca in šivanke; bi poskušal bi sam svoje srajce krpati. Mož ni vstvarjen za šivanje. Mož pa tudi ni vstva 5 - rjen, da bi v ječi čepel. Ali j e že dolgo, od kar ste ječar v ti jetnišnici ? Ze deset let. Vas obžalujem, vi ste že mnogo nesrečni¬ kov videli. Alije zdaj mnogo vjet- nilpv tukaj ? Ali imate kaj časni¬ kov ? Kaj se pripoveduje no¬ vega ?' Kaj pravijo o Franciji, Angliji, o Irskej, Nemčiji, Italiji ? Ali je ta novica go¬ tova ? Od koga ste jo zve¬ deli ? Ali bi mogel dobiti ko¬ ledar ? Kateri dan meseca je danes V — 282 — Le legna, che voi mi rlate per riscaldare la stanza, sono trop- po verdi; fumano e non ardono. C’ & troppa cenere in questo fornello, biso- gnerebbe levarla via. Oonverrebbe far spaz- zare il camino; e carico di fuliggine. Vorrei avere un po’ d’aequaviteod anche delle bacche di gi- nepro. Vorrei pro- fumare la mia ca- mera. Sono ammalato. Ho assolutaruente biso r gno d’un ckirurgo o d’ un medico. Vi prego di farmene venir qui uno. II medesimo, ammalato. Ho un foruncolo cke mi fa soffrir molto. Dove lo ha. E apcrto? Non ancora. Che cosa convien fare? Bisogna anzitutto ap- plicarvi un catapla- sma composto di latte, pane, miele e zafferano. Tutto cib deve prima bollire in un pentolino. II ®ad §cdj, ba§ @ie mir gum @iiil)eijei! geben, ift ju grim; e§ raudjt unb breitut nicf}t. ©d ift ju uicl Stfdje in bem Ofen, man miifjte fte ()erau§nel)men, 2Jfan mufd beit fiamiu fcgeit Jaffcit; er ift Dob (er Dfujj. ^d) mtinfd)te cin menig tSranntmein oberSBadp bolbcrbecreit ju Ijabcu. mofite gern rneiit girnmer rdudjcru. ^dfbin tratit. ^ctj braucfic n o t I)io e 11 b i g eiiten ©unbarjt obcr eiuen Slrjt. 3* bitte ©ie, mir eiuen ju Deijdfaffen. 169 . IcrfclDc iit fciucr rtrniitftcU. 3 d) l)abe einSluttgcfdpDhr bcfommen, looran idj oiet ju Icibcu (jabc. 28o ift eS? 3ft cd offen (ift cd auf« gegangen)? 9'lod) nicbt. Š8$a§ ift babci ju t(pm? SDfan muf§ crftticfj eiuen Umfdifag and 9Ki(d), sSrob, |)onig unb fran heftelfenb barauf iegeu. 9)?ait (afjt bicd SUled Dor[)er in eiuem fletiieu Topfc jtifaim Drva, katera mi da¬ jete za kurjavo, so surova ; kadč se in ne gore. V peči je preveč pe¬ pela, se ga mora proč spraviti. Dimnik se mora ome¬ sti; je ves sajast. Rad bi imel nekoliko žganja ali brinjevih jagod. Hotel bi po¬ kaditi svojo sobo. Sem bolan. Vsakako potrebujem ranocel¬ nika ali zdravnika. Vas prosim, naj pri¬ de kateri k meni. Isti, bolan. Naredil se mi je tor, ki me hudo boli. Kje je? Ali je pretrgan? Ne še. Kaj je treba storiti ? Se mora položiti na tor ovitek (obliž , flašter) iz mleka, kruha, meda in ža¬ frana. To pa se mo¬ ra poprej v lončku skuhati. Navezati se eataplasma deve es- ser applicato caldo e rinnovato ogni due o tre ore durante il giorno; di notte non h neeessario di far cib, percbe il calore del letto bastaa con- servar tiepido il fo- runeolo. Quando il foruncolo šara matu rato e a- perto, allora con- verra mettei-vi su un po’ di unguento suppurativo. Abbiate la bonta, an- date dallo speziale a cornperarmi 1’ un¬ guento. Eccovi una pezzuolina, sulla quale farete stendere fempiastro ordinato dal medico. Questa e la ricetta, e qui e il danaro; non so poi quanto ci vo- glia. Se vi restera qualche cosa, mi re- stituirete dopo, e se non vi bastasse quello che vi do, aggiun- gete voi 1’occorrente. C orne va il suo forun- oo lo ? Mi duole, mi fa spa- simare, mi bruccia e n’esce sangue e marcia in cpiantita. Matura bene? Quanto tempo .ancora dovrb soffrire ? — 283 -- men fjpcit. 3J?au nutfd ed marin auflegen tmb bted atle jroei obet brei Stunbcn im ©age er* iteuern ; bež Oiacfpd ift ed uicf)t ubtfjig, ba bie ©arine bed 23cttcd[)iu» reid)t cS tau tu nfialteu. ffiamt bad ©efdjmiir reir ltnb offeu feiit mirb, muf d man etn meuig eitertreibeube ©albe barauf (cejen. $dj bitte ©ie, jjuiit 21po* ii)efev ju gcljcii, mir btefe ©albe ju Ijoteit. ,f)ier ift cin Cappen, aitf ben er bie ©albe, bie ber Slrjt »erorbnet fjat, aiiftreidjeit fotl. §ier ift bad Oiccept unb fjicr bad @elb; id) meijj uidjt, ffiie ciel ed nottjig ift. ffieuit ^(jnen ma§ jnriicfbkibcit mirb, mer* ben ©ie mir e§ banu jnriicffteflen, menit ^1p neti aber tiidjt genitgen folde fiigett ©ie bad iiotl)tge Ijitijit. ffiie geljt c§ mit !j)fjrem ©efdggiir? ©d t()ut mir melj, c§ reijjt mfd) barin, eS brennt mid), ed mirft otet 1 nt ltnb (Ofatevie and. (Sitert e§ gnt? ffiie tange merbe id) nodj (cibeit iiniffeit ? ima še gorko in po¬ tem čez dan vsaki dve ali tri ure pre- minjati; po noči te¬ ga ni treba , ker zadostuje posteljna gorkota, da tor to¬ pel ostane. Kadar bo tor goden in se odpre, bo tre¬ ba nanj položiti ne¬ ko mažo, da povleče gnoj ven. Prosim vas, pojte k lekarničarju in pri¬ nesite mi tisto mažo. Na to krpico naj dene mazilo, katero mi je zdravnik pred¬ pisal. Tuje predpis (recept) in tu denar; ne vem pa, koliko bo stalo zdravilo. Ce vam kaj ostane, mi pri¬ nesete nazaj ; če bi vam pa zmanjkalo, doložite, in jaz vam povrnem, k oj ko pri¬ dete nazaj. Kako je s torom V Me boli, me trga, me peče, teče obilo krvi in gnoja iz njega. Ali se dobro gnoji? Kako dolgo bom mo¬ ral še trpeti ? Quindici giorni o tre settimane. Dopo vorrei andare ai bagni. Quali acque mi consi- gljerebbe? Procuri -di ottenermi un tal permesso, la prego. Vorrei nel corso della mia malattia avere il pranzo particola- re; potrebbe il car- ceriere ottenermene il permesso? Potrei farmi portare il cibo da un trattore ? Quanto darei per un pranzo? Ma vorrei, che me lo m.andassero qui Lo vorrei per ogni giorno a mezzodi, a un’ ora, alle due. Andate a prendere il mio pranzo! Andate a eomperarmi delle candele, del- 1’ olio, della carta, delle penne, deli'in- cliiostro. Lo stesso, ammalato gravemente, parla Col suo medico. Vorrei avere un sacer- dote. — 284 — 23 icrjdjn Sag obev brci SBSodjeu. JDaun modjte id) geni DJfinernlbdber bcjucijeu. SMdjc ratfjcn ©ie mir nit? SSevjncben ©ie mir biefe SrlautmiS 5» oeijtfjap fen, id) bitte ©ie ba-- rum ? ^d) miiufdjtc matp-cub iiiciner ftrauffjcit cin befonbtrcS’ ©ffcit ju boben; fbnute ber Hen fcrmcifict biefe 93 itte it&micfmieu ? Sfoiuite id) mir »cm einem Srnitcur bo§ Effcu f) o b le: 1 laffen? Sffiiebiel miifdte id) fiir cin ffiittagžmafjl neben ? ^ebod) iminfdjt;: id), baf§ man e§ mir 'Ijidjer fd)icfc. ^d) mbd)te e§ alle 2iage 11111 Sklttag, um eiu lU)r, jmei U()r babeu. @el)eu ©icmeiu SUfittagS* effcit l)o()lcu! @cbcu ©ie mir Vcrjcu, Del, j 3 apier, $ebcru, Situle 11. f. »». fattfen. 170 . Xcricilu‘, fdjiucv crfiantL mit fctnciu Slvjtc. $;d) miinfdjle cincu @ei|'t= lidjeit ju ()abcu. Stirnajst dni ali pa tri tedne. Potem bi se rad zdrai vil v kakih rudnin¬ skih vodah. Katere bi mi sveto¬ vali ? Prosim vas, skušajte mi pridobiti dopust za to. Dokler boleham, bi rad imel posebno jed; ali mi more je¬ čar sprositi dovolje¬ nje za to ? Bi si smel oskrbovati jed od gostilničarja? Koliko bi moral dati za kosilo ? Želel bi pa, da bi mi ga sem pošiljali. Imel bi ga rad o pol¬ dne, ob jedni uri, ob dveh. Idite po moje kosilo ! Pojte mi kupavat sve¬ če, olje, papir, pe¬ resa, črnilo i. t. d. Isti, nevarno bol&n, govori se svojim zdravnikom. Želim mašnika k sebi. — 285 — Vuol ella ricevere i sacramenti V kSi. Non posso procurarle un prete francese, ed ella sa solamente qualche frase irnpa- rata a memoria. Non importa; sapro dire quanto e neces- sario. Vorrei pure far testa- mento Per far cid bisognava avere tre testimoni; sa e la dettarlo in tedesco? Si, mi faccia venire su- bito i testimoni. Detti pure; ecconii pronto. Io lego al signor N... a mio fratello, a mia sorella, a mio co- gnato, a mia cogna- ta la somma difior..., dapretidersi dai miei beni. Lego la mia tabac- ehiera, il mio anel- lo, il mio orologio al signor N.... Lego la somma di. e di tutti gli abiti al mio servo, ai po¬ veri. Si prendera dal mio danaro in eontanti la somma necessaria per pagare la mia infermiera e quelli obe mi hanno assi- SBegdjrcti ©ic bie ©tcvb* fafvcimente? ^n. $d) fcuut Q[)ucn fcitteit franjofifc^en ©eiftlidjeit cevfdjnfjcii, itnb @ie voiffen it ur eitiige aud* ipenbici gcternte3iet>en§* nvtcn. £ad l()iit nidjtč: id) mcrbe fdjcm ju fagcu luiffen, maš notfjig ift. 9$ modjte and) ntcin iEcftameut madjm. £>iejti miijš umit brci ^eugcit l)abeu ; mcrbci! ©ie c§ beutjdj bictircn fonncti ? 3a, uerfc^affen ©ie fo* g(cid) bie 3eugcit. ©ictircu ©ie alfa, id) £>iit beveit. Q4l cennadje bcui £jemt 91... metnem Okiiber, inciuer ©djmefter, met* nem ©djmagcv, mei= iter ©djmdgcrin, bie ©tuittite oou... ©iilbeu non mciitemSBermogeii. 9fdj oermadje metne Sa« 6acf€bofc, nietnen 9iiug, meiitc Ulji', bem ,g>enm IR... ^d) cevmadie bie ©itmme oou... uttb alfe uteiite Slcib tt n gšft inf c meincin 33cbienten, beit Strmcu. 2Ran fotl cen nieiuem baaren ©etbe bie noffj* loeubige ©umme netp men, mn mcine ©ar* teriit intb biejenigen ju bejafjfen, bie mir ledij* Bi bili radi prevideni se svetimi zakra¬ menti V Da. Vam ne morem pri¬ peljati francoskega d uhovnika in vi zna¬ te le kake naučene izraze. Nič ne de; bom že znal povedati, koli¬ kor je potrebno. Rad bi tudi oporoko naredil. Pri tem morajo biti na vzoče tri priče ; ali jo hote znali po nemško narekovati? Da, pripeljite takoj priče. Narekujte toraj, pri¬ pravljen sem. Zapuščam gospodu I. svojemu bratu, svoji sestri, svojemu sva¬ ku, svoji svakinji, znesek.... gold., ka¬ teri naj se izplača iz mojega premoženja. Gospodu 1. zapuščam svojo tobačnico, svoj prstan, svojo uro. Svojemu strežaju, re¬ vežem zapuščam zne¬ sek... in vso obleko. Od moje gotovine naj se toliko vzame, da se splačajo moja strežnica in vsi tisti ki so v tej bolezni kaj za me storili ; — 286 — stito in questa ma- lattia, ed il resto si dispensera ai poveri. Io muoio rassegnato nella religione dei miei avi. Perdono dal fondo deli’ ani- ma mia a tutti i miei nemici, e desidero che questo testa- mento sia mandato alla mia famigiia. Non ho potuto sten- derlo di propria ma¬ no, perche lo spos- saroento delle mie forze non mi ha per- messo di scrivere. Ecco il sacerdote che ella ha chiesto. Che si avvicini. Di grazia mi vuole a- scoltare? Sono pronto. renb meiner Srcmfljdit beigeftanbeit fjabcit; ba§, Uebrtgc joti man miter bi Strmeti »erttjeilcn. £jdj fterbe mit ©etajfen* t)cit iit ber Sietigioit meiner SBčiter ; id) »erjeifjc att§ rottem §>erjen atleti meincn §einben mib munfct)c, bajž biejfS Steftament meiner g-amitie juge« fc^icft merbe. $d) tjabc e§ nid)t etngeti!jdnbtg fc^rciben foiuten, meti bie Srjdjbpfuttg meiner Srdfte mir nid)t er« tnubte bKe geber ju (jatteu. ,g)ier ift ber ©eifttidje, nad) bcm ©ic ueriaugt tjaben. Saffen ©te itju fjeretn fotnmeu. SDSollen ©te m id) mofjt au[)5ren ? $dj bin bereit. kar ostane, naj se razdeli med siroma¬ ke. Umiram udano v veri svojih očetov ; od¬ puščam iz globočine srca vsem svojim sovražnikom in že¬ lim, da bi se poslala moji družini ta opo¬ roka. Nisem je mo¬ gel lastnoročno pi¬ sati, ker otrpnjenost moči mi ni dopustila peresa držati. Tu je duhovnik, po katerem ste prašali. Naj pride notri. Ali bi me hoteli po¬ slušati ? Pripravljen sam PARTE QUARTA. L E T T E R E iUcvtCf SljciL 13 r i je £ e. ČETRTI DEL. PISMA -vm-'.,: ' . t 'i 289 — Lettere di congedo. Chi avrebbe pensato clie non dovressimo vederci piu prim a della mia partenza? Allorche ultimamen- te ti dicevo, che un affare jmportante ci potrebbe separare per lungo tempo, non credevo, cbe cio avesse da suecedere cosi presto ; ma pu¬ re e co.si, e gia do- mani devo partire. Accogli adunque i miei piu sentiti rin- graziamenti pei tanti favori, cbe mi fu- rono prodigati in ča¬ sa tua, Abbracciami le tue amabili so- relle, che mi furono cortesi di tanta bon- ta, bacia per me la mano alla rispetta- bile tua madre, as- severandole la mia perenne gratitudine per la cordialita con cui venni da lei trat- tato. Se posso qual- cosa, non ti scordare di avere in me un amico sincero. met- timi sovente e pre¬ sto alla prova, cbe šaro lieto di farti vedere come le mie proteste non sieno parole vane. 171 . '!ll)fd)iei>§6ncf. 2Ber fjčittc ež mol)! ge* badjt, bafž roir mt§ »or • ineiner Ibreife nid)t rneljr fefjeit toitrbett ? 2U§ ici) ®ir baS letate Skal fagte, bafš etit midjtigcš ©ejcfidft un« teidjt fiir tange Qeit tremi cit fbttufc, bad)te id) toal)rtid) nid)t bavan, baf§ bicž fdjon fo batb eintreten miirbe; atletu ber 3iag ber Stramung ifl gefoutmcu, unb id) muf 6 rnorgen abreifen. ©mpfangc benu meinett umrmften ®auf fiir bte »ie(eu@efatligfeiicn,init beuen man midj in j)ei* nem £jaufe iiberljditfte, umarmeiu nteinen: 9la* men 35ei.it e liebenStoflr* bigeu ©dpucftcru, bie ftetS fo giltig gegenmidj marenj ntelbc SDeitter roiirbigen SJiutter met* tten eljrfurdjtduolleit §attbfu6 unb gib if)r bie 23erfidjerung, bafS bie ©efiitjte ber 35auf» barfeit fiir iljre mir be« miefene ©iite in meU nem ^jerjett uidjt ertb* fd)en roerben. ganit id) ®ir in irgettb etl»a§ bicnett, fo »ergifj nid)t, ba§ 35 u in mir einett aufridjtigen g-retutb be* fifeeft, uttb ftelle midj redjt batb unb oft auf Poslovilne pismo. Kdo bi si bil pač mi¬ slil , da se pred mojim odhodom ne bova več videla? Ko sem ti zadnjič pra¬ vil, da bi naju znal neki važni opravek za dolgo časa ločiti, si pač nisem mislil, da se to tako hitro zgodi. Ali prišlo je tako, in jutri moram na vsak način odri¬ niti. i Sprejmi torej prisrčno hvalo za velike dobrote, ka¬ tere ste mi skazali v vaši hiši. Objemi v mojem imenu svoje ljubeznjive sestre, ki so bile vedno to¬ liko dobre z menoj, poljuza me bi roko svoji vredni materi, in zagotovi jo, da bom vekomaj nosil v srcu hvaležne čute za dobrotljivosti, ka¬ tere mi je slcazovala. Ako ti morem v ka- kaki reči vstreči, ne žabi, da imaš v meni odkritega prijatelja, poskušal me pogosto, in daj mi kmalu pri¬ ložnost, da ti poka¬ žem, da moja zago¬ tovila niso prazne besede. — 290 — Ama sempre il tuo affez. N. N. Lettera di condoglianza. Povera mia Maria! Col cuore straziato dal piu tremendo dolore tu mi scri- vesti quelle funeste parole : mia madre mori !... e il cuore mi sanguina all’idea della tua desolazio- ne, al pensiero di saperti sola nel mon- do ! O la tua madre e morta almeno tra le tue braccia, ella potč deliziarsi fino all’ul- timo respiro dei tuoi sguardi pietosi, e sentire da te quelle consolazioni che ri- escono tanto gradite a chi ha la coscienza di aver operato sol- tanto il bene du- rante tutta la vita. Ti sia di conforto il pensiero, obe la tua čara genitriče e ora liberata dalle angu- stie e dai dolori, che dovette soffrire spe- cialmente questi ul- timi mesi, e che or- bte jSroBe, bamit it§ Tir Beroeifeit lann, baf€ metne SBerfidjerungen uicfjt leere Sorte ftnb. Tein Tidj ftet§ aufrtc^= lig lieBenber 9?. 91. 172 . Sktlei&Sfdjrei&cn. Skeine ungliicflicfje 9J?a* rte! Silit oom Ijeffigften 8eib jertffenem jperjeu fdjrieBft Tu mir bie oerljdngntžuoflen Sor= te: metne SJcutter ift nidjt mef)r !... 9Jlciu «f)crg blutet Bei bern ©ebanfcn att Teinen ©djmcrj, ttnb roie Tu nutt in ber Selt oer* taffen ftefjfi- SIBer Teitte SJlittter ftarb toenigftenS itt Teinen Strmen, tittb Bi§ junt tehten SeBenSljaudj fonu* te fte fidj glitcflidj pretfeit itt Teinen lieBticfj front* men fflltcfcn uttb jetten TrofteStnorten Teinež SJčuubeš, bie fo Ipnttn* lifdj flittgen alteit je* nert, rodeče baž felige iSenntftfein pabcu, in ifjretn ganjen Sebett ©utež geiuirlt jtt fja* Ben. @§ miige Tidj ber ©ebattle troften, bafž Teine 2J2uttcr non ben Seiben biefer Sett nun Befreit ift, uttb auefj oott ben ©cfjmerjen bie fie in biefett letjteit 99io* Tvoj vedno zvesto u- dani I. I. Milovalni list. Vboga moja Marija! S srcem potrtim od najhuših bolečin si mi pisala osodepol- ne besede : moje matere ni več !... Moje srce krvavi, ko mislim na tvoje bolečine, in pa na to da si zdaj sama na svetu. Ali tvoja mati je vsaj v tvojem naročji v- mrla, in se je mo¬ gla počutiti srečno J do svojega zadnjega zdihljeja, ko je vi- 1 dela tvoj mili po¬ gled, in slišala iz tvojih ust one tola¬ žilne besede, katere morajo tako prijetno doneti tistim, ki so prepričani, da so v celem življenji le dobro delali. Tolaži naj te misel, da je tvoja ljuba mati zdaj rešena težav in bo¬ lečin, katere je mo¬ rala prestajati zlasti te zadnje mesce, in 291 mai Ictdio le avra accordato la pace tra i suoi eletti. II suo spirito ti accom- pagnera pel buio cammino della vita e il cielo ti sark largo di quelle con- solazioni che non mancano giammai alla vi rtu. Te beata che avesti in eredita da tua madre un ricco corredo di no- bili esempi, che ti faranno gradita a cbiunque avra 1 op- portunita di cono- scerti, e ti rende- ranno sempre adora- bile agli occbi della affezionata amica. N. N. Uno študente a suo p a d r e. Carissimo padre! Non voglio dire cbe i suoi rimproveri non sieno giusti, giacehe io bo pensato si poco a sortir con onore da- gli impegni che mi ero assunto. Ma la gioventu ba certi momenti, che chi č stato giovane deve perdonare. La e stata grossa la mia, e vero, ma una forte pas- sione, varie dimo- natcu cjeleibet Ijat, unb bujg ®ott il)r beng-rie* bett miter feinen 9Lt€ei> )cd()ifen gefdjcuft Ijaben lcirbpcirb j) id) aitf bem bunflen i]3fctbe btefeS i*eben§ begieiteu, unb ber |)tnmiel S)ir jenen . 5£ro]t ipeuben, bet bem SEugenbfjafteu ftcts ju SEljeit icivb. ©tiicftid^ bift 35 it, bie ®u con ®cincr IBiuttcr a(§ ®r6t§et( ciiten reidjen con Siugenboor-- bilbcru befifccft, bie 3)idj $ebcm,bcv SDid) feiuten ju temen ©elegenfjeit Ijat, trener utadjen mer« ben unb bic 35ir jtetd bic SSeiDunbcning jtdjern 35eiiter 3)irf) tiebenben g-veuubin DL DL 173 . ©tit StuDent nit fcinctt Skter. Steber kateri $d) »iti !e U ncžmegS icagen, JJfjre geredjteu 23cricitrfe iiber ineiue i{$ftid)toerjdum= ui§ ju beftreiteu. Slflein bie 3fugcttb bat Slugeit* btidc, bic ^cber, ber juug icar, oerjetljeu muf. 2)?eiu §et)ler mat grog, id) gefteljc eS, altein bie ,£jeftigfeit ber Seibenjdjaft, bie Stta* nigfattigfeit ber 3er= ftremiugen unb aubere Umftdnbe, bic id) (ie* da ji je Gospod po¬ delil mir med svoji¬ mi izvoljenimi. Nje spomin te bo sprem¬ ljal na temnem potu tega življenja in ne¬ besa ti bodo rosila tisto tolažbo, katera krepostnemu člove¬ ku ne zmanjka ni¬ koli. Srečna ti, ki si od svoje matere prejela v dedščino bogat zaklad lepih čednosti, s katerimi se prikupiš vsakemu, ki bo imel prilož¬ nost spoznati te, in katere bo vedno ce¬ niti znala tvoja srčna prijateljica Dijak (učenec ) svojemu očetu. Dragi oče! Nečem kar nič oporekati Vašim besedam, s katerimi me z vso pravico grajate, da sem svoje dolžnosti zanemaril. Ali mladost ima svo¬ je pregreške, katere mora odpustiti vsak ki je bil mlad. Moj prestopek je bil ve¬ lik, to moram ob¬ stati , ali do tega so me pripeljale : močna strast, ne- strazioni, ed altri motivi, che e meglio passar sotto silenzio, mi sedussero e pec- cai. Andrii forse in collera, se le ricordo, come ogniuomo deb- ba perdonare? Ci perdona Iddio e gli uomini dovrebbero esšere cosi crudeli quando si tratta di perdonare? E poi, se le prometto che in seguito avro piu giudizio, non si muo- vera a compassione del suo figliuolo, che se ebbe la fortuna di cadere, ora sente in se la.forzadi ri- sorgere e di emen- darsi ? Non mi lasci piu in questo stato, ma mi consoli col suo per- dono. Nellasperanza di vedermi esaudito, 1’ abbraccio ben di cuore. Un čredi tore che doman- da la restituzione del denaro. Essendo gia scorso il termine di paga- mento convenuto fra noi, scusate se mi prendo la liberta di bet mit ©tiflf.djincigcn ii&ergeljeu mili, »erleite* ten inidj, itnb id) fetjte. ©ie roerben mir ni eh leidjt jftnteit, menit id) 3$nen iu’d ®ebddjtni§ rufe, bafb jeber Slieufd) cerjeifjcn mufi ? nerjei^t ttuS (§ott, unb follte ber 3 Jfciifdj aU tein fo graufam fein, uidjt oevjeilku ju roo.B len ? Unb menn ^d) $f)iieu bab 3 $erfprcd)eu gebe, mid) fitnftigfnn 311 beffeni, merben ©k nicEit mit ^l)rem©o[)ne ®litleib fiifjten, ber, menn er fo ungtiidlid) mar 311 faflen, bod) bie btraft fid) beffern ju fbnncu, in fid) fiiijlt ? Saffen ©te mid) nictjt lan* ger in biefem guftanbe, itnb trofteu @ie mid) bnrd) Qd)veSBerjeiljung. 3(U ber .gmffnuitg erljort ju merben, umanne icij ©ie im ©cbanfen, 174 . Um nusnclidicncd beu. ©ie griijjenb u. f. 1 ». 175 (fin n h 0 mr 'Brici, ti edf c (Beii J n 0 n (t c« iit itrciincm tone ©ed)gcf)u 'Ufonate fiitb nun »erffoffen, jettbem id) ^t)ncu jene ljunbert ©ttlbcii uorftvecfte, bic ©ie mirfobalbalbini gfid) juriicf $it cvftntteu »eijpradjen. 3 luc ‘ SDicit bat tdj tnpuifdjeu f cf)iift* (id), aflein ©ic fcljic* licu bafiiv tein Olji jit (jabcit. SO? it foldjeit ©dndbnern ift c« nid)t nibglid),©cbulbpi itben! ^d) mad)e ©ic aufnierf® fam, ba)§ id), menit ©ie m id binnen einer film d)c nidjt bejafifen, ©ie »or ©eridjt labett mer- be. $ittt»aljr e« luiirbe fitr ©ie nid)t feljr el)rcn»of( feiu,gerict)t(icf) ju einer jjafdnitg ge* jioungen ju inerbeit, bie fdjoit »or fo fattger $citljdtte bevidjtigtfein na to. H kratu Vas zagotavljam, da sem moral to storiti le zaradi tega, ker nuj¬ no potrebujem de¬ nar. Osebi, ki vam ta list prinese, sem izročil tudi pobotnico. Vas pozdravljam itd. Drugo bolj ojstro pismo o istem predmetu. Šestnajst mescev je že preteklo, odkar sem Vam posodil tistih sto goldinarjev, ka¬ tere ste mi obljubili povrniti bržlco bi mo¬ gli. Že dvakrat sem Vas pismeno prosil za povračilo, pa ste se naredili gluhi. S takimi dolžniki se ne more poterpljenja imeti ! Opominjam Vas toraj, da Vas bom klical k sodniji ako me v jednem tednu ne plačate. Lepa čast za Vas, da bi po sodniji bili prisiljeni k temu, kar bi bili morali že davno storiti! Pošte¬ nemu možako bi ime¬ lo jedno pismo zado¬ stovati. Ne rečem 19 Ad un uomo d’ o- nore avrebbe potuto bastar la prima let- . tera. Io non vi dico altro. Sappiate solo, che quel ch’ io dico, mantengo. Cio vi serva di regola ! Salutandovi sono.... Per domandare ndienza a una persona privata. N. N. nel porgere i suoi distinti corupli- menti al signor N. N. Io prega di voler fargli sapere a che ora gli sarebbe co- modo di ricevere lo scrivente, il quale deve parlargli di un affare d' importanza. Quando si accetta un in vi to. N. N. si fa pregio di accetlare 1’ invito, di cui il signor N. N. si e compiaciuto o- norarlo, per eni lo ringrazia e gli fa rnille complimenti. Lettera di scusa per non poter accettare un invito. N. N. trovandosi gia da otto giorni impe- — 291 — foffcu ! Sinem 9)lcnute uott ©Ijjre umre cin S3rief getntg. 3$ mili nid)t meiter jpredpeu. ©cicit @ic itbrigcijg il- fierjeitgt, bafg idj mein ffiort ()fi(te. SDieS jur 3!id)t)d)iiur! 9)1 it ©ruji ... 176 . dkftidj uiu Slttbienj lici cincr 'IHiuuUierjoit 91. 91. cuipfief)lt fid) beut feirrir 91. 91. befteug unb Dittet iljtt, ifpu bie ©tuitbe imffeu ju faf^ fen, urnim eg il)ut £>e= quem feiit toirb il)u ju empfaugeu, ba er itber eiite midjtige Sluge« legculjeit ju fpredjen muujd)t. 177 . SBScntt umit cine (.Sittlnbititi) uuuimint. 91. 91. uiiumt jid) bie Sljre, ber ©ittlabung beg $'erru 91. 91. mit ®aufbar!eit/unb Sldp tuug ju entjprcd)cit. 178 . Um jirf) ju eittfdMtl&ifjcti/ bufg umit eiite Iviithiititim itirijt nuneOmcit funti. 91. 91. ift fcit ad)t STctgeu fitr ben Dcmiicrftag druzega. Zapomnite si samo, da jaz osta¬ nem mož beseda. Toliko v Vaše rav¬ nanje ! Vas pozdravljam... Nekdo prosi, da bi ga zaslišal zasebnik. I. I. se spoštlivo pri¬ poroča gospodu t. I. in ga prosi, da bi mu naznanil, kdaj bi mu bilo priležno, . pisalca sprejeti, ker želi govoriti ž njim v nekej važnej za¬ devi. Kadar se sprejme povabilo. I. 1. šteje v čast, da sprejme povabilo go¬ spoda I. I., iri se mu za to hvaležno po¬ klanja, Kako se ima izgovoriti kdor ne more sprejeti povabila. I. I. se je žo pred osmimi dnevi za če- — 295 — gnato per la gior- nata di giovedi, pre- ga il signor N. N. di scusarlo, se non pub accettare il di Jui invito, e di gra- dire nel tempo stesso i suoi distinti osse- qui. Per ringraziamento. Accolga, signore, i miei piu distinti rin- graziamenti pel fa- vore fattomi; e mi faro un pregio di rinnovare un simile atto fra breve, ve- nerido personalmen- te da lei. Per chiedere lettere, di raceomandazione. Dovendo partire fra breve per**, prego la rostra bonta di scrivere per me una lettera di raccoman- dazione al signor... o olla signora. . Sa¬ ra quesio per me un favore segnalato del quale vi šaro sem- pre grato. merbe. pcrfagt. Er fiittet ba* [)cr ben §errn 92. 92. um Entjdptlbigung, baf§ er feiner Eittla* bitug nicl)t §olge -teb ften fautt, uubempfieljlt ficB injroijdjeit bemfel* betu aitfž Sejte. 181 ). Tanffaoiuto. Entpfangcit ©ie, m e i n £>crr, mcinen aitfvic£)= tigfteu T)aut fiir bie mir enuiejenc ®mijt; id) roerbe mir bie Eljre neumen, iu furjciu per» fbitttdj ju Tommen tittb biejeit ju evucucru. 181 . Sittc tim (vlmpfctjlutigslnicfc. $ubem id) iu Stiirje nacij **' feifeit mufi, luenbe id) niid) un 3$re (Šiite uub bittc ©ie um eincn Empfdjlttugb* brief au beu jrjerrn... obel' au bie jVrau... ©S loirb bieb fiir mid) cine grofje ©efdfligfett fein, loofiir f^dj Qijneit eioig uerbuubeu fcin trtek zavezal; prosi toraj gospoda I. I. naj ne zameri, da ne more sprejeti nje¬ govega povabila, ter se mu med tem po¬ nižno priporoča. Zalivala. Sprejmete, gospod,pri¬ srčno zahvalo za Vašo blagovoljnost domene; v kratkem se hočem počastiti s tem, da pridem k Vam in Vas zopet osebno zahvalim. Kako se prosi, da se dobi priporočilno pismo. Ker moram v kratkem potovati v**, zana- šaje se na Vašo do¬ brotljivost, Vas pro¬ sim, da bi izvolili napisati mi priporo¬ čilno pismo na slov- ljeno na gospoda... ali na gospo... To. bo za me velika do¬ brota, za katero Vam bom večno hvaležen. — 296 — Lettera di raccomandazione. Stimatissim.o Signore. Se potreste adera- piere i desideri del Signor ** ve ne sa- rei grandemente ob- bligaio e partecipe- rei alla sua i'ic'ono- scenza. Non pob-este proteggere una per- sona piii stimabile e piu degna del vo- stro intpressamento. Ov’ io non fossi per- suaso di proporvi una persona degna della vostra prote- zione, in venita clie non mi sarei deciso ad incomodarvi, ma bo creduto, che i meriti e la situazio- ne del signor** sa- rebbero pel medesi- mo le migliori racco- mandazioni. Conservatevi e sono ecc. Per accordare una domanda. Faro tutto cio ebe sta in me per soddisfa- re le brame del Si- gnor **, o lo faro col massimo zelo e col piu gran piacere. 182 . (^mjifcOhutflSGrief. ®cdjrtcr ,g>crr ! menil ©ic bcm Dcitu** in fctneit s iMnfd)en mili* faljrcn molilni, fo »uiiv= . bc id) $bncn feftr t>er* bitnben fein unb fcine ©rfcnnHid)fcit fbctlcn. ©ie fomieit mol)! fmmt cir.cv mf)tiiin)bit)evK)e» ven ‘jSevfen Q;(jren ©dpitj unb I^tjrc£f)cib naftne angebeiljen laffeti. .Sare id) uid)t uOerjciigt, $[)nen cfiuab ®ute§ in Šorfdjlag jit bviugcn, . fo l)dttc id) mid) nid)t cnt.cljticjjeu fbnucu,©ic 511 bcldftig.cn ?lbcv id) babe gcbndjt, bafd ba§ . ■ šrbicnft ntib bie Sage bcS g)cvnt** bci $(juen bic beften ®mpfc§(mp gen fein miirben. 5 'd) f;abc bie Ef)ic ju fcin n. f. 10 . 183 . '|lcltiilii:)uiui c i it er 'Pittc- ;f$d) mevbe 3U(e§ ttjun, wa§ ijcu ** miinfdjt, unb baS mit ebeu fo bielcni ©ifer ats 33cr^ guiigen. Priporočilno pismo. Ko bi, občečislani go¬ spoda** vstreči ho¬ teli, bi s' tem tudi meni vstregli- in bil bi Vam tudi jaz hva¬ ležen z’a to. Ni je bolj častivredne 0- sebe, katero bi Vi zamoglipodpirati ali se zanjo potez ati. Ako bi ne bil prepri¬ čan, da Vam svetu¬ jem kaj dobrega, bi Vas ne hotel nadle¬ govati. Ali mislil sem si, da bodeta gospodu** najboljše priporočilo njegova zaslužnost in njegov položaj. S prisrčnim pozdravom sem itd. Kadar se komu vstreza. Vse hočem storiti, kar gospod ** želi, in sicer skrbno in s pravim veseljem. — 297 Oppure: Eseguiro col massimo impegno i pregiati comandi coi quali la Signora ** mi ha onorato, e, terro a somina fortuna il piacere che ella mi ha procurato di ren- derle cosa grata. Obet': $cf) rocrbc Oereifioiflig bie i8cfel)(c ber gvcut ** rolljidjen, unb id) rcdjite pni (jbdpten ©littf bnS 33erguitgen ctioas ju tljitu, .roaS $|r cmgenefpu ift. Ali: Radovoljno spolnim povelja, s katerimi me je gospa ** po¬ častila, in si bom Stel v veliko srečo, da. bom mogel sto¬ riti,kar ji je ljiibo. Kazalo Indice Parte prima GRAM3IATICA. Lettere e loro pronunzia. Osservazionipreliminari. Parti del discorso. Nomi e loro declinazione, A. II sostantivo. I. Declinazione per i so- sostantivi maschili. II. Declinazione pei sostan- tivi femminili. III. Declinazione pei so- stantivi neutri. Declinazione irregolare. B. L’ aggettivo. Comparazione degli agget- tivi. Comparativo. Superlativo. C. Aggettivi numerali. D. Pronomi. E. Verbi. Verbo ausiliare. La coniugazione regolaro del verbo. B\ Avverbi. C?. Preposizioni. , JI. Congiunzioni. I. Interiezioni. ©rftcv Sffjetl. 2 1> v n rfj l c D v c • ®ic 33it d) ftab eu itnb i5»r e 31 n Sf p ra d)e. SSorbemerfungett. 8iebet()ei(e. ® i e SfleuiUBiirter u n b t f) r e 216 a n b e r u n g S a r t . A. ®až £>auptn'ort. I. ©ecliuation fiir maitttlidje §aupro8rtev. II. ®ec(iimtiou fiir tneiMidje |jaiiptroovtev. III. ®ecliunticn fiir jdd)lidf)e §auptit>8rter. Unregelmiijjige ®ec(inatioit. B. ®a3 SfieiiDOVt. ©ieigermig b.r S3eiro6rter. ®er Sompavntin. ©upivUitii’. C. 3a§lm8rter. D. giirtoSrter. E. geitioBrter. ®a§ §ilfsgeittnovt. ®ie regetmii jjige Eonju= gatiott bež geitmorteS. F. Umftanbšroorter. Gr. SlerpciltuiSioBcter. ’ H. 33itiberoovter. I. (Sinpfiubimgžmovter. 300 Parte seconda. PAROLE E MODI Dl DIRE. Snstantivi. Proposizioni semplici. Proposizioni negative. Sostantivi. I mesi deli’ anno. I giorni della settimana. I tempi. Le stagioni: Peste. Gradi di parentela. Stati degli uomini. L’ uomo ed i fenomeni che si osservano in lui. Vestimenti ed altri oggetti, che gli nomini sogliono portare con se. Arredi di časa. Lo studio. Artisti industriali, artigia- ni. Dignita e cariche secolari. Dignita ecclesiastiche. Proposizioni negative ed interrogative. Aggettivi. II verbo ausiliare. Essere. Comparazione degli agget¬ tivi. Proposizioni con riguardo alla comparazione degli aggettivi. Sostantivi congiunti ad ag¬ gettivi e pronomi. I verbi piu usitati. Brevi modi di dire confi- dan/.iali. 3ipeiter £f)et(. SBiSvtcr uiiii ilžc&eusiufcit. {jcmptroBvter. ©ittfadje ©djje. SSenieinenbe @fi( 5 e. §auptmfirter. ®ie STOomite ber $a()re§. ®ie $age ber 2,'Sodie. ®ie Seiteit. ®ie SafjreSjeiteii. gefUage. Sie 93lut»erroanbfcifjaft. ©tanb ber ©Jenjdieit. ®ittge, bic ben SfftenfdKii 6 e» treffeu. ®ie ifleibttng utib anbere ©adjrn, bie bie SDcenfd)i»n mit jtdj 311 iragett pffegeri. §cm«gevatt)e. ®ie ©tnbirftube. Abiinftler, ©ewev6š(ettte,@aitb> luerfer. SSeltlidjc SBiirben, Steniter. ©eiftlidjc SBilrbfii. SSentpiiienbe unb fragenbe ©d (te. 23eiroortev. ®až ^jilfšjeitioort © e i n . ©teigerung ber ©igeiifdjaftg* mBrtrr. @ti^e mit SRiicffidjt auf bie ©teigerung ber ©igenfdjaftšb miirter. 3Kit@igettfc()aftg>mtb2fiiri»0f= tern uer6inibene§auproBvter. ®ie gebraitdjteffen SeittoSrter. Štirje uertrattlidje iliebeitsO avlett. Drugi del. BESEDE IN IZREKI. Samostalniki. Goli stavki. Nikalni Stavki. Samostalniki. Mesci. Dnevi. Časi. Letni časi. Prazniki. Sorodstvo. Stanovi človeka. Kar opazujemo na člo¬ veku. Obleka in razne stva¬ ri, katere človek se¬ boj nosi. Hišna oprava. Učna soba. Umetniki, obrtniki, ro¬ kodelci. Svetna dostojanstva, službe. Cerkvena dostojanstva. pag. 49 49 50 52 57 57 57 58 58 59 60 62 63 64 65 66 69 71 Nikalni in vprašalni stavki. 72 Pridevniki. 73 Pomožni glagol Biti. 74 Stopnjevanje pridevni¬ kov. 75 Stavki z ozirom na stopnjevanje pridev¬ nikov. 77 Samostalniki s pridev¬ niki in zaimki. 78 Najnavadniši glagoli. 80 Kratki prijazni izre¬ ki. 94 Detti, usati quotidiana- mente. Proverbi. Parte terza. DIALOGIH. Per alzarsi. II mattiuo. Per dare il buon giorno. La eolazione. II pranzo. Del medesimo soggetto. La passeggiata. La sera. La lingua inglese. In iseuola. Per chiedere un favore. Fra due scolari. II giardino. Nel giardino. II temporale. La pioggia. Le ore del giorno e della notte. Le stagioni. L’ inverno. II freddo. La primavera. L’ estate. L’ autunno. II padrone prima di levarsi. Alla eolazione. Per chiedere nuove del- 1’ altrui salute e fare i eomplimenti d’ uso. Col servo di piazza. Col postiglione. Di cio che pub accadere durante il viaggio. Alla stazione postale. — 301 — ®čiglid) gebrmtd)te Slebeitd* arteu. ©»ridjmorter. 35ritter 2Tci{. GJcfliriidK- Um aufjitfleben. ®er STOorgen. Um eitieit guttit STOorgen ju roihtfdjeit. ®a3 gfriUjftiicf. ®a§ SJlittagžeffen. Uebcr beufelben ©egeuflanb. ®er ©pajtergattg. ®er Sbtnb. ®ie englijdje ©pradje. gtt ber Sdjule. Um eitte ®efdlltgfeit ju er* bitten. Smifdjett jroei ©djiilern. ®er ®artett. $$nt ®arten. ®aS ®emitter. ®er Sflegcn. SBoit ben ®age$= unb SRadjt* flunben. ®ic IgaljreSjeitett. ®er SBinter. SSon ber $alte. ®er jjriifjling. ®er ©ommer. ®er |jerbft. ®er £jerr »or fetitem Jlufftefjeu. ©cim gritljftud. Um fid) nad) bern ŽM)(befinbe:t jit erhmbtgeit, unb bie iib!i» d)en Komplimente ju madjen. SOlit bem ®ienftmann. SOlit bem ipopilton. Ueber bie jjufcitte, roetdje un* termegš juftofjen fbnnen. 8luf ber 5)3oji»@tatton. Najnavadniši izreki v vsakdanjem življenju 95 Pregovori. 136 Tretji del. POGOVORI. In una diligenza. Strade ferrate. In un albergo. Per domandare da man- giare in un albergo. A tavola rotonda, Un medico ed un ammalato. Diverse domande in un al¬ bergo. Una persona, ehe ha aperto una bottega. Con un sarto e con una cucitrice. Con una lavandaia. Nota della biancheria lavata Con un calzolaio. Con un giardiniere. Una donna forestiera cerca servizio. La stessa donna colocata presso una dama tedesca La stessa quale governante presso fanciulli. Con un dentista. Una persona fei-ita ed un chirurgo. Una persona vuole stabi- lirsi in paese straniero. Qualcuno desidera di eom- perare o di prendere in affitto una villa. Misure e pesi. In un deposito di mobili. In un negozio di manifatture Con un oriuolaio. Con un parrucchiere. Una persona smarrita in una citta. Col cocchiere. Per comperare e vendere quadri. Per farsi fare il ritratto. — 302 — 3'U eittem ^Joftutacjeu. ©fenbabnen. gu einem ©aftOofe. 2Bie man im 28irtljS(jaufe eiu ©ffen oerlaugt. Sur ©afitafet. (Sin 9(rjt iu:D cin SSvattfer. SSerjcftiebene gfrageti in einem ©aftfjofe. @ifte sperfon metile einen ben erfiffnet bat- Silit einem ©djtteiber 1 itnb einer Sftaberiu. SOlit einer SBdfdieriit. SRote bež »roaidjenen Sengež. SOlit einem ©djuljmadjer. SDlit einem ©drtner. Sine gfrembe fndjt eineit SDienft. ©iefel6e grunt im SDieuftc einer beut[c£)en $ame. ©iefelbe SJ3er(oit alž ©oitber* nante bet Sinbertt. SOlit einem Satjnarjte. CSiu SSenminbeter unb eiit Sunbarjt. Semanb toiff ftdj in einem frembeu Saitbe nieberiaffen. Semanb raiiiifdjt eiu Spb* fiaitž ju faufett ober ju miet^eu. SUlafje nub @ewict)te. 3n einer 9Ji60ef=SKieber(age. Sit einer 5t'leiber»SRiebevfacje. SOlit einem IKjrmacfjer. SOlit einem gfrifeitv. (Šiite SJIerfon, bie ftcS) tu einer -Štafet oerrirt bat. SOlit einem fiiittfdjer. Um ©emiilbe ju faufeit nub ju rerfaufeit. Um ficf) abbiibert jit laffeit. V poštnem vozu. 186 Železnice. 187 V gostilnici. 191 Kako se poprašuje po jedi v gostilnici. 196 Pri mizi za goste. 199 Zdravnik in bolnik. 200 Razna vprašanja v go¬ stilnici. 201 Oseba, katera je odprla prodajalnieo. 205 S krojačem in šiviljo. ‘206 S perico. 207 Zaznam opranih reči. 208 S čevljarjem. 208 Z vrtnarjem. 210 Ptujka išče službo. 210 Ista ptujka v službi pri nernskej gospčj. 212 Ista oseba kot otroška odgojiteljiea. 213 Z zobnim zdravnikom 218 Ranjenec in ranocel¬ nik. 219 Nekdo se hoče v ptuji deželi naseliti. 220 Nekdo želi hišo na kmetih kupiti ali na¬ jeti. 223 Mere in uteži. 226 V zalogi pohištva. 228 V zalogi tkanin. 230 Z urarjem. 232 Z brivcem. 233 Oseba ki je v nekem mestu zašla. 231 S kooijažem. 235 Ce kdo kupuje ali pro¬ daja slike. 236 Ce se hoče kdo slikati. 237 In un negozio di comme- stibili. Con un libraio e con un cartolaio. II teatro. Musiča e canto. Piroscafi. Un alpinista con un giovi- netto di montagna. La caccia. II giuoco. L’ armata. Alcune osservazioni sulla marina. Un gnerriero ferito sul cam- po di battaglia. Un soldato in paese ne- mico. Un prigioniero in paese straniero. 11 medesimo ammalato. Lo stesso, ammalato grave- mente parla col suo me ■ dico. Parte quarta. LETTERE. Lettera di congedo. Lettera di eondoglianza. Uno študente a suo padre. Un creditore domanda la restituzione del denaro. Altra sullo stesso argomento scritta in tono severo. Per domandare udienza a una persona privata. Quando si accetta un in- vito. — 303 - 3ftt einem ©fčroarat = ®e • fdjafte. 9Jlit einetn 83ndj» ltub pierfjanbler. ®a§ SCIjeater. ‘Uluftf mit ®efang. ®ampffdjtffe. ©in Sergfleiger unb etn 9Ser,p fnabe. ®ie Qagb. ®aš ©pid. ®te §lrmee. ©iitigc Semerfungen iiber bte IKarine. ©iit »enoitnbeter ©olbat auf bem ©djladjtfelbc. ©iit ©olbat im gfembeSlanb. ©in ©efatigmev im frembem Sanbe. ©evfelte tu feiner $ratif()eit. ®er (ribe, fcproer erfrantt ipridjt init feittem Strete. SSierter $56eil. 'loitcfc. 3lbict)it’bš6ricf. ?3etieibdjd)feibeit. ©in ©tubent ait feittem SBater. Um auSgeliefjencS ®elb bom ©djttlbncf einjnforbent. ©in anberer SBrief, bežfelbm 3}nf/altež ut ftvengun ®oue. ©ejitcb um SInbienj bei einer '■Pribatpevjon. SBenn mati dne ©iulabmtg annimmt. pag. V zalogi jestvin. 239 S knjigotržcem in s prodajalec papirja. 241 Gledišče. 245 O godbi in petji. 249 Parobrodi. 254 Hribolazez z gorskim dečkom. 258 O lovu. 234 Igra. 265 Vojaška (armada). 267 Nekatere opazke o mor¬ ski vojski. 270 Vojak ranjen na bo¬ jišču. 273 Vojak v sovražnikovi deželi. 275 Vjetnik v ptuji deželi. 276 Isti bolan. 282 Isti nevarno bolan, go¬ vori se svojim zdrav¬ nikom. 284 Četrti del. PISMA. Poslovilne pismo. 289 Milovalni list. 290 Dijak svojemu očetu. 291 Upnik tirja izposojeni denar. 292 Drugo bolj ojstro pismo o istem predmetu. 293 Nekdo prosi, da bi ga zaslišal zasebnik. 294 Kadar se sprejme po¬ vabilo. 294 Lettera di scnsa pei non poter accettare un in- vito. Per ringraziamento. Per chiedere lettere di rac- comandazione. Lettera di raecomaudazione Per accordare una domanda FINE. — 304 — Um fid) jtt entfdjulbigert, ba(§ Kako se ima izgovoriti man eine Stulabmtg nid;t kdor ne more spre- amtcbmen fanti. jeti povabila. 294 ®anf]'agung. Zahvala. 295 SBitte lim ©mpfeljlimgšfcriefe. Kako se prosi, da se dobi priporočilno pi¬ smo 295 ffimpfelilimgčbvief. Priporočilno pismo. 296 SBetuiHigung enter SBitte. Kadar se komu vstreza 296 ffinbe. KONEC. s ■ J ) NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA L. t / 0 /'