Kaj je novega? Celjani odklaojajo gospodarstvo samostojnih demokratov. Nedeljske občinske volitve v Celju so pokazale jav nosti, da odklanjajo Celjani nadaljno gospodarstvo samostojnih demokratov na mestni občini. Žerjavova stranka, ki je smatrala Celje za eno najstarejšlh in najmocnejših svojih trdnjav, je doživela v nedeljo tak poraz, o kakršnem se demokratom niti sanjalo ni. Od 33 raandatov so dobili demokratje le 10, sooijalni demokrati 3 in SLS z gc-spodarskimi krogi 20. Pod vplivom SLS se bode začelo na celjskem magistratu drugo gospodarstvo, ki bo v dobrobit mestu in na zadovoljnost javnosti. Vsa čast zavednim CcJjanom, ki so dokazali v nedeljo, da jim gre za poštenost glede gospodarstva na magistratu in da so siti narodnega bobnanja, za katerim se vedno steriva konipcija samostojnih demokratov. Organisti in pokojninsko zavaroyanje. Od 1. 1909, ko se je ustanovil Pokojninski zavod za privatne nameščenco, pa do sedaj, so se pri napovedi dohodkov za pokojninsko zavarovanje vsi dohodki računali, katere. je prejemal organist in cerkovnik, kot dohodki organista. Po teh skupno napovedanih dohodkih je tudi Pokojninski zavod uvrstil organista v primeren plačilni razred. V zadnjem času pa so nekateri službodajalci zaeeli zagovarjati mnenje, da se ti dohodki ne snaejo skupaj zaračunavati ter so začeli trditi, da kjer je cerkovniška plača vecja kot organistovska, je glavni poklic cerkovniški, ne pa organistovski. Če bi to nmenje obveljalo, bi bilo veliko organistov izločenih iz zamrovanja, kar bi bila za nje velika škoda in socijalna krivioa. To naziranje je z&lo zmotno, kar bom dokazal, kakor sledi: 1. Služba organista in cerkovnika je v mnogih krajih od davnih časov združena, kakor tudi plača, tako da ni mogoče določiti, koliko dobi kot cerkovnik, koliko kot organist. 2. Delo organista je duševmo delo. Organist se mora tega temeljito učiti. Glasba je umetnost in se je zamore priueiti le tisti, kateri ima za to prirojen dar. Je to prav poseben dar božji in vse učenje nič ne pomaga, če ni clovek glasbeno nadarjen. Služba cerkovnika je posel navaddnega strežnika, katerega se lahko vsak takoj priuči in mu zato ni treba posebnega dara. Za organiste so ustanovljene orglarske šole, kjer se morajo učiti tri leta, v šolah se jim izdajajo spričevala o sposobnosti itd., kar vse za cerkovnika ni treba. Do danes še ne obstoja za oepkoraike nikjer kakšna šola, za organiste pa imamo v Sloveniji dve. Zato je vsak organist lahiko cerkovnik, ne more pa postati cerkovnik organist brez šol in brez talenta. Jasno je torej, da je glavni poklic organistovski, ker tega se je učil, od tega ima spričevala, ni se pa učil cerkovništva, ker za to ni potreba fK>sebnega vfca. Ker zakon o pokojninskem zavarovanju pravi, da se labko tudi vštejejo postranski dohodki, naj se torej tudi v bodoce vsi dohodM cerkovnika vštejejo kot dohodki organista. Ker si noibeii organist oe more nič za starost prihraniti, zato je sveta dolžnost vseh službodaJalcev, da skrbijo, da bo vsak organist zavarovan in tako visaj za leta onemoglosti presikrbljen. Kjer nima cerkev dohodkov za placevanje prispevkov, naj to radevolje pla- 6ajo farani potom kookurenčn&h prispevkov. Saj vendar organist dela za celo župnijo in zato naj župljani za njega tudi skrbijo. Tečaj za organiste in peTOVodje se vrši v Mariboru od 4. do 7. julija t. 1. Stanovanje je brezplačno, hrana zelo poceni. Prijave je pošiljati na g. Janko Gašpariča, stolnega kapelnika, Maribor, Slomskov trg. Kdo gre na Trsat? Vsak naj tafcoj na dopisnici naznani, da se misli udeležiti romanja in protialkoholnega kongresa v dnevih 23. do 25. julija. Piše se na naslov: »Sveta vojska«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Odtam dobijo priglašenci cekovne položnice, da vplačajo 50 Din za izkaznico. Posebni vlak bo vozil od Maribora na Ljubljano in Metliko in bo na vseh postajah sprejemal potnike. Vožnja iz Maribora in nazaj bo veljala 173 Din. Hrano si vsak sam preskrbi. Kdor more, naj ne zamudi ugodne prilike! Videl bo mmogo lepega in slišal mnogo koristnega! Sprememba pri sprejemanju strank pri oblastnem odboru mariborske oblasti. Oblastni odbornik g. M. Krajnc sprejema namesto v pondeljkih v sredah, oblastni odbornik dr. Andrej Veble pa namesto v sredah v pondeljkih od 11. do 12. ure. Otrok padel z mosta na železniški tir. Priljubljena zabava mariborskih otrok je gledati premikanje vlakov na mariborskem kolodvoru z mosta, ki vodi preko železnice v Krčevini. To zabavo si je privoščil tudi sedemletni Wolfgang Pichler, toda pri tem je vsled ipoškodovane ograje padel 8 m globoko na železniški tir. Obležal je nezavesten in težko poskodovan ter so ga morali oddati v bolnico. V dveh dneh trije utopljenci. Zadnji dnevi preteklega tedna so bili silno vrooi. V Mariboru je vladala neznosna vročina, ulice so kar žarele. Na tisoče Ijudi je hitelo v Dravo, da ei s kopeljo ohladijo razgreto telo. Kopanje v Dravl pa je žal zahtevalo svoje žrtve in v dveh dneh so utonili v reki kar trije kopalci. V petek je utonil llletni dijak Lorber, v soboto na Pobrežju 131etni učenec ljudske šole Nipič iz Mejne ulice in v nedeljo so zagmili valovi pod mostom nekega približno 201etnega mladeniča, ki je bil flajbrže tujec, ker se dosedaj se nihče ni prijavil, da ga pogreša. V nedeljo so istotako opazili z državnega mosta v Dravi plavajoče truplo nepoznanega utopljenca, katerega je reka nesla s seboj. • Smrt odližnega našega moža. V Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici je umrl v soboto, dne 18. t. m., poseshiik Janez Jerovšek, brat ravnatelja tiskame sv. Cirila v Mariboru dr. Antona Jerovšek. Pokojni se je pred nedavnim časoin ponesrečil, ko je padel z visoko naloženega senenega voza, a je vendar okreval in upati je bilo, da bo vso po&ledice vsled svoje močne narave premagal. Na praznik presv. R. T. pa je začutil bolečine v glavi in v soboto zjufraj je po ikratki in muČni bolezni, previden s 3v. zakramenti v 46. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Rajni je bil mož krščanskega značaja, odločen in zaveden naš somišljenik, posebno skrben in moder gospodar, blag sosed in tovariš. Pogreb se je vršil ob zelo veliki udeležbi domačinov ter okoličanov v pondeljek predpoldne. Sprevod je vodil ob asistenci domače duhovšcine in iz. več dekanijskih župnij profesor iz Ptuja 5. g. Kolarič, ki je govoril na pokopališou poslovilni govor. Pogreba sta se udeležila gg. poslanca dr. Hohnjec in Žebot, več oblastnih poslancev, mariborski župan g. dr. Leskovar, župan iz Slov. Bistrice z zastopniki uradov ter organizaoij. Ogromna udeležba na zadnji poti je dokazala, kako je bil blagopokojni priljubljen ter čislan od vseh ne saimo doma v Slov. Bistrici, ampak tudi daleč na okrog. S hvaležnostjo se bo spominjal vzglednega gospodarja Janeza Jerovš^k vsak, iki je poznal njegovo ve- selo naravo in odkritosronost. Ostani mu ohranjen najboljši spomin in žalujoči rodbini naše iskreno sožaljel Požar pri Sv. LoTrencu v Slov. gor. V soboto, dne 18. t. m., predpoldne je izbruhnil velik požar v Oblakih pri posestniku Repiču. Uničil je hleve in vso gospodarsko poslopje. Le malo je manjkalo, da ni upepelil tudi hiše. Škoda je velika, ker so komaj rešili živino. Žrtve strele. Strela je letos zahtevala že več žrtev. Zadnje dni sta se zgodili zopet dve nesreči. V Marenbergu je bil ubit hlapec Rudolf Rietsoh, ko je bil zaposlen z drugimi na travniku. — Istega dne je strela udarila v Franca Pezdirja iz Rudnika pri Ljubljani, ko je delal na travniku. Obležal je na mestu mrtev. — 0 žrtvah strele poročajo časopisi tudi iz drugih krajev. Uprav strahovito nesrečo je napravila strela na Holandskem v mestu Amsterdamu. Strela je med nevihto udarila v električni transformator, v katerem je bilo zaposlenih 20 delavcev. Od strele je bilo 5 -na mestu ubitih, ostali pa so bild vec ali manj težje poškodovani in ranjeni. Nevihta s točo v ormožkem okraju. V nedeljo, dne 12. t. m., je nad ormožki okraj prihrumela velika nevihta s točo. Občutno prizadeta je bila fara Sv. Tomaž pri Ormožu in sicer abcine: Lahonci, Koraeice, Hranigovci in Vogričevci. Uničila je nad polovico poljskih nasadov. Napravila je veliko škode po vinogradih, posebno sedaj tembolj, ker še trsje ni povezano. Poslanec Bedjanič je brzojavno zaprosil pri vladi nujne pomoči in posebej še interveniral pri fin. ministrstvti, da pri prizadetih ustavi iztirjavanje davkov in da se zemljiški davek odpiše. Groboskrunstvo na Polenšaku. Pred kratkim se je našel na našem pokopališču grob rajnega Jožefa Zorka, doma iz Polenec, popolnoma razdrapan, rože vse izruvane ter razmetane na vse strani. Zanesljivo se zna, da tega niso storili nobeni otroci. Oskrunitelj tega groba je olovek, 'ki je dosegel vrhunec divjosti, ki v svoji besnosti in brezvernosti ne pozna meje in niti posvečena svetišča rajnih mu niso sveta ter ne more pustiti v miru, to pa samo radi posvetnih ničevih stvari, a kljub temu ne more in tudi ne bo nikdar dosegel cilja, za katerim je ta brezbožni ih brezvestni clovek tako hrepenel. Smrtna kosa. Ce si kedaj šel iz Celja ali iz Vojnika preko Blagovne v Sv. Jurij, te je pot peljala mimo prijazne, s kostanji osencane gostilne Simončič. V tej gostilni je dolgo let stregla Titrujenim gostom dobra Simončičeva mama. A sedaj je ni več med nami. Bog jo je poklical k sebi. Pretekli teden smo jo ob obilni udeležbi spremili k večnemu pocitku. Bila je zares vzgledna gospodinja, dobra in nad vse skrbna mati otrokom svojega moža — poročila }<> namreč vdovca. A otroci iz prvega zakona so jo prav tako ljubili kot svojo pravo mater. Nikdar jim ni bila mačeha, vedno le dobra mamica. Počivaj sladko, mamica! V Stoprcah pri Rogatcu priredi učiteljstvo dne 26. junija t. 1. ob 3. uri popoldne ob drugi obletnici postavitve novega Ln stalnega šolskega odra že deseto prireditev. Tokrat nastopi domača šolska mladina s prav zanimrvim sporedom, kakor: petjem, deklamacijami, igrokazi in z dvema igricama: »Čudodelna srajca« (enodejanka) in »Cigankino maščevanjei (trodejanka). — Dne 28. t. m. se pa ponovi ista prireditev po sklepni šolarski sv. maši — kot v proslavo Vidovega dne samo za šolsko mladino. Ker je či-sti dobiček nedeljske prireditve namenjen za siromašnejše stoprske šolarje, ste k dbilni udeležbi vabljeni vsi ljubitelji in podpiratelji otroških prireditev. Tem potom bodi omenjeno, da je 11. t. m. priredila tukajšiVja šola z vsemi tremi razredi poučni izlet v Ptuj. — Prekoristen pouk in užitek, ki se nudi mladini ob takih izletih, kakor tudi 6b šolskih prireditvah, jim gotovo ostane v trajnem spominu. Delovanje okrajnega zastopa v Laškem. Dopisnik »Jutra« št. 134 hvali delovanje prejšnjega gerentstva kot vzor- no fer da je brezplodno, njih raeune še enkrat pregledati Da je ravno nasprotno resnica, kar »JFutro« pi«e, je že poročal »Slovenec«, razen tega dokazuje tudi to, ker sedaj kritizirajo čez delo, ki so ga že pod prejšnjim gerentom v proračun postavili (pri Knezu), ali pa cement obljubili <pri Ljubeju). Vem, da Vam, gospodje demokratje, ni všeč, da sem sprejel za cestnega nadzornika Magdalenca Ivana, ki mu je prejšnji gerent g. df. Roš prvi dan njegovega gerentovanja odpovedal službo, ter namesto njega ilva penzijonista sprejel, le zato, ker ni bil njegove stranki, dasiravno je strokovnjak. »Jutro« tudi piše, da je gerent odgnal tri krave domov od okrajnega zastopa. Spodaj podpisani pa odstopim vse tri krave, dobljene od okrajnega zastopa ali od živinorejskega odseka, dopisniku »Jutra«, ker resnica je, da sem dobil najmanjšo telico in sem bil pripravljen še isto odstopiti drugemu, ako je kateri uža]jen ter vzeti položeno kavcijo nazaj. Iz tega se vidi, koliko resnice je v »Jutrovih« dopisih«. — Laško, dne 14. jun. 1927. Mihael Hrastnik, gerent. Nevarne kače. Letos pravijo kmetje, da je kačje leto. 2e dolgo namreč ne pomnijo toliko kač, kakor letos. Zgodilo se je že vec nesreč tudi v Sloveniji, toda hvala Bogu, kačji piki danes niso več tako nevarni, ker je vsakdo poučen, kako mu je v tem siučaju se ravnati. Iz Trbovelj poročajo, da je preteklo nedeljo pičil modras lOletno učenko Ijudske šole Janežič Leopoldino, ko je brala borovnice. "Sf-jena tovarišica jo je nosila skoro tri ure, dokler nista prišli do ljudi, ki so že nezavestno deklico spravili v bolnico, kjer se je posreoilo še rešiti mlado življenje. — V Želimljem pa je pioil gad lOletnega Nipiča. — Tudi iz drugih krajev Slovenije poročajo o kaojih pikih, še hujše pa je v vroči Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Macedoniji, kjer je bilo vsled kačjih pikov že več smrtnih slučajev. Drzen roparski poskus v Ljubljani. Pretekli teden je 'nl v Ljubljani izvršen drzen in brezsrčen poskus ropa in umora. Viljem Grah, 231etni delavec iz Gorn. Slavečev v Prekmurju, je bil zaposlen pri Ijubljanski tvrdki Acceto. V bližini mesta, kjer je delal, je imela stara, 601etna Jera Ažman branjarijo v anali baraki. Grah je hodil vedno k njej na pivo ter opazil, da ima starka nekaj denarja. Tega se je polakomnil ter sklenil starko oropati. Zvecer, ko ni bilo nikogar pri Ažmanovi, je stopil notri, jo Kgrabil ter ji prerezal z nožem vraf. Ko se je nezavestna zgrudila, je že mislil, da je mrtva, pobral je denar ter odšel k Ljubljanici, kjer si je opral krvave hlace. Potem je odšel zopet na seno ter hitro in popolnoma mirno zaspal. Med tem pa se je Ažmanova vzbudila iz omedlevice, z največjo težavo se je zavlekla iz barake ter priklicala sosede. Takoj so javili slučaj policiji, ki je težko ranjeno starko zaslišala, predno še je bila prepeljana v bolnico. Ažmanova je, ker vsled prerezanega sapnika ni mogla govoriti, napisala na košček jjapirja, da jo je napadel Aocetov delavec. Še isto noč eo •Oraha izsledili in kar brez vsega je priznal svoje krvavo dejanje. Oddali so ga v zapore sodisča. Motorno kolo, 4 PS, še malo rabljeno, radi bolezni ceno na prodaj. PonudJbe pod »motorno koloc na uredništvo »Slovensikega ^Gospodarjac. Eden izvor človeškega trpljenja in muke je pojava, da ¦v majskrajnem delu črevesa nastanejo vnetja, katoro ,povzrocijo črevesne bakterije. Ta bolezen se da samo tedaj odstraniti, aiko se uporablja specifično sredstvo »Posterizan«. Takoj se pojavljajo znaki za ozdravljenje in bolezen ^e obrača na bolje. V delokrog moderne higijene in telesuega negovanja spada tudi skrb, da se prepreči nasianek teh bolezni ter da se sredstvo uporabi v zaščitno svrho. Potrebno je, da se »Posterizan« nahaja v vsaki hLsi ::n kopališču, ker nas modrost starega veka uči, da je bolezen lažje preprečiti nego jo ozdraviti. Novost! Sohichtovo terpentinovo milo ni le najboljše, tetmveč ga tudi dobite v zavitkih, okrašenih s pestrimi slikaimi iz pravljic. Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila! Naposled se boste odločili vendarle za Elsa milo. Ta mila zdravja in lepote, niso sarno prijetno dišeča in močno se ipeneča toaletna mila, ainpak imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, dobro dehijoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujejo učinkom vode in mrzlega zraka. DoM se 6 vrst Elsa mil: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa rumenjakovo milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksno milo. Za preizkušnjo pet kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din priti v naprej poslanermi denarju. Po p>ovzetju 10 Din več (za poštnino). Naročila nasloviti: Lekar¦narju Evgen Fellerju v Donjoj Stubici, Elsatrg št. 341. Hrvatska.